POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 4. Svoboda ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA Z H A J A MESEČNO APRIL 1938 LETO Splošno konzumno društvo,.Posavje" Zagorje ob Savi r. z. z o. z. prodaja svojim članom v prodajalnah Zngorjt in Loke vedno sveže m prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član lahko postane vsak, ki plača Din 250 vpisnine in Din 50 — društvenega deleža. Pristopa/te k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček. Sodrug, sodružiea, ali sta že plačala list? Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z., Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3. Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor. Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Moistrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjahl ZDRAVJE potom zdravih nog proti spomladi dobre KARO-čevlje Konzumnodruittro za Mežiško dolino r. z. z o. z. v Prevaljah Poštni predal štev. 3. Poštni čekovni račun 12.048. Telefon interurban štev. 5. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skiadišče v Prevaljah Podružnice: f Prevalje, Leše, Mežica, Črna i, Črna 11, Sv. Helena, Guštanj, \fc Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v f Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in ¡obrtniki ter sploh vse ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! JMp 1 —'11»!::: .::l^iV-i,:::-V-'V::::^i—:::: ::i'-:::::I Li | Slovenska narodna podporna jednota | sil največja slovenska gospodarska in dobrodelna š™ 1 zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša za- i p vcrovalniei: za življenje, bolezen, poškodbe itd. M ¡3 - Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima ¡f M približno 50.000 članov v obeh oddelkih fjh f§ in blizu 63.5 podružnic po raznih krajih Amerike. M Premožeiija nad 6,ooo ooo dolarjev §s ¡1 Za nasvete in informacije se je obrniti na: §j ¡1 Glavni urad S IS. I*.j., 2657-59 So. || jI L a w n d h 1 e A ve., C li i c a g o, I 1 i. Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska f ¡"in^St,,H> re» • iVo V «t«;/ Jg| J~ O v<> : • I r-t^i^s Mestna občina ljubljanska KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV Hrastnik, r. z. z o. z. — Ustanovljeno 1906 Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zsdrugo, Vaš Delavski dom. Mestna UcanitMca v Htadfom, ulita Z F^1 « s; o 55 a '■o sprejema hranilne vloge na hranilne knjižico in tekoči račun in jih obrestuje najkulantneje. Z a vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. N o v e vloge izplačuje b r e z vsakih omejitev! Telefon 20-03 Poštni čekovni rečun 11.427 m m I Knjigarna Kleinmayr & Bamberg najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzi kali j za petje, klavir in druga glasbila. Knjige in časopise, t' zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Ljubljana, Mi«loSiie«a 16 - Tel. 31-33 11 1 m, m Izhaja mesečno. Letna naročnina din 20. - (za inozemstvo din 40.—), polletno din 10.—, posamezna številka din 2.—, za člane »Vzajemnosti« plačajo društva po d;n 1.50 mesečno ali din 18,- ■ letno. Poštni čekovni račun št. 12.249. Rokopise pošiljati na: Ciril Štukeli, knjižnica Delavske zbornice, Ljubljana. Uprava: Maribor, Sodna ulica 9/11. UsHty&nfrft Svo&oda ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA KIMAVCI Ameriški »Cankarjev Glasnik« piše: Ljudje, ki nimajo v svojem slovarju besede »ne«, so v sedanjem času zelo važni, kajti kaj bi počeli diktatorji po vseh krajih sveta, če ne bi bilo dosti kimavcev, katerih vratovi se znajo pripogibati le naprej, ne pa tudi na stran? Seveda, za-nikavanje je postalo nevarno, odkar dovoljuje diktatura le enostransko, eno politiko, eno misel, sploh vse le po eno in se vse, kar je različno od »enega« smatra in obsoja kot zločin. Da, kimavec — tukaj bi mu rekli »Yesman« — menda še nikdar ali pa vsaj že dolgo ni bil v taki veljavi kot sedaj. Vprašanje je le, koliko je kimanja prostovoljnega, koliko prepričanega in koliko prisiljenega. Da pa tudi tam, kjer je enotnost navidezno popolna, ni vse samo odobravanje, kažejo neprestane osebne izpremembe, bezanje v tujino, špiceljstvo in ova-duštvo, tožbe in procesi in eksekucije po deželah, v katerih vladajo diktature. Samodržci * . - - ... so v tem pogledu vedno kratkovidni, ker sicer ne bi izkušali doseči, kar je nemogoče. Še nikdar niso bile vse misli pod enim klobukom in nikdar ne bodo. Če pa morajo biti nasprotja, je v vsakem režimu bolje, da se pokažejo, kakršna so, kot da bi se morala skrivati. Edino, če misli diktator le na svojo osebno moč in mu čisto nič ni ni mar, kaj pride, kadar njega več ne bo, je brezobzirno zatiranje vsake opozicije razumljivo. Le, če so fraze o njegovem patrijotizmu, o ljudski blaginji, o bodočnosti države zlagane, se more razumeti njegov strah pred vsako kritiko in vsem, kar bi se mogel naučiti iz nje. Kdor ima program in cilje in resno veruje vanje, je kritičen sami napram sebi, vedoč, da se vsak človek lahko moti in ker več oči več vidi in več glav več misli, pozdravlja kritiko, prihajajočo od drugih, pa sprejme, če najde v njej kaj dobrega in vedno lahko odklanja, kar misli, da ni prav. Po tem se da sklepati, da diktature, ki bombastično dekla-mirajo o slavni bodočnosti, v resnici ničesar ne store za bodočnost, kot to, da bo morala pospravljati razvaline in smetje, ki bo ostalo za njimi. To pa bo ponajveč naloga za tiste, ki se znajo tudi postaviti in reči »ne«, kadar je treba. Kimavci bodo zopet sledili. Ta vrsta ljudi, katerih je očividno veliko število, je postala tako zanimiva, da se je znanost začela baviti z njimi bolj kot prej. Seveda, znanosti so vse vrste ljudi zanimive in ji morajo biti. Prav za prav ni zelo dolgo, da posveča človeku več pažnje ne le z ozirom na njegovo anatomijo, ampak tudi v psihološkem pogledu, v njegovih družabnih odnošajih in v njegovih raznih funkcijah. Vse te panoge znanosti, psihologija, psihoanaliza, socijologija itd. so še razmeroma mlade in vsi rezultati njihovih raziskavanj niso še popolnoma zanesljivi; lahko se pa vendar spoznavajo razlike med tem, kar je dognano, in tem, kar je samo še teorija, podprta z mnogimi znamenji, a ne še zadostno dokazana. Tudi na tem polju se ne doseže nič zanesljivega brez eksperimentov in tako so med drugim tudi kimavci postali predmet preizkušenj in raziskav. Dognali so, dr so nekateri ljudje rojeni za pritrjevalce. Zakaj je tako, ne more še nihče povedati; morda se dobi sčasoma odgovor tudi na to vprašanje. Ni pa rečeno, da morajo taki ljudje vse svoje življenje ostati kimavci; v mladosti je največ prilike, da se iznebe te lastnosti, če jo pravočasno spoznajo in imajo voljo, da se je rešijo. Tudi se ne more reči, da so taki ljudje vedno bolj slabega uma, manj inteligentni, manj pogumni od drugih. Včasih je prav nasprotno. Edino, kar se more po dosedanjem preučevanju zanesljivo trditi, je to, da so bolj podvrženi sugestijam drugih kot ljudje, ki vedno slede svojemu prepričanju, prav tako, kakor so nekateri ljudje bolj podvrženi hipnozi od drugih. In pokazalo se je tudi, da je kimavcev mnogo več na svetu kot samostojno nastopajočih ljudi. Do tega zaključka bi sicer tudi navaden človek lahko prišel, zlasti če opazuje ljudi, kadar nastopajo v večjih skupinah. Pojdite na Coney Island, na kakšen okrajni sejem ali pa do kateregakoli zabavišča, pred katerim se zbira radovedna množica. Pred enimi vrati pripoveduje kričač neverjetne čudeže, ki jih lahko vidite v šotoru »le za deset centov«, pred drugimi stoje tri »odaliske« s prisiljenim smehljajem na ustnih; neštetokrat so bili ljudje že razočarani v takih prostorih, toda tukaj kri-čačeva vaba, tam poze »orijentalskih« deklin so sugestivne, nekateri posegajo v žepe in stopajo proti blagajni, drugi se namrdnejo in odidejo; prvih je navadno več kot drugih in lastnik »muzeja« ve, da je navadno tako, zakaj če ne bi bilo, ne bi mogel zvabiti v svoje podjetje dovolj ljudi, da bi si kupil kosilo. Najbrže bo večina zopet razočarana, toda prihodnjič jo zopet premami bombastična reklama drugega kričača. Prav tako so jih razočarali njihovi predstavniki v parlamentu, župan, stranka, kateri so dali svoje glasove, ampak kadar pride isti kandidat, kateremu so bili posvetili toliko kletvic, da si je hudič mencal roke, pa jih nagovori kakor svoje vsakdanje tovariše, pove nekoliko starih dovtipov in obljubi nekoliko gor in nekoliko dolin, če bo zopet izvoljen, ne morejo reči »ne«, pa zopet glasujejo zanj. Če ne bi bilo tako, bi morale biti nekatere stranke že tako mrtve kakor očak Abraham, pa vendar še žive in vodijo volilce uspešno za nos. Med onimi, ki so študirali to stran človeškega značaja, je kalifornijski profesor Warner Brown in nekateri njegovih eksperimentov so tako zanimivi, kakor so enostavni. Postavil je na primer trinajst enakih steklenic na mizo. V vsaki je bila kakšna tekočina. V prvi ji je bil primešan alkohol, druga je dišala po meti, tretja pa po zimzelenu. V vseh ostalih je bila navadna voda. Ljudem, s katerimi je delal poizkuse, je dajal najprej prve tri steklenice pod nos, potem pa ostale. Vprašal je: »po čem diši to?« Seveda, če bi bil vprašal, ali diši to po čem, bi bil rezultat drugačen. Ker pa je bila v njegovem; vprašanju sugestija, da je v vsaki steklenici kakšna dišava, je velika večina tudi v čisti vodi našla alkohol, meto ali pa zimzelen. Pod vplivom njegovega vprašanja so sprejeli dišave, katerih ni bilo. Prikimali so, dasi bi jim bil moral nos povedati, da je bilo njegovo vprašanje napačno. Le nekoliko jih je odgovorilo, da v desetih steklenicah nič ne diši. Enak je bil rezultat, ko jim je zavezal oči, jim rekel, naj iztegnejo roke, tako da bodo dlani obrnjene navzgor in je potem spuščal na nit navezan in otežen zamašek tako, da se je po vrsti dotikal njihovih prstov. To je storil štirikrat, potem je pa vzel navaden zamašek namesto oteženega in ga enako spustil na prste, vprašujoč, ali čutijo težo. Večina jo je čutila, dasi navaden zamašek nima nobene teže; le manjšina je odgovorila, da so pač čutili dotik, ne pa teže. Ob drugi priliki je prinesel veliko skledo, ki je bila navidezno polna žer- ijavice, pa je vprašal vsakega, ali Čuti vročino; večina jo je čutila, oziroma rekla, da jo, četudi je bila žerjavica le umetna in ni mogla dajati nobene vročine od sebe. Prav tako je bilo, ko je svoji družbi pokazal sveženj električnih žic, izvlekel eno, navidezno odprl strujo in se z žico dotaknil roke zdaj enega, zdaj drugega. Večina je na njegovo vprašanje odgovorila, da so čutili električni udar, dasi je bilo to nemogoče, ker ni bilo v žici nobene elektrike sploh. Tudi tukaj je le manjšina ostala tako samostojna v mišljenju, da je odgovorila po pravici, da ni čutila nič. Včasih se kakšen zdravnik, poznavajoč svoje pacijente, po-služi metode, osnovane več ali manj na enakih predpostavkah. Namišljenih bolnikov se nikdar ne manjka; pravijo, da jih je med ženskimi več kot med moškimi. Če bi zdravnik enostavno dejal: »nič vam ni«, ne bi to nič pomagalo, zakaj tak pacijent bi le mislil, da ta zdravnik- nič ne razume, pa bi nadlegoval druge, dokler ne bi našel nekoga, ki bi sočustvoval z njim. Zato mu prvi, ki ve to, pritrdi, da je bolan, mu nameša kakšno »zdravilo«, predpiše, kako je mora jemati, pa mu obljubi, da bo — recimo — v dveh tednih zdrav. Ko poteče ta čas, ga naravnost vpraša: kajneda vas je to ozdravilo? Navadno ga je, če tudi ni bilo zdravilo nič drugega kot sladkorna voda. — Včasih je zdravnik, včasih božja pot, včasih kakšen »čudo-delnik«. Nekateri so podvrženi le sugestiji kakšnega posameznika, drugi prikimavajo vsakemu, če ga smatrajo za višjega, zelo sugestivno pa vpliva masa. Zato je mogoče, da sodelujejo pri kakšnem, linčanju ljudje, ki sami ne bi mogli dati človeku klofute, med podivjano drhaljo pa tudi oni podivjajo. Če človek, dokler ni prepozno, spozna, da je kimavec, se lahko pozdravi, bodisi sam, bodisi v težjih slučajih s pomočjo psihologa. Seveda je treba predvsem trdne volje, dolgotrajnega opazovanja samega sebe in straženja. Pred vsako pritrditvijo mora pretehtati vse okoliščine in če spozna, da bi po pravici moral reči »ne«, mora reči tako brez obzira na priku-pitev ali na zamero. Tako mora kritično paziti nase, dokler ne čuti, da se je otresel kimanja. Kimavci so lahko dobri ljudje, ampak na poti človeškega napredovanja so cokla in nihče, komur je boljša bodočnost našega rodu in svoboda pri srcu, jih ne more biti vesel. Naloga našega prosvetnega dela je, da zmanjšujemo število kimavcev in vzgajamo misleče ljudi . IfUdancev *naUk Ivan ItloteU Lojz Mrdanc je umrl natančno ob štirih zjutraj v Cleve-landu, Ohio, in v istem hipu je splahutal v nebesa. Preden se je Lojz Mrdanc zavedel, kaj se je z njim zgodilo, se je že znašel v stranski ulici Nebeškega mesta, a tudi stranska ulica je bila razsvetljena brez žarnic in potlakovana s samimi dvajset-dolarskimi cekini. Nu, zdaj je konec vseh teh nesrečnih skrbi, si je čestital Mrdanc, nato pa je začuden obstal. Kam pa sem, prav za prav namenjen? — se je vprašal. Nebeško mesto je velikanska vas. Aha! — je pomislil — med Slovence moram priti najprvo, med naše Clevelandčane in Ivana Cankarja moram videti! Revež najbrže še ne ve, kako lep spomenik smo mu postavili v metropoli. . . Mrdanc mrda in maha po zlati ulici, a kmalu se naveliča te uličice, čeprav se mu zdi lepa ko oltar pri sv. Vidu. In še nekaj ga dirne. Nikogar ne vidi, nikogar ne sreča. Čudno! Mar je on sam v nebesih? Brž ga obsenči nova misel, ki mu pove, da se je on, Lojz Mrdanc, priklatil v nebesa zgodaj zjutraj, torej ob uri. ko nebeščani še spe spanje pravičnega, ko še smrče. Morda pa so že kje pokonci, mu pade v bučo in Lojz zavije v glavno ulico, ko pritolče do prvega ogla. Pred njim se odpre široka ulica, tlakovana s samimi biseri in dijamanti, ki se blešče ko sto lun. Lojza je kar v oči zapeklo in začel je nervozno mežikati. Pa to ni trajalo dolgo. Enkrat, dvakrat potegne z roko preko oči in prilagodi se skrivnostni nebeški svetlobi. Ali ni to komodno? V nebesih ne sme biti nobene neugodnosti, mu pravi srečna misel. Lahko gledaš v sonce kolikor hočeš in luno trkaš ti, ne pa ona tebe! . . . Tako je! Lojz si je prikimal, da bo tako. Tedaj zazija in debelo pogleda. Pogleda drugič. Ni se motil Na ulici, nedaleč od njega, je človek v ohlapni beli halji; dolgo metlo ima v roki in počasi, silno počasi — kakor da je na zemlji delal sedem let pri WPA — pometa biserno dijamantno cesto. Njegov obraz pa je čokoladne polti, glava je čokoladna in roke, ki drže metlo, so čokoladne. Zamorec! Pravi črnec! — Vrag me jaši! je ušlo Mrdancu skoro na glas, v tistem trenutku je pa domala onemel groze. — Ježeš, Ježeš! se potoži svoji Vesti, ali lahko kolnem tudi v nebesih? — Lahko, mu odgovori Vest, saj imaš prosto voljo... Vidiš, Lojz Mrdanc, tvoja prosta volja bo zmirom s teboj in lahko se je poslužiš, kadar koli hočeš, toda pazi na posledice! — Čim zlorabiš prosto voljo, boš za kazen pometal nebeške ulice in kidal nebeške gnojne jame ... Pa tudi zaprt si lahko . . . Tako je Lojzu govorila njegova čuječa Vest in revež je spoznal, da skrbi še ni konec. Narobe: zdaj je šele začetek! Lepi časi se mu obetajo! Nu, sreča je, da ga zdaj nihče ni slišal; ulice Nebeškega mesta pa še nimajo ušes . . . Nekoliko potolažen, ker se je srečno izmotal iz prve pasti, nameri Lojz korak proti črncu, ki je gotovo nebeški grešnik, ker drugače ne bi pometal ulic tako zgodaj zjutraj. — Dobro jutro, pometač. ga pozdravi kolikor mogoče prijazno v angleščini. Lojzu se ni moglo sanjati, da bi ga pozdravil kako drugače. Slovenec govori s Slovencem le slovensko, s tujcem v Ameriki pa angleško. Kako drugače, prosim vas! In v nebesih ne more biti nič drugače. Črnec ga pogleda in odzdravi malomarno v znamenje, da ga dobro razume. — Priden si, priden. Tako zgodaj na delu. — Hihi, Vidim, da si tudi ti priden ... Če laziš ob tej uri naokoli, da bi kaj; ukradel — pazi ,se, da te ne zaloti Majkov čuvaj! Potem boš tudi ti pometal. — Oh, prosim, črni brat, jaz sem komaj prišel z zemlje, iz Clevelanda, Ohio ... In kaj slišim! Ali so tudi v Nebeškem mestu tatovi? Kdo pa je Majkov čuvaj? — Oho, greenhorn! Saj se ti pozna, hihihi! — Zakaj ne bi bili tatovi tudi v nebesih? Bog oča je ustvaril vse ljudi, tudi tatove, cigane in podlasice! Poglej mene. Ukradel sem Wood-rowu Wilsonu kokoš in za kazen zdaj pometam. Mistah Wilson ima imenitno vilo v Nebeškem mestu in čez tisoč glav kokoši... Nisem bil previden in zdaj imam . . . Majkov čuvaj me je vlovil kar na lepem. Majk je vendar šef Miha — šef Mihael, šef nebeške policije. Lojz Mrdanc zazija in še bolj debelo pogleda. — Kaj mi praviš, črni brat? V nebesih imate kokoši, tatove in policijo? — Ali si prižgan, Clevelandčan! Kakšna pa bi bila nebesa brez okusne kuretine in puretine? Kjer pa so kurice in purice, tam so tudi tatovi, tam je tudi policija! Saj si vendar molil: »Kakor v nebesih tako na zemlji« ... Nu, tako tudi je. Čang V Švicarskem listu „ABC' smo zasledili sledeče duhovite verze: Čang, nesrečni, si je smrti zaželel, pa se, neroda, s samokresom ni zadel. Čang je jezen skočil v najbližji potok, potok pa je premalo bil globok. Čang se je obesil, a vrv ni držala... Mogoče bo pa vojna odrešenje dala: kako lepo, junaške smrti umreti! A krogla lii hotela nobena ga zadeti. Čang, ves žalosten, pojé svoj zadnji riž in naslika na svoj sončnik velik rdeči križ. Sovrag je menil, da je to špital, in Čang, od bomb zadet, je končno pal. A. T. Zastopstvo čehoslovaških delavskih telovadnih enot pri prezidentu Benešu — Tako, tako je! vzdihne Lojz Mrdanc ves presenečen nad prečudnim razodetjem. — Da, tako je, dragi moj greenhorn iz Clevelanda. Saj veš — Bog oče nam je vsem dal ob rojstvu prosto voljo, ki jo nosimo s seboj pred smrtjo in po smrti. Drži se nas kakor orengonska smola ... Saj morda veš, da imajo tudi angeli, naši nebeški žandarji, prosto voljo! Če tega še ne veš. se boš že naučil — časa bo dovolj. Tedaj se Lojz spomni, kaj je pravzaprav hotel od črnega pometača. — Brat moj črni, kaj sem hotel reči, ali veš, kje so Slovenci? Bodi tako dober in pokaži mi, kod se pride do njih. Pometačeve debele oči se zapičijo vanj. — Slovenci? Kdo je to in kaj je to? — Slovenci! To je narod iz bivše Avstrije in današnje Jugoslavije, v Ameriki nas pa je s Hrvati in Srbi vred menda štiri milijone; tudi na Francoskem so, v Nemčiji, Kanadi, Južni Ameriki in Abesiniji. — Naka, naka, ljubi moj greenhorn! Nikoli še nisem slišal o teh ljudeh in nobenega ne poznam, pa sem že devet let v Nebeškem mestu. Veš kaj? Vprašaj Majkovega žandarja; tam-le v tisti gajbici na oglu eden čepi in najbrže krepko smrči. Pocukaj ga za repetnico. Veš, tile naši operutani žandarji so strašno stare zverine in silno učene — vse vedo. Kar k njemu mencaj, mistah, pa good by By-by! — Bog s tabo, mister pometač! Lojz Mrdanc res odmenca proti gajbici na bližnjem oglu. Opleta, kakor da je pil rum. To, kar je pravkar doživel, ga je silno pretreslo. Njegov nebeški idealizem se je začel krhati. . . Ali naj bo — saj še ni konec vse večnosti. Obstane pred gajbiro. Res je notri smirčal angel-čuvaj, kakor da bi pilil kočevsko žago. — Ali se bi malo zbudili, gospod čuvaj? — Arrrrah! — Ah, hah! — Kdo si? Kaj hočeš? Kaj iščeš tod? Kje ti je dom? — Oprostite, lepo prosim! Baš sem prišel z zemljfe — iz Clevelanda. Obio — in iščem Slovence. — Kakšne Slovence? — To so moji rojaki iz bivše Avstrije, iz današnje Jugoslavije, iz Amerike-- — Misliš Slovake? — Ne, mi nismo Slovaki, smo Slovani — oprostite, mislil sem reči, da smo Slovani kot Slovaki, pa nismo Slovaki, smo — Nu, kaj ste? Lojz Mrdanc se skoro sesede. Dejstvo, da ga angel-čuvaj ne razume, da ne razlikuje Slovakov od Slovencev, ga je zelo potrlo. Kar strmi v bitje pred sabo. — Toliko je teh Slovanov, Slavoncev, Slovakov, Slovincev — kdo naj se spozna? se jezi angel-čuvaj, pritrgan za sladko spanje. Toliko je te nesnage — tega gnoja v nebesih, teh butcev in zabitcev, malih in velikih-- — Oh, prosim, gospod angel! — zraste Mrdanc. Slovenci niso nesnaga, niso gnoj! Mi smo pošteni in pridni delavci, mi smo hlapci Jerneji--- — Hlapci, hlapci, hlapci! — Saj sem vedel! Lojz Mrdanc stoji ko prikovan. Niti besede ne spravi več iz sebe, v njem pa je začelo kipeti. .. — Vidim, da midva ne bova nič opravila. Pošljem te h kapitanu, on vsekakor več ve o tvojih Slovencih . . . Stopi v tale čeber, pa hitro! Mrdanc ne utegne niti pomisliti. Mehanično stopi v rnede-nast čeber, ki stoji na tlaku poleg gajbice in sede na stolček v njem, angel pa potegne za nek roč na steni. Nad Mrdan-cem zazvoni: cink! Kot bi mignil, zleti čeber z Mrdancem vred v višino in potem drvi po neki žici: žžžžžk! — v nekaj hipih pa obstane in pade. Cink! Čeber z Mrdancem vred stoji pred kapitanom, na postaji. Kapitan z ženskim obrazom, obkroženim s kodri, kakor skandinavska primadona, ga hladno gleda in pokimava. — Dcbro jutro, grešnik! Povej vse po pravici, nič ne zamolči. Zakaj si aretiran? Lojz se bi najrajši stisnil v drobtino mušice, tako se čuti uničenega. V kotu očesa se mu pojavi solza in govoriti ne more. Preveč je bilo . .. — Povej, kakšno neumnost si naredil v tej zgodnji uri? nadaljuje kapitan. — Oh, prcsim! Jaz sem Lojz Mrdanc. ki sem pravkar prišel iz Clevelanda, Obio, in zdaj iščem svoje rojake Slovence po Nebeškem mestu. Vprašal sem čuvaja in poslal me je k vam. Jaz ne vem, zakaj sem aretiran . . . Sam sebi se čudi. kdaj je odprl usta in toliko izblebetal — Koga iščeš? Nekaj bo narobe, sklepa angel-kapitan. Oni čuvaj tamkaj se najbrže ni prebudil, ko te je sem poslal. Le počakaj, grdavš — zažuga s pestjo — danes boš kosil neslan fižol! — Kaj si rekel, koga iščeš? — Slovence, ponovi Lojz pomirjen, ko se mu dozdeva, da ni aretiran. Ah jih poznate? Kapitan stopi k pultu in odpre velik register. Lista in lista po njem in pri črki S obstane. Čez nekaj hipov zapre knjigo. — 2e vem, kam spadaš. Slovenci so daleč doli ob Nebeški reki, tam, kjer so proge. Majhen in preprost narod, kajpada muhast, na splošno pa skromen in še prilično pošten. Oh, če bi bili vsi taki! — V Mrdancu vstaja pogum. Ta angel je videti prijazen in zgovoren, zakaj ne bi bil še on? — Hvala za pojasnilo, gospod kapitan. Zdaj vidim, da so naši ljudje povsod — kakor na zemlji tako v nebesih — najrajši na nizkem, ob vodi in kjer je železnica. Ali ni to čudno? Pa pustimo to. Saj ni važno. Prosim, ali poznate katerega Slovenca tu osebno? Na primer Ivana Cankarja? — Ne vem. Kaj pa je bil ta Cankar tam doli? Škof? — Škof pa ne, naš največji pisatelj je bil. Tedaj se angelu-kapitanu zmrači rožno čelo. Ostro pogleda Mrdanca. — Kako pa ti veš, da je tukaj? Lojzu zastane sapa in komaj se zbere. — Ne vem, če vem . . . Tako so pisale naše cajtenge v Cle-landu. Angel-kapitan še bolj zraste. — Kako in odkod vedo vaši cajtengarji? Kdo jim je to povedal? Snet je bilo preveč za našega Mrdanca. Kdo naj odgovori na takšno perfektno vprašanje? Kar molčal je. — Najbolje bo. da noizveš ti sam in imel boš odgovor. Takoj odrini doli do reke! Naravnost na južno stran! Zgrešiti ne moreš. Pozdravljen! — Pozdravljeni, gospod kapitan! Ves srečen, da ie dobil pravo sled, je Lojz Mrdanc zapustil prvo postajo nebeške žandarmerije in rrahnil v odkazano smer. Hodil je in hodil po dijamantneml tlaku in zlatih trotoarjih, a ni ga zanimalo, kar je bilo med potio; niti množice tujih in na vse pisane načine oblečenih bitij, ki so bolj in bolj naraščale, niti čudna vozila, ki so švigala sem in tja po zraku, ga niso zanimala. Edino zanimanje, ki je v tistem momentu gnalo AArdanca dalje in dalje, so bili njegovi rojaki — da čim prej pride med nje. da jih vidi in čuje iz njihovih ust vso pesem sreče, katero uživajo v nebeškem življenju. Vsa druga zanimanja pridejo jutri, pojutrišnjem, kasneje, kadarkoli — saj časa :e dovolj. Mar ni to prijetno — zavest, da je dovolj časa vso večnost, da ne bo več treba umreti? . . . Mrdanc je tolkel po kovanih hodnikih dolgo, dolgo — zdi se mu. da že tolče ves dan — in še ni bilo sluha ne duha o kakšni reki. Truden pa nič. niti žejen in ne lačen. Ali ni nebeško življenje zares prijetno in perfektno ko te zapuste vse telesne nadloge, kadar si kam namenien? Lojz je na vse pozabil, le na reko je mislil: le reka mu je šumela po glavi, široka in čista reka, polna rib. na njenih zelenih bregovih pa sede rojaki in on bo sedel z njimi in lovil ribe vso večnost. . . Ha, to so nebesa! Nebeške reke pa noče biti. noče in noče biti. Kje za zlodja je ta reka? Zdi se mu, da hodi že sto milj, tisoč mili. . . Po dolgem, dolgem času — morda je že večer — Lojz Mrdanc onazi, da se poslopja nižajo in postajajo skromna, ulice se ožijo in zlato pod njegovimi nogami izginja — izpreminja se v pesek, množice neznanih ljudi se redčijo, v njegov nos pa udari vonj čebule in paprike. Aha, bližamo se domačim! To je naš duh! To je proletarski duh, ki puhti iz proletar-skega predela Nebeškega mesta! Kmalu zagleda železniške tire, širok pas tirov, ki so — v nebesih kakor na zemlii — vedno doma ob reki, v nižini, kier so po vsej Ameriki večinoma doma tudi pošteni slovenski delavci . . . Naš potnik zaide na most. dolg in jeklen, pod katerim so croge. nato pa se pokaže reka. Oh, Lojz se je bil nekoliko zmotil! Nebeška reka je res široka, ni pa čista — umazana je ko Cuyahoga, sveti se ko slanina in oba bregova sta gola. polna grobe žlindre. Malo se je namrdnil, toda potrpežljivost je božja mast. — Na drugi strani reke pa spet tiri, neskončen pas tirov, nato pa hišice, drobne hišice, skoro bajtaste hišice kakor zaboji. Ni jih ne konca ne kraja. Mrdanc postoji, gleda in se zamisli. Slika je tako domača. Kje je že videl podobna bivališča? V mnogih krajih ob vodi in tirih. Kdo bi se spomnil? Sicer pa to ni važno. Tudi v bornih škatlah se nahajajo dobre duše.. . — Ali stanujejo tu okoli Slovenci? vpraša Lojz angel-čuva-p. opasanega z mečem, ki mu pride naproti. Angel-čuvaj ga debelo pogleda. — Ne vem, kaj govoriš, tujec. Tu so Rumunci, kakih sto milj od tu in še vedno ob reki so Grki in Albanci. To je vse, kar jaz vem. Ako hočeš vedeti več, pojdi dalje po tisti cesti sporedno z reko. Mrdanc začuti, da ga zapušča potrpežljivost. — Na desno ali na levo? — Kakor izvoliš; če ne najdeš svojih ljudi na tej strani, jih gotovo najdeš na oni. Nekje so . . . In ne pozabi: časa je dovolj vso večnost! Good night! Ta pa je lepa! Sto milj tja, sto milj nazaj in sto milj sem! Časa je res dosti, smešno pa bo, ako vso večnost potrati z iskanjem. Oh, ta nebeška smola! Kam naj zdaj krene, da prav zadene? Ali naj zamiži in se trikrat zavrti na peti, potem pa mahne v smer, v katero bo gledal? Mrdancu se zdi, da ni na pravem koncu prišel v nebesa. Bogme ta kraj ni Kurja vas. Bila je njegova površnost, ker ni vprašal angela-kapitana za nebeški zemljevid. Tako se vendar ne potuje! Lojz Mrdanc stoji ob križišču in se jezi sam nad seboj. Zmirom se je prepuščal slepi sreči in to bolezen je ponesel s seboj v nebesa. Vso večnost bo takole bolan. Milijon let — sto milijonov let! Aaaah! — Glej, Mrdanc. tam nekdo prihaja! Po domače krevsa in popotno culo nosi na rami. Z leve strani prihaja. Tega vprašaj, morda ti on pove in pokaže pravo smer. Slepa sreča! Res se Mrdanc napoti proti njemu. Tri korake pred njimi obstane in radovedno gleda tujca. — Al' s' Kranjc? blekne oni, ki je tudi obstal. — Da, da, zdravo, zdravo, prijatelj — Slovenec sem! Kako si me spoznal? Rojak sname culo. ki io položi na tla in se nasloni na palico, nato potegne pipico iz žepa. — Kranjca spoznaš povsod. Poznaš ti mene? — Žal, osebno te ne poznam. Ali si bil kdaj v Ameriki? Vidiš, jaz sem danes zjutraj priletel iz Clevelanda, Ohio, a ne spominjam se, da bi te bil kdaj videl tamkaj. — Nak, v Ameriki me ni bilo. Še tam me je manjkalo! . . . Poznajo pa me tudi v Ameriki, kakor sem izvedel tukaj; za to je poskrbel naš dobri rojak Louis Adamič. Da. precej sem poznan. Cankar me je razglasil po vsej domovini, drugi za njim na po vsem svetu. Jaz sem hlapec Jernej1. — O vi ste tisti! — Kako sem vesel, da vas vidim v nebesih! Torej zdaj imate tisto svojo pravico, katero ste zaman iskali na zemlji.. . Jernej vzame pipico iz ust, ki se mu skrivijo v grenkem nasmehu. Gleda in gleda Mrdanca, usta mu pa bolj in bolj lezejo narazen, dokler se ne razleže iz njega boleč krohot. Njegov sunkoviti smeh je kakor krik na smrt zabodenega--- — Oprosti, se odkašljuje Jernej, ti si prvi humorist, ki sem ga srečal med Kranjci v nebesih. Še eno takšno mi povej, pa umrem drugič od samega smeha. Ha, ha, ha! Ah, kar boli me v rebrih. — Ne razumem, vas, Jernej! krikne Mrdanc napol prestrašen in napol radoveden. — Saj to je! Če bi ti razumel mojo zadevo, ne bi kvasil o neki pravici, ki me je čakala v nebesih . .. Veš, bratec moj iz Amerike, moja malenkost je neznansko zabita, amoak jaz sem maršal v orimeri z maso zabitih kaprolov, ki se ščeperijo po tem nebeškem gnezdu. Danes sem prepričan, da se tu zbira zabitost vsega stvarstva! — — Ali vključujete tudi našo naselbino? — Tudi našo naselbino. Le pojdi tja, pa boš videl kujone, kakor jih je krstil moj oče Cankar. Vse tako kakor na zemlji... Kavarne, oštarije, pijača, harmonika, vino in ženske, tepež — vse, samo pravice ne! Ej, moj Ivan Cankar ima prav! — Saj res, kako pa on? Je tu med nami? In zadovoljen? Tako rad bi ga videl. — Zadovoljen? Ha, ha, ha! Zadovoljen! Lahko ga vidiš, toda videl ga boš skozi — mrežo. Cankar je v špehkamri. Pravica! — Kai? Cankar zaprt? Bože mili, kaj pa je storil? Ali je — ali je kaj ukradel? — To pa ne! Cankar ni še nikdar nič ukradel, ne v življenju, ne tu. Ampak to je: Cankar je bil rojen upornik, živel je upornik in tudi v nebesih je upornik! Zato je zaprt. Noče preklicati neke svoje dunajske pesmi, tiste »bogokletne« — kakor pravijo — sklicujoč se na resnico in pravico. Ničesar ni preklical v življenju in zdaj tudi ne bo! — je izjavil. Prav ima! — Čudne reči slišim, silno čudne, dragi inoj Jernej. Ne vem, kaj bo. kako bo ... — Ali si tudi ti prišel po pravico v nebesa? — Do zdaj se še ne pritožujem, a ne vem, kako bo. Pa povej mi, kam si namenjen, Jernej? Culo imaš in popotno palico. Ali zapuščaš slovensko kolonijo v nebesih? Hlapec Jernej se spet bridko zasmeje. — Da, zapustil sem kolonijo . . . Kaj bi med kujoni? In kam grem, vprašuješ. Bratec, jaz še zmirom iščem svojo pravico! -- — Še zmirom? ostrmi Mrdanc. — Najrajše bi se iztrgal iz te zabite večnosti in se vrnil na zemljo s ponovnim življenjem... Kajti resnično ti povem: Na zemlji mora priti pravica! Če ne bo pravice na zemlji v življenju, je ne bo nikjer! — Pozdravljen! * # * V znani pogrebniški stanici v Clevelandu nekaj zaropoče. — Hej, Lojze Mrdanc, vstani! Kako je to, da spiš med krstami, krava kravasta! Kaj pa poreče tvoja stara? Ali je tu pri rakvah tvoja zakonska postelja? ... Ta je pa lepa, hehe he! . .. Vstani, pravim. Na delo! Imamo novega mrliča; spet so enega rojaka potegnili iz jezera. Sicer pa, če te boli buča, izpij čašo »bromona«. Drugikrat pa manj pij! •— Lojz Mrdanc debelo pogleda okoli sebe in široko, široko zazija. Smrt Antonia Terella Ideja po reportaži B. Schlesvviga, napisal Hugo Hertz, prevedel E. S. O SEBE: ANTONIO TERELL, milicijonar, ZDRAVNIK, MARGERITA, njegova žena, BOLNIČARKA. (Soba- v bolnišnici. Postelja, nočna omarica, miza. 2 stola. Vsa oprema je zelo preprosta, daje vtis zasilnosti. — Preden se dvigne zavesa, je slišati Antonijev slabotni glas: »Ne, ne vzemite mi je!« Ko se dvigne zavesa, leži Antonio v postelji. Na sebi ima jopič milt-cijonarjev., pod njim pleteno majo. Leva roka mu je go'a, v desni krčevito drži puško. Z dr a v iti k, ki nosi belo litijo, stopi od postelje in položi na mizo brizgalko, s katero je dal bolniku injekcijo. Bolničarka. tudi v beli lialji, popravlja Antoniu oglavje. Zdravnik stopi k postelji in vzame Antoniu. ki je med tem pod vplivom injekcije zaspal. puško ter jo postavi v kot. — Vsa igra mora biti igrana zelo preprosto, brez slehernega patosa in sentimentalnosti.') I. p r i z o r. ZDRAVNIK: To so fantje! Ni pustil, da bi mu vzel puško. BOLNIČARKA: Zaspal je. ZDRAVNIK (stopi k postelji in dolgo gleda Antonia): Bojim se, da bo zaspal za vedno-. BOLNIČARKA (položi obvezo na mizo): Naši najboljši gredo. ZDRAVNIK: Vedo, za kaj gre. — Toda sedaj moram pogledati rano. (Bolničarka dvigne odejo tako, da zdravnik lahko vidi rano gledalci pa ne.) ZDRAVNIK: Strel v trebuh! — Vedno isto! Ko pripeljejo ranjence, je že prepozno. Če bi ga bili včeraj pripeljali, bi ga bil mogoče še lahko rešil. Spomnite me pozneje, da javim mestni komandi: transport ranjencev je treba takoj reorganizirati. - Ognojitev je v takem stadiju, da je operacija nemogoča. Samo konec mu moremo olajšati. — Pomagajte mi ga sleči. (Zdravnik in bolničarka slečeta Antoniu previdno njegovo monturo. Bolničarka pregleda žepe in najde staro listnico z dokumenti. Pogledata jih.) BOLNIČARKA: Tu so njegovi podatki: Antonio Terell, oženjen. Žena mu živi tu v Madridu. ZDRAVNIK: Pošljite takoj po njo! (Bolničarka odide, zdravnik meri Antoniu pulz.) Proklcta svinjarija! Tu sto- jiš sedaj z vso znanostjo in mu ne moreš pomagati. Tak človek mora umreti in ti, zdravnik, si brez moči. BOLNIČARKA (se vrne): Poslala sem po njegovo ženo. ZDRAVNIK: Zdaj spi trdneje, pulz se je umiril. Pro-kleta revščina! (Vzame bolniški list, ki je pritrjen nad posteljo in ga izpolnjuje. Bolničarka čisti brizgalko, ureja rabljene predmete na pladnju. — Naslednji razgovor mora biti zelo preprost, nenameren, med delom.) ZDRAVNIK: Spet mehka svinčenka! Strašne so te rane. BOLNIČARKA: Strašna je ta vojna. ZDRAVNIK: Da, in dvakrat strašna, ker je mi nismo hoteli, ker so nam jo vsilili. BOLNIČARKA: Pa saj gre za našo Španijo? ZDRAVNIK: Da, res gre za našo Španijo. Za špansko ljudstvo, to je za nas vse. Nikoli nismo vedeli, kako zelo smo eno. Oni so nas tega naučili, naučili s to strašno vojno. v katero so nas pahnili. BOLNIČARKA: In vendar se mi včasih zdi, da gre za več, kakor za Španijo. Pomislite na prostovoljce! Ali niso oni dokaz, da se borita v Španiji dva svetovna nazora za svoj obstoj? ZDRAVNIK: Ne. sestra. Ne gre za svetovni nazor, gre za nas, za našo deželo, za našo svobodo. Ali mislite, da se fantje, možje in žene borijo tam zunaj, ker so socija-I is ti. komunisti, anarhisti in krščanski socijalisti? (Pogledu še enkrat Antonieve dokumente.) Antonio Terell je bil organiziran pri katoliški strokovni organizaciji. Ali mislite, da se je zaradi tega boril? Ne! — Tam zunaj pred granatami in strojnicami, tam vedo vsi le eno, tam imajo vsi le en svetovni nazor, in ta je: svoboda, svoboda Španije. — In ko bo Španija srečno končala to vojno, bo močna dovolj, da si sama uredi svojo državo. Kajti v tej krvavi vojni zorijo iz dečkov možje, ki bodo zmožni z, lastno močjo kovati usodo Španije. - (Stopi k postelji, meri pulz, dolgo gleda Antonia.) Mirno spi. Injekcija bo še nekaj časa delovala. Ostanite pri njem, in če bo potrebno, me pokličite! BOLNIČARKA (obriše Antoniu čelo s skoraj božajoča kretnjo): Antonio, ne boš umrl zaman, nihče od nas ne bo umrl zaman. II. p r i z o r. ZDRAVNIK (privede Margarito. Mlada delavka, žena v svetli bluzi in temnem krilu. Margerita zagleda Antoniu, hoče planiti k postelji. Bolničarka jo prestreže.) BOLNIČARKA: Margerita, sedi! (Jo pelje k stolu.) Poglej si svojega Antonia, dobro si ga poglej in tega nikoli ne pozabi! MARGERITA: (Se joče vsa nemočna). BOLNIČARKA (jo krepko drži za rumena): Margerita, tam leži tvoj Antonio. Pa ni samo tvoj, tudi naš je. In v sosedni sobi leži José (izg. Hozé). Njegova Marta je pri njem. Pa ni samo njen, tudi naš je. In zunaj jih leži še sto in sto, in vsi so naši, tudi tvoji. In pri vsakem od njih nam krvavi srce, kakor pri tvojem, pri našem Antoniu. Toda zaradi tega ne smemo postati slabotni in nemočni in se predati svoji bolesti, kajti tam zunaj je še na tisoče naših, ki nas potrebujejo. Nekoč se bodo vrnili in tedaj nas bodo še bolj potrebovali. Tedaj jim bomo morale pomagati, kajti prinesli nam bodo to, za kar so tvoj Antonio in vsi drugi izkrvaveli. (Pod vplivom bolničarkinih besed se je Margerita umirila.) Vem, to so besede. Margerita. Toda tudi moj Antonio je zunaj in mogoče mi ga nekega dne pripeljejo sem, kakor so pripeljali tvojega in ne bom imela časa za svojo bol,, ker tam po drugih sobah jih leži še petdeset, ki čakajo name. MARGERITA: (dolgo in hvaležno gleda bolničarko). ANTONIO (zastoka). ZDRAVNIK (ki je ves čas mirno stal pri Antoniu): Prebuja se. (Namigne bolničarki.) BOLNIČARKA (Margeriti): Bodi pogumna, da mu ne bo pretežko. (Odide z zdravnikom.) III. p r i z o r. MARGERITA (stopi previdno k postelji in dolgo gleda Antonia. Tiho, a presunljivo): Antonio. ANTONIO (v polsnii): Ne vzemite mi puške! MARGERITA (tnu previdno položi puško v desno roko.) ANTONIO: Ne, ne vzemite mi je! MARGERITA: Antonio. (Sede in prime njegovo roko.) Antonio, jaz sem tu, Margerita. ANTONIO (se počasi zaveda): Da, Margerita, to je dobro. MARGERITA (nežno): Antonio, pri tebi sem. Pol leta te nisem videla. ANTONIO: Pol leta? To je dolgo. MARGERITA: Da. Toda sedaj bo vse dobro. ANTONIO: Dobro. — Ali so naši prodrli skozi sotesko? MARGERITA .-•Da, prodrli so. ANTONIO: Tam nas je mnoge zadelo. (Zastoka.) MARGERITA: Boli? ANTONIO: Boli. — Toda naši so prodrli. MARGERITA: Da, in ti si pri meni. Sedim ob tebi, kakor da bi nikoli ne bil odšel. ANTONIO: Kakor, da bi nikoli ne bil odšel? Ne. Margerita, bil sem tam zunaj in sem ponosen na to, da sem bil. In ko bom ozdravel... (Umolkne.) MARGERITA: Ne govori. Utruja te. Sedaj smeš misliti samo na to, da boš ozdravel. Počivati moraš in jaz bom tu vsa mirna sedela in ti pomagala. Vem, da me imaš rad, da si moj mož. In ko bova zopet skupaj, ko bodo te grozne sanje mimo, bova mogoče imela otroke. Ti bodo rasli v srečnejši svet, in vse. vse to, kar nas sedaj mori, bo kakor grozna pošast, s katero so nas strašili. Kakor so nas strašili, ko smo bili še otroci, z divjim možem iz avil-skih hribov. (Vse to govori, kakor v sanjah in ne opazi, da je med tem Antonio umrl.) Tako zelo smo se ga bali. In potem si šel ti v avilske hribe in spet sem se bala ... (Ga pogleda skoraj z nasmehom, spozna da je mrtev, se zgrudi na kolena.) Antonio, dragi ljubi moj Antonio... (Joče.) IV. p r i z o r. ZDRAVNIK (in bolničarka vstopita. Zdravnik stopi takoj k Antoniu, ga prime za roko in pokima bolničarki, da je mrtev.) BOLNIČARKA: (dvigne Margerito, jo prime za obe roki in ji dolgo gleda v oči). MARGERITA: (se po dolgem premoru s pogledom poslovi od Antonia, vzame njegovo puško, stisne brez besede bolničarki in zdravniku roko, gre k vratom, med vrati se obrne): Ne gre, da bi zunaj bil eden manj na straži. (Odide). ZDRAVNIK (zelo tiho): Ali mislite, da more kdo premagati to ljudstvo? (TEMA — ZAVESA.) DesnfrUcaciia ¿h socicrfûzem Nedavno je pod tem naslovom izšla v Amsterdamu v založbi Allert de Lange 345 strani obsegajoča knjiga A. Rosenberga, bivšega profesorja zgodovine na berlinski univerzi. Pisatelj obravnava demokracijo in njeno razmerje do socializma oziroma marksizma v dobi po veliki francoski revoluciji, pred in po svetovni vojni. Navaja mnogo Mar-xovih in Engelsovih misli o njej in spreminjajoče se stališče prve, socialistične in komunistične internacionale do nje, pove pa tudi mnogo svojih rnisli, s katerimi se vedno ne strinjamo. Vsekakor pa je zbral Rosenberg mnogo gradiva, ki daje veliko pobude za jasnejšo presojo demokracije in socializma. Danes hočemo povedati glavne, bistvene misli njegovega dela: Demokracije kot neke stvari same po sebi ni v zgodovinskem življenju. Temveč demokracija je vedno določeno politično gibanje, ki ga nosijo določene družbene sile in razredi, ki se bore za določene cilje. Demokratična država je torej tista država, v kateri vlada demokratično gibanje. Demokracija kot politično gibanje se deli najprej na socialistično in meščansko demokracijo. Socialistična demokracija stremi po samovladi množic, pri čemer naj bodo družbeno važna produkcijska sredstva v rokah splosnosti. Tako demokratično gibanje predstavljajo socialistične stranke 19. in 20. stoletja. Doslej socialistična demokracija še v nobeni državi ni uresničila vseh svojih idealov. Meščanska demokracija je prav tako za to, da odločajo ljudske množice, vendar brani neokrnjeno privatno lastnino. Meščanska demokracija je osvojila vso oblast že v mnogo državah. Ta demokracija v sebi ni enotna, temveč nastopa v štirih različnih oblikah: Prva je takozvana socialna demokracija (ne v pomenu stranke), ki tudi varuje privatno lastnino, vendar hoče oblast delovnih množic v državi, ki naj nastopa proti fevdalni in kapitalistični gornji plasti. Druge tri oblike meščanske demokracije odklanjajo v nasprotju s socialno in socialistično demokracijo razredni boj in streme po sporazumu ali nekem izravnanju med kapitalisti in delovnim ljudstvom. Ta kompromis hočejo doseči bodisi na imperialističen bodisi na liberalen način. Imperialistična demokracija hoče z vel ko imperialno politiko ustvariti sredstva za izenačenje nasprotij med podjetniki in delavci. Značilna za to politiko je Velika Britanija. Liberalna demokracija (ne mislite pri tem na liberalce v »slovenskem« pomenu besede!) pa hoče nasprotno ravno odpraviti vsako nasilno politiko in z mirom in svobodno konkurenco, z gospodarskim, zadružnim in prosvetnim napredkom ljudi najti tudi kompromis med razrednimi nasprotji. Liberalna demokracija se je najbolj razvila v malih državah, tako v Švici in skandinavskih deželah. Kolonialna demokracija je posebna oblika meščanske demokracije v prekotnorskih deželah, kjer najdejo beli priseljenci ogromne pokrajine za naselitev. Razredni kompromis je tu mogoč radi obilice prostega prostora. Značilni primer kolonialne demokracije so združene ameriške države do 1890. 1. in Kanada do svetovne vojne. Različnost med posameznimi tipi demokracije se je v novejši dobi zelo povečala. Starim demokracijam so se pridružile nove. K tem prišteva Rosenberg posebno Čeho-slovaško, o kateri pravi: »Nova meščanska demokracija s čudovito stabilnostjo se je uveljavila na Čehoslovaškem. Pod Masarykovim vodstvom so se znašle: dve socialistični delavski stranki, velika demokratična kmečka stranka in manjše stranke obrtnikov in katoliških malomeščanov. To je bila prava koalicija delovnega ljudstva z združitvijo njegovih glavnih poklicnih skupin na podlagi narodne države. Ta češki vladni blok je iztrebil iz države habsburške tradicije, si ustvaril zanesljivo armado in upravo, izvedel agrarno reformo in zagotovil strokovne pravice industrijskih delavcev. Kapitalistična privatna lastnina je ostala. Toda kapitalisti niso bili v stanju da bi prevzeli politično vodstvo in tako v svoj prid spremeniti kompromis, na katerem sloni čehoslovaška država. Češki demokratični vladin blok si je prizadeval pritegniti tudi demokratične sile iz manjšinskih narodov države. Doslej je vedno pokazal neprimerno premoč nasproti vsem fašističnim tendencam. Komunisti, ki so prva leta čehoslovaške republike močno pobijali socialna kopromisna načela nove države, so se radi fašistične nevarnosti prav tako približali vladni koaliciji. Uspeh čehoslovaške demokracije je v tem, da je stare, toda življenjske politične misli presadila v sedanjost: To je zveza raznih družbenih sil v slogu socialne demokracije iz 1. 1848.« Med otoke socialne demokracije v srednji Evropi prišteva pisatelj tudi Dunaj v letih 1918—1934., ko je podlegel Dollfussovim topovom. »Vendar kažejo,« pravi Rosenberg »odlična dela socialistične občine Dunaj na vseh področjih socialnega skrbstva, kulturnega napredka množic in občinskega načrtnega gospodarstva, kaj vse more napraviti po ljudskih množicah nošena demokracija, čeprav stisnjena v ozke spone protidemokratične majhne države.« Nadalje opisuje A. Rosenberg močno demokratično vlado v Mehiki, Novi Zelandiji, Avstraliji, ojačenje demokracije v Ameriki in pravi pri tem: »Značilno je, da sta dandanes socialna demokracija in delavsko gibanje močna ravno v takih deželah, ki jim primanjkuje merodajne socialistične in marksistične tradi- cije. Marx sam bi se ne žalostil nad tem, saj je vedno smatral živo, gonilno gibanje za mnogo važnejše, čeprav se nanj ni sklicevalo, kakor pa nič pomembno sekto, ki se mu je obešala za suknjo.« Po teh opisih raznih oblik demokracijo zaključuje pisatelj : »Demokratična država v novi dobi je torej država, v kateri vlada ena cd navedenih oblik demokracijo. Za presojo vsake države ne zadošča primerjanje njene veljavne pisane ali tradicionalne ustave. Temveč gre za to, kako državne naprave tudi v resnici poslujejo, kakšno je medsebojno zadržanje razredov in kdo ima v danem trenutku resnično moč v državi. Klasično podlago za tako presojo države jc dal Aristoteles ki se nikdar ne zadovolji s tem. da bi enostavno povedal, da je ta država oligarhija ali demokracija, monarhija ali republika, temveč v vsakem posameznem slučaju najnatančneje preišče realne družbene pogoje in kdo ima res oblast« V modernem družbenem razvoju je nastalo toliko zamotanih prehodnih razmer in kompromisnih odnošajev. da je potrebna toliko kritičnejša presoja. Razmerje med posameznimi družbenimi silami se neprestano spreminja, čeprav ostanejo ustavni paragrafi isti. Tako je ustava združenih ameriških držav ista kakor ob njihovi ustanovitvi. dočirn se jc življenje temeljito spremenilo. Države, v katerih vlada socialna demokracija, je še nekako lahko ugotoviti. Mnogo težje pa je pri drugih oblekah meščanske demokracije, ki vse slone na kompromisu med kapitalom in delom, med bogastvom in revščino. Rosenberg pravi, da je v vsaki meščansko-demokratični državi kapitalistična privatna lastmna merodajna. Vendar kapitalistični razred pristaja na politične kompromise z delavskim razredom in ta sporazum je odvisen od volje in moči obeh. Vprašanje na je, kateri kompromis je res kompromis. A ko ima kapitalizem za seboi tudi vso vojaško in policijsko oblast, potem o kakem kompromisu ni govora. Kaiti v tem slučaju je vsa oblast dejansko v rokah »gornjih desettisočev«. Zanimivo posebno za današnji čas ie pisateljevo razglabljanje o demokraciji in nasilnosti. Premnogi so zmotnega mišljenja, da demokracija ne sme uporab'ti nasilnih sredstev proti nasprotnikom. Ta zmota se je razširila radi tega. ker se nestrpneži preradi razburjajo, zakaj vendar že ni ta ali ona demokratična država »udarila«, kakor da jc »udarjanje« vedno na mestu in modrost vseli modrosti. Rosenberg pravi: »Kakor vsako politično gibanje je tudi demokracija uporabljala najrazličnejša sredstva za uresničenje svojih ciljev. Zgodovina francoske demokracije je od leta 1789. do" 1871. dobesedno s krvjo pisana. Demokrati Amerike so vojevali največjo državljansko vojno vseh časov, da so utrdili demokratično državno obliko. Demokrati Švice so pred 1. 1847. prodrli in se uveljavili z brezobzirno uporabo nasilja v kantonih kakor v državi... Zgodovina torej uči-da je demokracija pač po okoliščinah v vsaki posamezni deželi in v določeni dobi uporabljala nasilne ali nenasilne metode.« Končno pravi avtor te zanimive knj:ge, da ne moremo govoriti o nikakem propadu ali zatonu demokracije. Zgodovina uči, da propadajo nekatere oblike demokracije, da se pojavijo nove. zrelejše. Knjiga se konča s to-Ie ugotovitvijo: »Končno uči zgodovinska raziskava, da ni v sedanji krizi propadla niti ena demokratična država, ki je to že bila pred 1914. letom. Kjer demokratična samouprava ni bila dekretirana mehanično s proklamacijo republike al' splošne volilne pravice, temveč je zrasla zgodovinsko iz življenja in boja ljudstva, tam je povsod pokazala velikansko odporno moč. V novi dobi še ni bila poražena nobena resnična demokracija.« SPOZNANJE Življenje je silno. Z neskončno lepoto je vse obžarjeno, z neskončno bolestjo je vse prepojeno. Glej desno, glej levo: bolest in lepota! Oboje neskončno, oboje mogočno podaja si roki od zahoda in vzhoda. Obeh jaz senco sem gledala črno. Od zemlje do zvezd,