Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gid. »>0 kr., ¿a pol leta 2 gld. 40 fer., /.a «'eter: let« 1 eid. 30 kr V tiskarniei sprejemana za ieto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za cetert leta ljd.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica «lan poprej. Tečaj XXXV. V Ljubljani, 1. kimovca 1882. Itist 35. Sporočilo bratovšine za vedno češenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo nbožnih cerkev v Ljubljanski Škofiji. (Konec.) 81. Sv. Duh: 1 bel mašni plašč. 82. Bučka: 1 velum. 83. Križevo pri Kostanjevici: 2 obhajilni burzi. 84. Stopiče: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev. 85. Šmarjeta pri Kletev£u: 1 bel pluvijai. 86. Bela cerkev: 1 pridigarsko štolo, 2 koretlja. 87. PreČina: 1 obhajilno burzo, 2 koretlja. 88. V avta vas: 1 bel mašni plašč, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretlj, 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 16 purifikatorjev. 89. Podgrad: 2 koretlja, 2 mašni srajci, 6 hume-ralov, 2 prepasa. 90. Poljanica: 1 rudeč mašni plašč, 1 obhajilno štolo." 91. Semič: 2 beli blazinici za mašne bukve. 92. Metlika: 1 bel mašni plašč. 93. Cernomelj: 1 antipendij, 1 plašček za ciborij, 2 koretlja, 2 mašni srajci, 6 bumeralov, 2 prepasa, 1 potezaj za zvonček pri zakristiji. 94. Vinica: 2 obhajilni burzi, 2 koretlja. 95. Stari Terg pri Poljanah: 2 mašni srajci, 6 hu-meralov, 2 prepasa, 2 koretlja. 96. Radovica: 1 bel mašni plašč. 97. Planina nad SemiČem: 1 bel mašni plašč. 98. Stara cerkev pri KoČevji: 1 bel mašni plašč. 99. Mozelj: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 rutic za lavabo. 100. Koprivnik pri KoČevji: 1 plajšek za ciborij, 1 pridigarsko štolo. 101. Osilnica: 1 obhajilno štolo, 2 čemi blazinici za mašne bukve. 102. Topla reber: 1 obhajilno štolo, 2 koretlja. 103. Dobrepolje: 1 obhajilno štolo, 2 koretlja, 1 potezaj za zvonček pri zakristiji. 104. Lašiče: 1 rudeč mašni plašč. 105. Dolenja vas: 1 obhajilno burzo. 106. Rob: 1 bel pluvijai. 107. Nova Štifta: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev. 108. Verhnika: 1 bel pluvijai. 109 Polhov gradeč: 2 vijolični blazinici za mašne bukve. 110. Logatec: 2 obhajilni štoli, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa. 111. Borovnica: 1 čern mašni plašč. 112. Podlipa: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 rutic za lavabo. 113. HotederŠica: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 poteza] za zvonček pri zakristiji. 114. Rakitina: 1 plašček za ciborij, 1 pridigarsko štolo. 115 Vojsko: 1 oltarni pert, 2 mašni srajci, 6 humeralov , 2v prepasa, 2 koretlia. 116. Cerni Verhnad Idrijo: 1 vijoličen mašni plašč. 117. Sv. Magdalena: 1 bel mašni plašč. 118. Stari Terg pri Ložu: 1 zelen mašni plašč. 119. Šent-Vid pri Cirknici: 1 plašček za ciborij, 1 pridigarsko štolo. 120. Studeno: 1 bel pluvijai. 121. Begunje pri Cirknici: 1 bel mašni plašč, 1 pridigarsko štolo. 122. Slavina: 2 obhaj Ini burzi, 2 koretlja. 123. Ternovo: 1 vijoličen pluvijai. 124. KoŠana: 1 pridigarsko štolo, 2 koretlia. 125. Knežak: 1 rudeč mašni plašč. 126. Marije: 1 bel pluvijai. 127. buhorija: 1 bel pluvijai. 128. Šturija: 1 čern pluvijai. 129. Podkraj: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo. 130. Lozice: 2 koretlja, 2 beli blazinici za mašne bukve. 131. Podraga: 1 pridigarsko štolo, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev. Izjemno se je tudi poslalo: Za frančiškansko cerkev v Klanjcu na Hei~vaškem: 1 velum, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev. Za frančiškansko cerkev v Samoboru na Hervaškem: 1 obhajil no štolo in 1 burzo, 1 koretelj, 2 masni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa. Za župne cerkve Verhbosauske nadškrrfije: 8 masnih plaščev, 9 masnih srajc, 36 humeralov, 9 prepasov, 12 korporalov, 12 pal, pnr.fikatorjev, 24 rutic za lavabo, G plaščkov za cibor je, 2 \eluma, 6 obhajilnih burz s plujski, 1 černo stolo. Ko- ečno izrekamo najpr.serčnišo zahvalo prečastiti duhovščini, časti t «i mu urJulinskemu samostanu Ljubljan skemu in h ploh vsem prijatlom in dobrotnikom bratov-š.ne. izmed ktenh ¿¿,re p«>»ebca hvala prečast. gospodu župniku .Janezu Zuuančič-u, ki je bratovskim udom spisal p'e epe bukve, ,.Kruli nebt-Ški" imenovane, da bi v svojih molitvenih urah priserčnejše častili in molili Gospo-ia v presv. Zakramentu Kako zelo jim je bilo s to knjigo vstrežeuo, naj bolj kaže, da je bil v kratkem času nov natis potreben kateri je ravnokar na 6vitio prišel. Naj bi tedaj vsi častivci zakramenta presv. Rešnjega Telesa kateri še umajo teh bukvic, tem bolj p-j njih segli, ker je njih čisti donesek po biagovoljnosti pisateljevi namenjen v j>r;d deške sirotišnice, ki jo sedaj v Ljubljani zida družba sv. Vincenca. V Ljubljani, .-v. Lovrenca dan 1882. Vodstvo bratovsko. MsgteM bogotjubnih otrok iz vsih časov kerscanstva. 111. (Dalje.) 8 čudovito skei bljivostjo si je prizadeval, vse od-strauiti, karkoli bi ga če utegnilo spominjati na prešnjo plemenitost in imenitnost njegovega stanu. Za zinii aj si je prepovedal grefovski naslov, in žalili so ga, če so jeli govoriti o njegovem pltmenitem stanu, ali če so mu tudi v naj manjši zadevi hoteli prednost dajati pred drugimi. Bolnikom streči, postelje prestiljati, pometati, v kuhinji delati, poslom pomagati, ali pa s prosjaško mavho miloščine prositi od hiše do hiše, to mu je bilo tako prijetno in ialikoluo opravilo, kakor bi bil svoj živi dan hlapec, ne pa grofovski sin. Ko je zapazil, da je njegova obleka iz boljšega blaga, kakor obleka sobratov, je tako dolgo prosil, da je enako d.»bil. Duhovsko knjigo, brevir, si je bil že pred kupil. Služabnik mu je bi! oskerbel Jako lep brevir — ne le z zlato obrezo, temuč tudi na platnicah je bilo obilno zlatega. Alojzij je bil tako malo nečimern in se je za zunanjost tako malo zmenil, da več časa še zapazil ni, kol:ko se razloči njegov lepi brevir od čisto priprustih. kakoršne imajo sobraije. Berž ko pa to zapazi, hiti k predniku in g;, lepo prosi te milosti, da bi mu pozlačeni brevir zaraenili z družim, nuj bolj obrabljenim. Predn.k če ve da, mu rad spolni to že v pravilih uterjeno željo in mu da brev:r, ki je bil že v mnogih rokah. Kakor slaven zmagovavec. z dragocenim plenom obl« žen. se priveseli z zastarelo knjigo v svojo celico. Take reči, ki »e jih je tako iznebil, imen >val je „egiptovski prah". Med vsemi je bil naj poniž niši. Bog mu je bil dal nenavadno velike darove, pa nikriar se ni pobahal. Neizrečeno hudo mu je bilo, ee ga je kdo pohvalil. Izgovarjal se ni nikuar, če se mu ¡e še kaj tako čudnega ali ¿opernega ukazalo. Nikoli se ni z nikomur prepiral. Mirno je p-.ve lal svoje misii, in če je kdo drugače sodil, mu ni dalje ugovarjal. — Nciikrat je imel pred učenimi in imeuituimi gospodi neko resnico učenostno zagovarjati. Več časa prevdarja, ali bi ne bilo za njegovo ponižnost bolje, ko bi se nevednega delal in nalašč bolj nespametno odgovarjal. Vendar v tako važni reči vpraša pred za svet. In odgovorilo se mu je, naj iz pokorščine v čast Božjo tako govori, kakor naj bolje more in zn£. Tako tudi stori, ker pokorščina mu je nad vse. Ali takrat, ko je bil pohvaljen, ga je rudečica oblila, tako hudo mu je djalo. Sploh se je imel za naj nevrednišega izmed sinov sv. Ignacija, češ, da je iz samega usmiljenja sprejet v družbo; rekel je sam o sebi, da je kakor zakrivljeno železo, ter da je prišel v samostan, da bi se s kladvom pokore in zatajevanja zravnalo. Vse se mu je zdelo prelepo, vse predobro zanj. Vse je Bogu pripisoval. Ko ga uekdo vpraša, je li težko, da kak ime-nitnež svetno nečimernost zapusti, mu odgovori: ,,Prav nemogoče bi bilo, ko bi mu Bog kakor nekdaj 6lepo-rojenemu, oči z blatom ne pomazal." Posebno občudovanja vredna je bila pri njem poleg vednega zatajevanja vsih občutkov tista redka kerščan-ska čednost ki se zove enakomernost in priprostost. Nobena stvar na svetu ni mogla kaliti njegovega dušnega miru. Polnoma se je izročil v voljo previdnosti Božje; z vsem je bil zadovoljen. (Je se je kdaj jela v sercu vzdigovati kaka želja, ki bi mu utegnila vznemirjati duha, jo je hitro zavergel. Pri jedi si ni nič zbiral; izvolil si je to, kar je veijalo za naj slabeje. Če je kam šel in so ga vprašali, kako mu je d padlo, navadno ni vedel povedati. Ze tri mesce je bil v samostanu, pa še ni vedel, kje kteri sedi; celo za sedež svojega prednika je moral vprašati, ko je bil poslan po njegovo knjigo v obednico. Malo se je zmenil za to, ali mu je obleka preozka ali preširoka, predolga ali prekratka. Če ga je krojač vprašal, ali mu je prav, je rekel: Menim, da je tako prav". Kako zelo je imel v oblasti svoja serčna čutila, se je zlasti takrat pokazalo, ko mu je kmali po prihodu v samostan oče umeri. Vsi so menili, kako zel6 se bo prest-ašil, kako zelo bo žaloval ko bo zvedel, ker so ga slišali večkrat reči: „Za Bogom na svetu naj bolj ljubim svojega očeta". Pa tudi o tej prebritki zgubi ostane popolnoma miren. Ves vdan v voljo božjo odpise materi med drugim besede, ki jih ni nikdar pozabila: „Boga zahvalim, da bom odsihdob z večo pravico mogel reči kakor do zdaj: Oče naš, kteri si v nebesih." Ko so se mu zastran tega čudili, je rekel: „Pripoznam, da bi bil zelo žalosten, ko bi prevdarjal le sraert očetovo. Toda, če spoznam, kako ta smert pride iz rok Božjiii, ne morem biti žalosten. Ali je mogoče kaj obžalovati, o čemur se ve, da je božjemu Veliča3tvu všeč?" (Dalje sledi.) M^riden ministrant in posten študent Anton Martin Slomšek. „Danica" je nedavno že pisala o nekem pridnem strežniku pri sv. maši; ker so pa ministranti radi lahko-mišljeni in radi pozabijo, kar so lepega blišali ter se zopet v cerkvi slabo obnašajo, zat» naj „Danica" se druzega pridnega ministranta pred oči postavi mladim dečkom, strežnikom pri sv. maši, pa tudi mladim šolarjem in dijakom, ki naj bi lepe izglede dajali tudi drugi mladini na počitnicah. Znano je namreč, kako bistro ljudie šolce opazujejo, kako se obnašajo, n. pr. doma na počitnicah. Zgodaj ugibajo, rekoč: „iz tega fanta utegne še kaj biti". O drugem pa: „iz tega zanikarneža ne bo nikoli nič prida, je že zdaj celi gunevet" itd. Čudil sem se. ko sem v bukvah o pridnih mašnih strežnikih *) našel tudi našega ¡Slomšeka in mislil sem *) IJeispiele frouimer Messdiencr, od Kngelb. Fischer-ja, Freiburg, 1881. si, da najberže iz gosp. Kosarjevih izve; stilih bukev je Sisatelj posnel prelepe verstice, ki so o njem pisane, laslednji posnetek in obravnava bode kakor nalaš za našo mladino. Anton Slomšek je bil 26. nov. 1800 rojen v Po-nikovski dubovniji, v srenji Slom, na spodnjem Sta-jarskem. Starši so mu bili kmetiški, dosti premožni, ker imeli so čez s-o oral zemljiša. Šole takrat v ponikovski duhovniji ni bilo nobene. Katoliški duhovni, ki so o vsih ča-h bili skerbni očetje ljudstva, goreči za njegovo pravo omiko, o bili vzrok tudi pri pridnem Tončetu, da se je povz il izmed ljudstva in bil poslednjič postavljen i.a iiuik svojemu narodu. Kavno tisti ča-, ko je bil Tonče dorastel za šolski nauk, je po dobrotni previdnosti Božji prišel v Ponikvo kaplan gosp. Jakop Pražnikar. Le-td je bil posebno vnet za poduk in olikanje ljudstva. Priravnal je v svojem lastnem stanovanji majhno šolo, in med pervimi 15 učenci, ki so se pri njem za nauk oglanili, je bil tudi mladi Tonček Slomšek. Ljudje pa so bili tako vneti za šolo, da je bila kma:u premajhna za vse. Treba je bilo preseliti jo na obširniši prostor, v mežnijo, in poslednjič celo v župnijo na prostor, k; ]e bil za silo s plankami obdan in bolj obširen. V tej šoli je bil Anion v vsih rečeh lep izgled vsim drugim otrokom, zmeraj je bil pervi in nadzornik nad vsimi. Došla ga je bila tudi spodobna pohvala. Veri i gospod kap'an so tako vravnali, da je biio pervo očitno izpraševanje in deljenje daril v sredi vasi pod velikim orehom. Povabili so takratnega okrožnega (kresijskega) glavarja go=p. Ziernfcida iz Celju, in dr.»zili znamenitih gospodov. Tukaj je Anton Slomšek dobil pervo prem i j o. Bil je Tonče že takrat resen in postaven v svojem obnašanji, - tako moder, da so ga zelo spoštovali sošolci. Velikrat se zgodaj pri mladenču pokaže, kaj ima iz njega biti, in preiep je cvet modrosti, ki se zgodaj pokaže pri m'adem človeku. Poznal sem mladenča, ki je na vertu svojega očeta v šotorčku imel tri zvonce obešene; z njimi ju o lepih dnevih skliceval sosedstvo, posebno pa otročaje in mladino, ter jim je tako lepo in ametno pridigal, da sem večkrat slišal, kako so ga valili. Bil bi mislil kdo, ta bo enkrat prav vnet pridigar; teda manjkalo mu je po'rebr;e zmožnosti za sedanje šole; ni postal pridigar občinstvu, upam pi vendar, da je dober pridigar svojim otročičem, ker postal je, kolikor vem, pošten družinski oče. Za študiran je ni vsak, če tudi ima e.obro voljo in vertec serca obsajen s cvetličjem lepih čednost. Tudi Slomšek je pridigal, ko je bil še majhen, in njegova predpodoba je bila bolj srečna. Na paši ob homcu cerkve sv. Ožbalda, četert ure od farne cerkve, so stopnjice na stolp odzunaj; na te stopnjice ob cerkvici se je vstopil iu je prav priserčao pridigal pastirjem, svojim tovaršem. Bil jo temu tudi zmožen, ker je imel dobro glavo i/i se je ob enem pridno učil v šoli, ter je vedi! veliko lepega praviti svojim prijatlom Slišal s .m od tacih, ki so slišali Slomšeka pridigati kot škofa in pravih so, kak« je imel svojo škofovsko palico v roki in je mirno pa resno razlagal svete katoliške resnice in priporočal pre.epe čednosti. Tako si pred oči stavim tudi pastirčka Slomšeka, da je morebiti v podobo prihodnosti, opert na pastirsko palico, svoje tovarše učil, kaj je lepo in kako morajo dobro delati, varovati se pa hudega. Imel je namreč Tonče kot mladi šolec prav posebno veselje do Božje službe in cerkvenih opravil. Vsako jutro zgodaj je pretekal pol ure daljno pot do farne cerkva ter je ondi k masi z veseljem stregel. Mašniki radi vidijo pri altarji mladenče, kteri pridejo k maši streč iz pobožnosti, če še pri tem imajo roke spodbudno pred seboj sklenjene kakor angelci in ober-njene gori proti nebesam, ne pa da bi jih obešali doli proti peklu, ali pa -»e pri najsvetejšem opravilu celó igrali, ali krog -ebe zijali. Slomšek se je pri ministri-ranji obnašal p< =}ebn » in nenavadno spoštljivo. Močno ga je tudi veselilo, kadar jo s kakim gospodom smel iti, kadar so šli v podružnice ali kamor si bodi ven po cerkvenih opra :ih. Kadar je -*oje reči za šolo opravil, ni okrog letal, vedil je dragi « na m dre<še obračati. Naj rajši se je v kaplan i ji k*) uči!, ali v :caki reči postregel. To je lepo, ku) ne, mladi šolarji? Povedal vam bom pa še kaj lepšega, ako bodete Tončeta Slomšeka posnemali v tem, kar sem dozdaj povedal. Ati ti hodihf h pridigi? Jaka. Jože, v nedeljo sem te vidil pri maši ob času, ko ni pridigo, ali ti r.e hodiš k prid:giV Jože. Kaj pa, da hodim k maši in pridig , pa mislim si: v nedeljo mora še ena maša za poverhu biti, kakor se spodobi tudi še ena boljši jed v nedeljo, in toraj grem še k eni tihi maši, ko sem že prej b'l nri celi Božji službi, t. j. pri sv. maši a pridigo. Jaka. Po več cerkvah so tihe maše — broz pridige, in skor bi bilo pri tacih več ljudi, kakor pri tnalah s pridigo, kaj pravic k temu? Jože. Vo kiršansko misliti, so vsi ti tudi ie pri mašah s pr digami. Jaka. Ti imaš res ,,dobre misli", le to želin. da bi se spolnovale. Zakaj velika nesrera je, ako kdo k pridigam celó več ne hodi. Jože Pojasni mi to dolžnost malo bolj na tanko, zakaj moj gospod, pri kterem delam, še k sv, maši ne gre v3ako nedeljo, še manj k pridigi. J a k a Kdor v dan Gospodov k sv. maši ne hodi, taki je popolnoma pod pot;", ker je zavergel cerkveno zapoved, in o tem vec ue go zorim. Kar pa tiče pridigo, kdor jo opuča. se morebiti to godi iz nemarnosti, iz lenobe, ali pa celó, ker pridige poslušati naravnost n^če; čez take je Gospod izrekel sodbo, rekoč: ,Zato ne poslušate i j o ž } e besede, ker niste iz Boga; zakaj, kdor jo iz Boga, posluša besedo Božjo." Jože. Kdo je .,iz Boga"? To besedo večkrat slišim in mi ni prav jasna. Jaka. Boga" jo, kd«»r jo v gnadi Božji, v milosti, prijaznosti Božji in toraj odkritoserčno in zvesto iše Bogu služiti. Ta, ki ima serce za Roga, mu j* ljubo shšati oct Boga in b žjih naukov, ima, skerb Boga in nauke zveiičanja vedno bolj poznati; zato ga serce priganja „B žjo besedo" poslušati. Jože. Ali je toraj nesreča, ako kdo ni v tacih okolišinah, da bi mrgel k pridigam hoditi? J a k a. Gotova nesreča. Zakaj, ako si r.e vé ali ne more po drugi poti pridiga nadomestovati, n. pr. s spodbudnim branjem, premišljevanjem itd., se je biti, da prihaja vedno bolj mlačen in se pri tem njegova duša pogubi. Se veliko b->lj -»e je tega bati, ako k.-to iz lenobe, nalaš opuša pridige. Jože. Kaj je pa o tist.h misliti, ki se meti pridigo iz cerkve izkazujejo, pod lipami in po zidčh posedajo, ali celó po sencah polegajo? Jaka. Taki so naj slabši soderga in podresetina cele fare. To so ti3ti, ki pri sosedih kokoši in po ulnja-kih med kradejo, po tujih njivah v mraku krompir kop ljejo; zelje in repo pulijo. To so tisti 3inovi, ki staršem žito io druge reči izmikajo ter izkupljeni denar v pla-šurskem življenji in nespodobnih drušinah zapravljajo. To so taki, ki so svojo in druzih duše že davno izdali, so nečistniki, prešestniki. Ti ljudje bežé pred Bogom kakor Kajn, ker se njegovega glasu bojé. Jože. Govoril sem ne davno o tem z gospod Grebenom, kteri mi je pa tate o zasolil, da on verske nauke in vse te reči tako dobro in se bolje vé in znà, kot pridigar nam, in meni toraj, da mu čisto nič ni treba k pridigam hoditi? Jaka. Gospod Grebenu ravno grebén malo previsoko raste, zato mu pa možgdn manjka; kajti pred malo mesci, ko je o svojem ženitovanji vri spraševanji bil, še nauka o presv. Trojici ni več vedil, kar vendar znâ vsak otrok in je k zvelièanju potrebno; — tudi ni znal našteti poglavitnih delov sv. maše in ne ,,šest resnic". Velikrat )e skušnja pokazala, da ravno bahači so čisto nevedni v keršanskem nauku. Sicer pa namen pridige ni samo podučevanje v resnicah zveličanja in o keršanskih dolžnostih, ampak tudi spodbudovanje k spol-novanju vsega, kar keršanstvo tirja, da se verni človek zveliča. Kolikrat se namreč zgodi, da kdo prav dobro vé keršanske resnice, je pa do njih vnémaren; pridiga Ca ima namen: serce in voljo za resnico pridobiti, fčeni sicer pa zagrešeni Avguštin si je bil ravno po pridigi dosegel spreobernjenje in toraj zveličanje svoje duše. — Sploh je slabo znamnje, ako se komu pridiga nič več ne p ileže, in toliko slabše, kolikor bolj pridige po nemarno opuša. V veči vasi nekak mož ni hotel poslušati pridig zvel. misijonarja Leonarda, temveč je še le zaničeval in psovai misijonarje; neutegoma pa mu prihaja tako hudo, da ga morajo odnesti v bolnišnico in je drugi dan umeri. Pred smertjo so mu poslali še duhovna, da bi se z Bogom spravil in previdil ; po zmoti pa je bil duhoven peljan k drugemu bolniku, in ko so zmoto zapazili, je bilo že prepozno, — psovalec je bil že dušo izdihnil! Jože. To je pa žalostno in strašno! In kaj bo pri nas, ker je toliko tacih, ki pridige in pridigarje zaničujejo? Jaka. To počenjajo posebno nečistniki in žganje-pivci, zato se pa tudi žalostne reči slišijo, kako velikrat taki nesrečen konec store. Da ne bom govoril o domačih, naj povém še eno dogodbo iz življenja zvel. Leonarda. Pridigal je ojstro v nekem kraju zoper nečisto govorjenje in nespodobne pesmi. Pri vsem tem je neki kmet v pričo ženskih zopet nesramno norčeval. Njegova lastna žena ga je zato svarila in opomnila, da je misijonar žugal šibo Božjo zarad nesramnega govorjenja. Kmet pa se je izgovarjal, da take žugama imajo svojo not, c'a ovet je zmeraj tak bil. (Tua. ne*a slovenska popevka tako mesénost zagovarja, kakor da bi kaka napaka zato pravico imela, ako že davno mladino okužuje!) Kavno pa, da je to izrekel, ga je začelo po telesu grozno grizti^ in klati — in urnerl je brez ss. zakramentov. (P. Fr. Ehmig: Beispiele zvez. IV., str. 51.) Jože. Bog vari mene in vso našo ljubo slovensko deželo tacih pregreh ! Tudi meni se naj gerši zdi človek, ki mu nečistost kakor peklenski ogenj buči iz gerla! Koliko lepih duš popali taka divja spaka! Ko bi mladi ljudje prav zvestn pridige poslušali, gotovo bi bilo polovico manj nesrečnih, kot jih je tako. O v č i c a. (Fis. M. Skalovje.) (Dalje.) JO. Ovci ca je čuječa, bdeča žival. Vsaka mala atvarica jo splaši : hitro jo zapazi; volka že od daleč čuti ter začne z nogami cepetati. Res, da poleti v veliki vročini počiva čez dan, od 10 zjutro do 4 popoldne na stajah prežvekujoč, ter je v tem podoba pre-mišljevalnega življenja; a po noči se pa dolgo — do 11 pase v hladu, in že ob 3 po polnoči zopet gre na »ašo. Saj na Krasu je taka navada. Živost žival-ika s svojimi občutki se obrača k solnčni svitlobi, k zunanjemu svetu. Ako — navadno zvečer in v noči — pojernljejo organične (telesne) moči, ki so služile delovanju ter potrebujejo nadomeščenja, in ko ob enem odjenja budilo svetlobe in toplote, se občutki živalske živnosti umaknejo v znotraoje prostore, — življenje se nekako zapré, ter začasno ustavi svoje poslovanje na zven; samo zn< tranje delovanje telesne ohranitve brezčutno naprej gre. Živnost je v noč pogreznjena, prostost je začasno pretergana. Možgani so utrujeni, morajo počivati, stvar mora spati. Kakor se vračata noč in dan, tako se spanje in bdenje pri živih stvaréh verstí po razmeri raznih plemén. Merzlokervne živali dolgo brezčutno spávajo; marmota (lenivec) v planinskih pečinah do 10 mesecev oterpnjena leži, kakor mertva. Krepkejše in živahniše ko je življenje, pravil-niše bode se verstilo spanje in čuvanje, in to v krajših dobah. Podobno je tudi pri človeku. Sen je ubožno spričevalo sedanjega našega življenja; duh je tačas kakor v senci, odvernjen od svetlobe dnevne in od svetlobe dušne samosvesti, in s tem zaderždn od Bogu prijetnega delovanja. Neko nižje pristransko življenje javlja se v notranjem telesnem razvitku; duša ima takrat le temen občutek, k večemu je fantazija ali domišljija ona dušna moč, ki se v raznjih sanjarskih podobah očituje." (Veit: Die Erweckung des Lazarus, pag. 91. seg.) Nek latinsk pregovor pravi: (Dormisse) „sex sep-temve horas sat est juvenique senique" (sest ali sedem ur spat je dosti mladenču in starcu). Otročiči morajo več spati ko odrašeni, navadno 10 — 16 ur; ženske več ko moški. Tretjina življenja se prespi poééz. Nebeški Učenik, ki je cele noči v molitvi prečul, je tudi svojim vernim ovčicam priporočal bdeti: „Čujte in molite, da v skušnjavo ne padete" (Mat. 26, 41). Breztelesni duhovi, bodisi angelji ali hudobe, nič ne spijo. „Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! Ker povem vam, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." (Mat. 18, 10.) In o hudobnem duhu pravi sv. Peter: „Trezni bodite in čujte, kajti zopernik vaš, hudič, hodi okoli kakor rjoveč lev, in išče koga bi požerl" (I. Pet. 5, 8). Silno važno je za vojskovodje, da ob času bojevanja malo spé. Bralo se je, da v poslednji francosko-pruski vojski je neki general, da bi ložej bdeti mogel, tri dni zaporedoma zvečer prav močno kavo užival, a tretjo noč mu je prišlo hudo, zbolel je in umeri. — Svetniki iu svetnice, ki so kakor neki vojskovodji, so tudi prav malo spali. Prav čudno in neverjetno je brati o nekterih, kakó so se mučili, svoje teló trapili ter si potrebni pen odrekovali. Sv. Peter Alkantarski je le eno uro ali pol ure na dan prespaval v 40 letih. Sv. Katarina Sienska je spala samó po dve uri vsako noč. Sv. Roza Limanska tudi le po dve uri, pa po dolgem bojevanji s slabotno naturo se je premagala. Imela je velik, svoji osebi primeren lesen križ, ter da bi ložej čula, si je roke nanj navezala po zgledu sv. Veronike Julijanske. Lepe lase si je ostrigla, samo spredaj je mali šopek las pustila, in kadar jo je proti volji dremota hotela premagati, je tisti šop lás navezala na žebelj, ki je bil v zidu pribit za ped više, kot je s svojo velikostjo segala. Le s perstmi na nogah se je tal dotikala, in ko bi bila hotela zadremati, jo je žebelj za lase potegnil. — Ni za vse tako pokoravanje; ravadno moramo si potrebnega poživljajočega spanja privoščiti, kakor je to skusil sv. Karol Boromej, ki je tudi predolgo čul, pa čez dan ga je potlej zaspanec nadlegoval; potlej pa se i'e raji malo bolj po noči opočil, da je po dnevu bil »olj čverstega duha. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Zl&tomasniki. Zgodnja Danica je v zadnjem listu priobčila zlato in bisero-mašnike iz leta 1882, unih je 9 se živih, teb pa 5. Naj tu sledi še zapisnik drugih prečastitih zlato-mašnikov Ljublj. škofije, ki so že mašniki od 50 do 60 let, kterih je 22, in ti so prečast. gg: K o z o g 1 a v Frančišk, vpok. duhoven, posveč. 1.1824. Kozjek Andrej, vpok. župnik, posveč. 1. 1826. Kramar Frančišk, korar v Ljubljani, posv. 1.1826. Velečastiti knez o škof resignat. dr. Jernej Vidmar, posv. 1. 1827. Mer zel Jožef, vpok. župnik, posv. 1828. Nakus Jožef, duhovnik v Planini pri Vipavi, posv. 1. 1828. Prokelj Janez, vpok. župnik, posv. 1. 1828. Urevec Janez, vpok. nunski spovednik, posv. 1. 1828. Skubic Janez, vpok. župnik, posv. 1. 1829. Furmacher Anton, vpok. župnik, posv. 1. 1829. Po lak Edvard, ča*tni kanonik in dekan v Les-kovcu, posv. 1. 1829. C i m b a s Janez, duh. pomočnik v Toplicah, posv. 1. 1829. Markovec Matej, vpok. duhoven, posv. 1. 1829. Švinger Jožef, župnik na Verhu, posv. 1. 1830, Klapšic Janez, vpok. župnik, posv. 1. 1830. Skopec Andrej, misijonar v Ameriki posv. 1. 1830. Zamik Anton, knezoškof. duh. svetovalec in župnik v Naklem posv. 1. 1830. Tedeški Karol, knezoškof. duh. svetovalec in župnik v Gorjah, posv. 1. 1830. Bačnik Janez, župnik v Prečini, posv. 1. 1831. Dremelj Andrej, župnik v Ratečah, posv. 1.1831. Kraševic Jernej, vpok. župnik, posv. 1. 1831. Vole Jurij, korar v Ljubljaui, po3v. 1. 1831. V Ljubljanski škofiji )e tedaj zlat >mašnikov vaih skup 31, in biseromašnikov 5. Pač srečna škofija, ki ima toliko starih mašnikov, izmed katerih nekteri še vedno opravljajo duhovsko službo, drugi pa počivajoči Bogu služijo in mnogi še delrio in p^>aagajo k*r kol morejo. Pač ie previdnost bo^ja ohranila pri ži\ jenju častitljive starčike, ki so za časa hudih bolezen (kolera 1. 1835), hudih prekucij (1. 1848) itd. z darežljivostjo samih sebe, z velikim trudom pastirovati med katol. ljudstvom. Naj mili Bog še mnogo let ohrani pri življenji vse Časti vredne gospode, da bi z molitvijo, z daritvijo sv. maše itd. podpirali svoje duhovne sobrate, ki v sedanjih dosti hudih časih obdelujejo nograd Gospodov. Ne dvomimo, da se ti zlato- in biseromašniki v svojih molitvah in pri sv. maši tudi spominjali bodo svojih sedanjih in nekdanjih o\čic, ter tako pripomogli k i.magi vojskovavne Cerkve Božje na zemlji. Spominjati naj se blagovolijo pa tudi in moliti, da bi jim ljubi Bog poslal v Svoj vinograd potrebno število vrednih naslednikov. Zakaj toliko število starih mašnikov kaže, da v kratkem nastane silno pomanjkanje duhovnov, ako se hitro na bolje ne oberne. Skorej tretjina vsega duhovstva je v starosti čez šestdeset let, in koliko pomerje ali onemaga tudi mladih, — pa jih bo še več, ako bo toliko natezaoje za posamezne. — Iz Ljoblj&ne. (Loterija in Še kaj druzega.) V Glo-govu na Sleskem je nedavno umeri strasten stavec t loterijo. Dvajset lčt je stavil v vse deržavne in mnogo-tere druge loterije: v loterije na konje, na obertnijske izdelke, za dobrotne naprave domače in tujih dežel. Štirnajst tisuč mark je v teh letih izdal za loterijske listke. K temu pa je bilo v njegovih zapisnikih zaznam-njanih samo 500 mark, ki jih je prejel od 8 dobitkov. Mož je 28krat več zastavil kot pa je dobil. — Tako tedaj bogati loterija! „Kolumbia" pravi k temu, da v Ameriki so loterije prepovedane, so pa druge igre in „špekulacije", ktere loterije nekako nadomestujejo, in k temu grejo še tisoči za loterije v tuje dežele. — Pri nas pa loterije niso prepovedane; toda ljudem ne zadostujejo, treba je še hujših potrat: vse poletje 3e ekoro verste razni pre-metavci s kakimi berkljarijami, slepilnimi burkami in komedijami, od kterih mestni ljudje zvečer skoro v večih procesijah, kakor od keršanskega nauka, gredč domu na vse strani. Kdo bo oštel tisoče, ki grejo na leto v žepe tacih glumežev komedijantov, kazavcev Bkaženih žival, raznih zverigoncev itd.! Ni redko, da taki ljudje že med popoldansko božjo službo začno razbijati blizo cerkve na veliki boben ali pa s kakim škripanjem ljudi vabiti, da se celo v cerkev sliši. Lahko se potem zgodi, da toliko družin oboža, ko po cele družine hodijo na take burke. Se več pa poberejo nedeljski izhodi v Šiško in na mnoge druge kraje. Kje je potem več beračev kakor po mestih, kteriin mnogi letni tisoči milošnje, ki se vradno in nevradno dele, še ne morejo kaj. Is Ljabljane. (Arabi paša in štt kaj.) Kdo pa je tisti Arabi-paša, ali kakor bi se po našem reklo: Arabski paša, ali „paša Arabec", ki zdaj po Egiptu daje toliko opraviti? ... Egipčan, Arabljan je, mož narodnega kopita, čegar glasilo menda je: „Egipet za Egipčane". Narodnjak bi bil skoraj še boij v celem pomenu kot so marsikteri naših polovičarjev, ker on terdi tudi vero svojega naroda, ko pa so mnogi naših le za jezik ob-viseli. Ali je zato hvale vreden? Hvale vreden bi bil, ko bi bila njegova vera prava; tnilovanja vreden pa je, ker je njegova vera laž in zmota, in ker je on sam slepar in trinog, kar bomo kmalu vidili. Čudno pa je, da luteranar, mohamedan, jud, staroverec — če tudi so liberalci — po večem svojo vero terdijo in se zanjo poganjajo; le pri neznačajnih katoličanih je šega, da sami sebe psu je jo in psovati dopušajo s tem, da oziroma na svojo lasino vero v rog naših nasprotnikov odpadno trobijo. Zdi ue mi pa, da ravno v tem je močen in jasen dokaz za resnico katoliške vere. Kako to? Tako le: Pogana, luterana, juda, mohamedana, razkol-nika oni, ki vedno „okrog hodi iskajoe, koga bi požerl", ne skuša zoper njegovo vero; sej le ti so že v zmoti, v krivi veri ali neveri, ni mu jih treba še motiti: loti se pa s toliko veči jezo katoličana, da ga dobi v »ake, ako se mu pogodi, ter ga zapelje v sovraštvo zoper njegovo lastno vero, v nesrečni odpad, ali saj v viiemarnost in na pol odpad. In kako nevarni in prenapeti so taki nezvesti katoličani, to uči doati zgledov. Da je kdo n. pr. pečatenim liberalcem „njihov mož", mora saj do kolena ali gleženj biti „gambetto-garibaldovec4, ali če to ne, pa vendar malo „kobila-jurjevič", ki v tej ali tej reči roge pokaže Rimu, katoliškim napravam, biseru vsih čednost itd. Pri čemur tega ni, taki je „mračnjak" nasprotnik najdrajših „svetinj", „svete'' mesene ljubezni, „svetega plesa" itd., ko bi tudi sicer za blagor svojega naroda delal. — Ozrimo se pa zopet na „Arabskega". Arabi-paša, po domače „Arabi-bej-*. je sin bogatega in imenitnega moža iz spodnjega Egipta in ima sedaj kacih 45 lét. Izučil se je v vojaški akademiji in že v mladosti je bil navdušen za napredek, za svoj narod in domačo besedo, ki je vsaj desetkrat klasidnisi in blagši, kakor pa iz mnogoterih jezikov someše.'a angleščina. Stopil je v vojaščino pod Izmail-pašem (prrš-njirn namestnim kraljem) in bil je kmalo tisočnik (ma jor). Prosil je Izmaila, naj ga izvoli za polkovnika (obrista). rekel pa mu jlarje sprejemale. In po z izverstnim vspehom dover-šeni gimnaziji v Cehi, filozofiji v Gradcu in bogoslovju v Celovcu bili so 19. sept. 1822 od tedašnjega lavaa-tmskega knezo škofa grofa Firmijana v št. Andražu na Koroškem mašuik posvečeni. Služili pa so na sledečih farah: V Konjicah za II. kaplana od 30. okt. 1*23 do 25. okt. 1826; v Ločah za kaplana od 2"6. okt. 1820 do 12. jan. I80O, ondi za provizorja od 13. jan. 1830 do 9. jun. taistega let*. Potem v Studenicah za provizorja od 10. jun. do 10. sept 1 "30, od 11. sept. 1830 do 22. apr. 1839 so bi!i župnik v Studenicah; od 23. apr. 1839 do 9. dec. 1846 so bili mestni župnik in dekan v Slov. Bistrici, in od 10. dec. J 816 so nadžupnik in dekan na Laškem. ioraj 60 let duhovnik; 52 let župnik in 44. leto dejanski dekan. Častitljivi goapod jubilant so še vedno — oziioma svoje starosti — dobrih telesnih moči in krepkega duha, ter še vedn • zvesto opravljajo duhovne opravila. Že z doma usmiljenega serca, radi vsakemu po svojih močeh v sili pomagajo, kot nesebičen narodnjak se radi za pravice svoiega naroda potegujejo, in so 3ploh mož, k tire mu je \edno reč a ne oseba mar, zato pa tudi splošno spoštovanje, ljubezen in zaupanje uživajo. Ped Čavaom. (Spomin na Loreto. [Konec.]) Po blagoslovljenih nam spominkih v skledici, iz kt- re sta jedla sam ljubi Jezus in njegova blaga mati Marija, in po dokončani slovesni sv. maši v eni stranskih kapel, podamo se nekoliko semtertje po mestu. Mesto je še precej snažno in lepo, posebno odlikujejo se tergi in nektera poslopja. Ali hoje naveličali smo se vendar kmalu zavoljo hude vročine, zlasti pa vsled presitnih beračev in čez vse nadležnih prodajalcev. Enacega vsilovanja svoje krame ¡11 tekmovanja v tem ni r>enda na dolgo in široko. Cez laha ga ni -koraj v tem obziru. V kerčmi, še precej čedni, dobimo nekaj kosi!a, ki pa nam ni nič kij dišalo; vsaka dežela ima namreč svoje posebnosti in običaje, tako tudi v jedeh. *) Pobrišemo ^o tedaj -zadovoljni * kapljico dobrega vina in koščekom kruha — urnega koraka zopet proti našemu svetišču. Ko smo se b li tam večinoma že vsi zbraii, pelje nas že omenjeni minor.t v zakladnico, ter nam tam razkazuje zaklade in sploh darove, Mariji v čast poslane in darovane od vseh strani sveta, in to zlasti od cesarskih, kraljevih in grofovskih hiš. Tu videii smo predrage in krasne reci na milijone in milijone vrednosti. Verli minorit razkladal je posam zue darove, odkod so in kdo jih je daroval. Zraven ni zabil omeniti tudi dolgih perstov Napoleona, kakor tudi še sijajnih, pa ne izpolnjenih obljub od drugod. .,Dixit Ltro ad latronem." Svet današnji prebrisani in preolikani p"stavlju in zapušča si raji spominke z ropom, podiranjem in brezbožnostjo. Glasna priča temu je zlasti Kim. Kar spominja še na Odrešenika sveta in umakniti. Kdo izmed lanskih romar-velikanskega križa verh Kapitola , kteri se vidi po vsem me3tu, enako bronenemu angelu verh mestnega gradu (Castel Sant'An- *) Poštene naše juhe Italijau menda ne poznâ. gelo)? Ali - žalostno pač — križa tistega zdaj več ni. Vlada dala ga je odstraniti in namesto njega sterii zdaj tam proti nebu mogočen in ojster meč. Čudno znamnje! Kaj hoče Italija? Misli vojsko napovedati celó nebesom in Bogu! Oh „ljudstva pač izmišljujejo si brezbožne reči", „populi meditati sunt inania", rekel je pobožni David. Tudi Napoleon III mislil je svoje dni: Bog, nebesa so tvoja, zemlja je moja; ali revež opekel se je bil kmalu. Prihodnost bo učila kdo zdaj zmaga. Ko smo si ogledali zakladnico, kolikor je to mogoče bilo pri tolikem številu romarjev, dá se nam vsakemu posebej vžgana sveča, in s to podamo se v procesiji po dva in dva, glasno prepevaje pesmi Matere Božje, po prostornem tempeljnu in skoz sv. hišico. Bilo je to kaj posebnega in ginljivega, zlasti ko smo stopali skoz svetišče Marijno. Po dokončanem obhodu pover-nerao sv'eče z malim darom v čast Marije Device, ter priporočivši se Njenemu varstvu in prošnji poslovimo od predrage Marijne preljubljene hišice. Ali ločitev ta bila je bridka, ginijiva. Slovó to bilo je podobno slovesu dobrega sina od matere, preden se ima podati v široki svet, na daljno neznano pot. Z malim darom od sv. hišice v roki poslovim se še enkrat od Marije, sv. hišice, tempeljna, in kmalu na to tudi od raeata. Čez pol ure bili smo na kolodvoru. Odpeljemo se proti Ankoni. Ali oči obračale in siiiie so f-e vedno le nazaj v Loreto. Mar-siktero oko bilo je s solza¡ni zalito. Z Bogom, Loreto! Z Bogom Marija! Marija loretanska, prosi za nas! To in enako vzdiguje se iz serca ginjenega romarja. Dolgo in dolgo zerl sem še nazaj, ali kmalu došii hribček zakrije mi dragi in sveti kraj. V Ankono došii ogledam > si nekoliko mesto. Toda spomin na zgodovino te^a mesta, pogled na garibaldinske napise ulic in kavurske podobe tergov, neposvečevanje visokega praznika ss. Petra in Pavla itd. ni nam budilo volje dolgo po mestu hoditi. Hajdi, si mislimo, raji na kolodvor! Iz Ankone odpeljemo se pozno v noč proti 3vetemu m(stu Rimu. Z Bogom! Razgled po »veta. Parski katoličani se goreče vojskujejo zoper tako imenovane skupne ali simultauske šole, v kterih se imajo raznoverskili in brezverskih staršev otroci skupaj pod-uČevati. V Monakovem je bil 14. t. m. velik shod, na kterem je med drugimi steklar Herrmann dokazoval, kako so take šole zadolžile brezverstvo našega časa in so setve nevere in socijalne demokracije, da je veliko učiteljev teh šol necerkvenih, celo ateistiških (brezbožnih), in kako bi katoliški očetje takim učitelj-.in otroke smeli zaupati? Že v naj pervsh letih otrok potrebuje vere, in kaj pomagajo vse znanstva, ako mu vera kakor zvezda vodnica ne gre ob strani? Vlade so pač rekle, da ljudstvo mora vero imeti; to je prav, ali vera mora prihajati od z.oraj, od koder so be dozdaj veči del slišale le „vošila", ni bilo pa viditi verskih djanj. Vošiti si vsak satn kaj zamore itd. Celo jud Neutneyer je čversto dokazoval, da tudi za konservativne jude so mešane šole škodljive, in enako drugi govorniki. Laško. Bolj nespremišljenih ljudi ni na svetu kot bo prekucuhi, pa tudi ne terdovratniših kot so le ti Ne le, da sebi pokoj in srečo za to in prihodnje življenje pokopujejo, temuč tudi tiste nekdanje rogovileže pre-slavljajo, ki so toliko družili v nesrečo pokopali. Nedavno so hudobn. žu iz 12. stoletja, Arnoldu Brešijanu, v Brešiji spominek postavili. Arnold je bil Macinijev in Garibaldov preakopitnež, ki je sovražil Cerkev in papeža. Bil je ob enem izmed tiatih, ki so hotli Ita lijo prodati Frideriku Rudečebradcu (Barbarosu) in so klicali cesarja Konrada, da naj postavi nemški prestol v Rimu. Značaja je bil tacega, kakor framasoni sedanjega časa, ki so Piju IX zvestobo do smerti prsegali,^ bili izmed njegovih pervih služabnikov, od njejja z naj ve-čimi dobrotami obkladani; ko je p» veter drugač potegnil, so orožje obernili zoper svojega duhovsKe^a in deželnega poglavarja, so gA izdajali in njegove zveste služabnike in podložne klali! Enako j« delal sedanjih neznačijnikov predhodnik Arnold. Prišel je v Viterbo k papežu Evgenlju III in prosil, naj ga sprejme v naročje katoliške Cerkve. Bil je Ar..old spreiet in obetal je, da ostane vedno pokoren sv. Cerkvi. Berž pa ko je papež zapustil Viterbo, je bil Ar iol-l že v Rimu na čelu tolovajskih čet, ki so mesto ropale in plenile, skrunile cerkve in svečenstvo. Araoldovo počeajanje sploh in njegovo življenje je popisal sv. Bernard v pismu do kardinala Guida. Svetuik piše: „Amoldas da Brexia, cuius conversado mel et doctrina venerara: cuius caput columbae. cauda scorpionis est; quera Brixla evomuit Roma exhorruit, Francia expulit, Germani i aboininatur, Italia non vult recipere/' Taki pošasti sedama Italija postavlja sporain"k s s ¡deíom vlade in njenih tnmistro v ! V pojasnjen; i tac-^a. rog«.vilstva bodi tukaj pri-stavljena še ena o Garibaldu. L. 1847 je bil Garibaldi v Ara. >iki, v Ri • Jaaeiru. Bil je takrat podložen sv. Stolu in pap zu. V vatikanski knjižnjici je hranjeno lastnoročno Ganualdo.o i:i -mo, ki ga je Garibaldi pisal papeževemu ir.ternunciju Be inn ju v Braziliji 20. okt. 1847. V tem pismu po «pričevanji turinske „Unit, catt." Garibaldi pravi: .,M«>i Petrov stoji na temeljnem zidovji, i- terega člo reška iuoč i.e more razdjati in ue pretresu".4< K temu (i ribald; pristavlja zaterditev: ako bi Pii IX menil, da mu je treba n;e gove ( Gar baldove) pomoči, je ou «.Garibaldi) pripravljen svojo kri zanj darovati. Zaterjeva! ie se daije, kako z veseljem bi njegova stranka z vojašino vse storila zanj, „ki je že to iko storil za Itaújo in za Cerkev*'. Pismo je iz tistega časa, ko so laži-libera!ci menili p » Piju IX svoje osnove zveršlti in so te mu prilizovali. Pij pa je spoznal njih rogovilske raraene i:i se nič ni hotel z njimi meniti. Garibaldi ni nič pomišljeval, dve leti pozneje „dobrotnika Italije" s prestola vreči in Rim za republiko razklicati. Angleško. Po previdnosti Božji, kakor k..že, se bi» katoliška Cerkev ravno 3 pomočjo Aoglre z »čela v krat kem prav mogočno razširjati. To kaž jo dogoribe v angleški jutrovi. Indijanskih katoličanov je '.da- ž« skor poldrugi milijou, in silo veliko število le tih je keršeno še le 11. 1880 in 1881. Anglija sploh, če se bo tako naprej veršilo, kakor že nekaj let, mora v kratkem s svojo vlado vred postati katoliška, in potem se bode še z večim vspehom katolič.»nstvo «>d ondoi razširjalo po vesoljnem s*etu. Vidi se, da ni brez sadú, kar b li že biizo pred 40 leti proseui vsi iskreni katoličaui, da naj namreč vsakteri m »li vsak dan cčetaš iu česeuaaiarijo za spreobertijenje Anglije. Amerik',DSke novice. Posvečevanje duhovnov in gluliomuško pervo sv. Obhaiilo. V Milwaukee i v semeniški kapeli pri sv. Fra »čišku so bili v začetku mal. serpana posvečeni štirje nov, muš::iki. — V kapeli učiteljskega sememniša pa je 10 gluk<»*nutcev z veliko poboznosrio prejelo pervo sv. Obhajilo. Pridigal j''m j» po gluhomuški šegi c. g. general-vikar L. Bote. Popoldne je preč. g. nadškof podelil zakrament sv. birme pervo obhajancem in 11 študentom učiteljskega semenisa in novega Pijevega kolegija. Gluhonema katoliška naprava pri sv. Fraučišku ima 44 gojencev. Dve veliki moči. „Wanderer" v Minosoti piše, da dve veliki moči, dvoje zlo je, ki preti amerikanskemu blagostanju: po eni strani monopol ter samopravičnost tako imenovanih „penezokraljev", železniških velikašev in obertnih knezov, ki vse na-se grabijo in vsemu ljudstvu cene stavijo za živež in druge reči; po dragi strani pa delavske zveze, ki ceno za delo predpisujejo in prosto delo v vaih strokih nemogoče storé. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 4. kimovca. S. Rozalija. — 5. (Obletnica posveč. premilgsp. škofa dr Jan. Érizost.) S. Lavrencij Just. — 6. S. Caharija prerok. — 7. S. Albin. — 8. Mali Šmaren ali rojstvo près v. M. D. — 9. S. Otmar. — 10. Petnajsta nedelja po Bink. Presv. ime M. D. (Popoln, odpustek vso osmino.) V molitev priporočeni: Zgubljena oseba prav živo priporočena, da bi na prošnje Naše ljube Gospé in sv. Jožefa prišla na pravo pot. Priporočenih se več tacih, kterim sem botra, da bi spolnovali kerstno obljubo. — Deček, ki mu mrena gre na oko, za pomoč. — Oseba za pomoč v vratni bolezni. — Misijonarji in misijoni v Egiptu in na Zamurskem za odvernjenje kacih hudih nesréc. — Hči priporoča silno nevarno bolnega očeta bratovsko molitev, ako je Bogu v čast in njemu v zveličanje, da se se ozdravi ; ako ne, pa da voljno terpi v bolezni in doseže srečno zadnjo uro. — Na roki že delj časa prav hudo bolan za zdravje. — Zelo užaljena mati vsem udom bratovšine N. lj. G. Îïresv. Serca prav živo priporoča svojega mirnega šest-etnega iantiča, ki je bil po tuji porednosti tako hudo na očesu ranjen, da je že mesec dni v zdravniških rokah; ali ti imajo malo upanja, da bi še kdaj oko rabiti mogel. Edina nada mi je še, da udje Naše lj. Gospé bodo po Mariji, po sv. Luciji in sv. Deodatu mu ozdravljenje od Boga izprosili, če je volja Božja. Obljubim tudi ob enem uslišanje očitno po ravno tej poti naznaniti. (Priloženi denarec je djan v „dijaško kuhinjo", ker plača se ne jemlje. Vr.) — Že veliko lét terpeča velike bolečine na nogah, prosi da bi na prošnjo N. lj. Gospé in sv. Jožefa, ako je Bogu na čast in njeni duši k zve-ličanju, zadobila le nekoliko polajšanja, ker popolnega ozdravljenja ne zahteva. Zahvala za uslišanje se naznani. — Mati živo priporoča svoja sinova, daleč na tujem, da bi bila obvarovana nesreč, zlasti pa naj veči nesreče, dušne pogube. — Bolniki in vsa duhovnija, v kteri griža razsaja. Opomini k modrosti. (It bukev Sirahovih, iz XXXII. in XXXIII. pogl.) 4. kim. S:n, brez sveta nič ne delaj, in se ne bos kesal po storjenem delu. 5. Ne hodi po nevarni poti, in se ne bos spotaknil ob kamen. 6. Tudi svojih otrok se vari, in Čuj pred svojimi domaČimi. (Lastni nehvaležni otroci in družina velikrat goljufajo, obrekujejo, opravljajo starše, gospodarje, gospodinje.) 7. Pri vsakem svojem djanji svojo vest zvesto poslušaj ; to je namreč spolnovanje zapoved. 8. Kdor Bogu verjame, gleda na zapovedi; in kdor v njega zaupa, ne bo pomanjkanja terpel. 9. Alodri ne sovraži postave in pravice, in se sem ter tje ne meče, kakor ladija v viharji. 10. Serce nespametnega Človeka je kakor kolo pri vozu ..ki se verti. Mesec kimovec je posvečen naj pred angelom varhom, kterih god je 3. kimovca; potlej pa žalostni Materi Božji, ktere praznik je tretjo nedeljo v kimovcu. Sv. Oče Pij IX so podelili odpustek vsak dan po 300 dni vsim, ki ta mesec kake vaje opravljajo na čast Matere Božje sedem žalost; v petek pred drugo nedeljo v kimovcu (mali Šmaren) se prične devetdnevnica k žalostni Materi Božji. Listek za raznoterosti. Dijaška kuhinja seje o počitnicah veči del včtrala in sušila, kaKor so vidili blagi čitatelji. Zdaj pa je že toliko suha, da bi se lahko vanjo kaj spravljalo, ter bi imeli pridni šolci, kadar s počitnic pridejo, ondi kaj za zobe dobivati. Lep čas na to misliti je med drugim takrat, kadar kdo pobotnico piše. Tudi bi bilo Bogu prijetno delo in reklo bi se, prihodnjemu Sodniku posoditi, ko bi se te naprave spomnili, kadar poslednjo voljo vravnavajo. Nekteri napravljajo vsta-nove (štipendije) za študente; to je lepo; vender tisto dobi samo eden na leto — pa včasi še malo preveč, da ga potlej glava boli ter po takem glavobolu mora včasi šolo celo na kol stakniti. Ako pa se oberne za študentovako kuhinjo, je lahko precej po smerti poma-gaoo petdeseterim , 70terim, ali še večemu številu na dan in skoz več mescev ali celo leto, pa nobenemu ne toliko, da bi ga glava bolela, ter bi šla šola na kol, mladeneč pa po svetu od „nemila do nedraga", kakor pravi Hervat; in poslednje prevelike naenkratne dobrote so poslednjič: prazen želodec, serce brez Boga, preguljeni podplati, pa stergan rokav. Kaj pravite k temu, Vi prečastitljivi in mnogo skušeni gospodje zlatomašniki in drugi modri gospodje, ki mladini dobro hočete? Pri tem modrovanji bi bil skoraj pozabil povedati, da dan na dan hodijo šolci, njih očetje, matere, gledat in opraševat, če se bo prihodnje šolsko leto kaj kuhalo i študentovski kuhinji, ali ne? So pa skoro vsi taki fantje, ki nimajo slame v glavi in smole v sercu}; pri mnozih celo je zastavljeno grozdje in p še nič ni klas. Bog daj srečo mu in blagostanje, Kdor umeva kratko to pisanje! „Djanje SV. Detinstva", tretji zvezek, je ravno prišel na svitlo in se bode razposlal posamnim vodnikom, ki naj po dopisnici vodniku preč. g. kan. A. Zamejcu naznanijo število iztisov, kolikor jih za svoje družbene potrebujejo. V Naklem bode v nedeljo, 3. kim., slovesno odkrit spominek ranjc. Teržaskega škofa dr. Jerneja Legat-a. Na Tersatn je 21. mal. serp. v 60. letu svojega življenja umeri č. P. Ga v di j oz Lomberger, frančiškan, iz sorodovine ranjc. ,,Arona", kakor so ga imenovali, gimnaz. veroznanskega učenika, č. g. Jož. Glo-bočnika. R. I. P. Darovi prihodnjič. Pogovori z gg. dopisovalci. P. II.: Dobro vstregli; lepa hvala. — G. L. R.: Vae opravljeno. Zastran im^n bodite brez skerbi. — G. A. K.: Prav dobra misel. Serčna hvala! Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blazniknvi nasledniki v Ljubljani.