Književnost. Knji/.evno naznaiiilo. Vsem onim p. n. guspodoin, ki iiovpraSujejo že po nadaljevanju «Zabavne knjižnicc za slov. niladino*, tein potem uljudno naznanjani, da sem rokopis II, zvezka baš te dni izročil tiskarni, tako, da zagleda rečeni snopič celo gotovo še v prvi polovici tega meseca beli dan. Anton Kosi, učitelj. /godovinske (Kivesti za nicščaiiskc šole in višjc razrede ljudskih šol. Sestavil Ivan Vrhovec, c kr. profesor. Založili in tiskali J. Blasnikovi nasledniki. Vezana knjiga stane 60 kr. — S tein naslovom je nedavno izšla šolska knjiga, obsezajoča 73 stranij. Naše šolsko slovstvo je mnogo pridobilo s tn knjigo, katera bode ugajala vsem krogom. zanimajočim se za slovensko šolstvo. Gosp. pisatelj je dal knjigi kot popotnicu «predguvor», v katerem razjasnjuje svoje stališče glede pisave tujib imen. Kar se tiče pisave tujih imen (zlasti latins-kih in grškili), ne inoremo se strinjati z g. pi- jateljem. Roinanski narudi, n. pr. Ilalijani, kateri so vender v bližnjem sorodstvu z Rittdjani nego mi, pišejo klasična in tudi druga tuja imena po svoje. Zakaj bi se pa ravno mi izogibali fonetični pisavi? Tudi dela čitanje grških in latinskih itnen otrokom na tej stopinji več težav, nego se v obče lnisli. Sicer pa tudi v knjigi ne najdemo dosledno latinskega pravopisa pri imenih starega veka n. pr. sfinga, vender pa Memphis, Sokrates, Akcija (Actium) i. dr. G. pisatelj se bode gotovo tudi sam preveril, da ugaja našim ljudskim šolam jedino le fonetični pravopis. V slučajih pa. kjer se fonetično pisano ime preveč razlikuje od tujega imena, da se tuje iitte zraven v oklep. Vsebina saina je razdeljena v tri dele in sicer: I. povesti iz zgodovine starega veka; II. povesti iz zgodovine srednjega veka in III. povesti iz zgodovine novega veka. Kratko in jedrnato se pripoveduje v povestih najvažnejše iz zgodovine starega veka. Povest o «trojanski vojski* zdi se pa aaia piedolga, tako a. )ir. ne bi trebalu omeniti vedeževalca «Kalcbas» in Grka «Sinon». Aristida ne najdeaio v kajigi, a ga bi vender iaorali oaienili kot izredno lep zaačaj. Tudi povest o Aleksandru Velikeai je aialo preobširna ia izpustilo se bi labko nekaj podrobnostij n. pr. Bessus in Porus. Morda bi tudi bjlo uraestno pri bratib «Gracchus» omeniti njih mater, katera vzbuja pomilovanje zaradi žaloatne usode svojib sinov. «Povesti iz zgodovine srednjega veka» naai podajejo aied drugira dobro pogojen sestavek o starib Slovaaih in njih oniiki in o pokrisljanjenji Slnvanov. Zelo zanimivo in jasno se lazpravlja «živ!jetije v Evropi po kiižarskih vojskah«. Skn-iti se bi dala poveet o »Devici orleaaski». Sredaji vek se zakljuei z najvažnejsiini izumi sredajega veka. Ker še prideta sredaji in auvi vek na vislu v druguia in tretjeia delu. najdemo v kajigi ^aaio aekaj pcivestij iz novega veka. Refoiaiacija v našib krnjih <(! piipoveduje prav pregledno v povesti o Trubarji in Kreau. »Turške vojske« so j;ik<> ilobro se.slavljene ia sicer kaknr aaravau, s po.sebniiii ozinna aa slnvenske pokrajine. Kajiga iiaa ludi oseai lepib podob. katcri! predstavljajo neknj znaineaitih umotvorov iz starega vcka. Ker pa take p.idobe »življajo zgodovinski pouk, podal aaia bode g. pisatelj v drugem in Iretjeai delu gutovo tudi podobe iz srednjega in nnvega veka. «Zgodoviaske povesti« bodo nauduševale ialadiiio za resnico, lepoto in sploh vse dobro tet1 gulovo dosegle svoj naaiea, ublaževati srce ter cepili otrukoai Ijubezen do domnvine in udaaost. do cesarja. Kdor se le količkaj zanitaa za naše šolsko slovslvn. liaj <i oiaisli lo kajigo, katero s teia pniv tuplo priporočanio. Fr. ().