Slev. 18?. na—L v m, ime h. avgnsia m Pos»iRoa imm skne rsaofo Leto LIH Naročnina za državo SHS: ia mesec . . za pol leta . ta celo leto Din 20 „ 120 za inozemstvo« mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji .... Din 60 i inozemstvu.... _ 80 i, m L____ _ j 'i , 1*' hI Ilustrirani Cene Inseralomr Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v ooiovioi. UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Proti socialni reakciji. Od vseli strani prihajajo poročila o pritisku na delovne razmere v raznih naših industrijskih krajih. V Bosni je v gibanju celokupno rudniško in lesno delavstvo, ki mu hočejo znižati plače in obenem zvišati delovni čas. Skoraj povsodi se delavstvo odpušča, pri-trguje se na plačah; sploh se uveljavlja brezobzirnost in nedobrohotnost nasproti delavstvu in njegovim zahtevam. Ali so to samo posledice industrijske krize ali pa imamo opraviti s pojavi socialne reakcije, ki meni, da so nastopili zanjo sedaj ugodni časi? To •bi bilo skrajno nesrečno podjetje, o čemer bi se morali kmalu prepričati. Zavedati se moramo, da je socialna misel moralno zmagala in osvojila svet in da je danes velik del nienih načel in zahtev mednarodnopravno priznan. Danes noben pameten človek ne misli na to, da bi se dal razvoj družbe v zmislu socialnih načel preprečiti ali celo kolo socialnega naziranja napredka obrniti nazaj. Sam italijanski diktator Musso-lini zelo resno računa s socialnimi zahtevami časa in je dal italijanski industriji nedvoumno razumeti, da naj se čuva izzivanja delavstva iz pohlepa po večjem dobičku ali iz bojazni pred morebitnimi lastnimi žrtvami. Vsaka moderna država gleda danes na to, da uredi svoje narodno gospodarstvo v zmislu socialnega progresa in da čim najbolj zadovolji zahtevam delovnih množic. Država, ki bi ravnala drugače, bi izpostavljala lastno gospodarstvi in red nevarnim pretresom. Da kot taka ne more računati na mednarodne simpatije, je jasno. Že iz najlastnejših interesov mora torej država paziti, da se v sedanjih razmerah ne izcimi pri nas kaka socialna reakcija. V to so prav državni činilelji dvakrat poklicani zato, ker je velik del delavstva sedaj v naši državi politično popolnoma razbit in brez moči, kakor tudi zato, ker je po raznih odredbah delavsko gibanje za izboljšanje delovnih pogojev zelo otežkočeno. Država mora zato prav sedaj delavsU u dokazati, da ji je tudi njegova blaginja ravnotako na srcu kakor blaginja drugih stanov, da izjemne odredbe niso naperjene proti njegovim upravičenim zahtevam, marveč dejansko samo proti morebitnim prevratnim elementom, ki bi hoteli zavajati delavstvo na kriva pota. Samo na ta način se bo mogoče izogniti poostreni socialni borbi v državi, ki si je noben pameten človek ne more želeti. S socialnega stališča je neodpnstno, da bi se delavstvo prikrajševalo v njegovih dosedanjih prejemkih iu pridobitvah. To tudi tedaj ne, ako bi se moral kapital začasno zadovoljiti z manjšimi dobički. Zivljenske potrebščine se pri nas na splošno še niso pocenile; kar se je znižalo tod in tam pri nekaterih živilih, je korenito pobrala v mnogokrat-ni izmeri zvišana najemnina za stanovanja. Zahteva po znižanju mezd je zato neutemeljena; ako in kadar pa pride čas za to, se bo moralo to vprašanje predložiti v sporazumno rešitev poklicanim obojestranskim zastopstvom. Tako bo tudi država pri nas sodelovala odločilno pri gradbi stanovske kulture in vzajemnosti, ki je, ako se eksistenčne razmere uredijo med stanovi sporazumnim potom, najboljše sredstvo za izločevanje državnemu organizmu nevarnega, strasti razplam-tevajočega razrednega boja. POLITIČNE VESTI IZ RIMA. Rim, 13. avgusta. Mussolini je sprejel tekom zadnjih dni skoro vse državne podtajni-ke, da so mu poročali o svojih področjih. Včeraj je sprejel v enourni avdienci tudi sovjetskega poslanika. — Splošno zanimanje vzbuja poročilo, da je Orlando v zadnjem hipu opust1! odhod v inozemstvo in se vrnil v Rim. To je storil baje na željo ueke visoke osebnosti. — Posl. Amendola je toliko okreval, da je mogel odpotovati v CkamonU, kjer ostane do konca sepiembra. V i o "ion, 13. avgusta. (Izv.) -Times- poročajo, da znaša število upornih Druzov okoli 15.000. Bolnišnice v Damasku so prenapolnjene. Francozi so izgubili tri letala. Druži so razdrli več kilometrov železnice. Govori se, da se pripravljajo v Marseillu nove francoske čete na odlicd v Sirijo-. Belgrad, 13. avgusta. (Izv.) Iz Prage poročajo, da sta se včeraj sestala v Pragi predsednik češkoslovaške republike Masaryk in ministrski predsednik Pašič. Po razgovoru med obema državnikoma, ki je trajal nekako poldrugo uro, s o pričakovali Pašiča praški i Masaryka s Pašičem. novinarji. Ker pa je bil Pašič indisponiran, da bi dajal znamenitejše politične izjave, je mesto njega ugodil želji praških novinarjev s posebno izjavo minister n. r. dr. Velizar Jankov 'ic, ki se slučajno mudi te dni v Prar'i. in Fašič. Belgrad, 13. avgusta, (izv.) Po včerajšnji seji ministrskega sveta je v političnem življenju zavladala tašina. Nekoliko pozornosti so vzbudila namigavanja včerajšnjega Vremena r, ki med vrsticami in v obliki dobrohotne lekcije svetuje Stjepanu Radiču, da naj v Ženevi štedi s svojimi izjavami, ker je to v interesu samega sporazuma med radikali in radičevci in obstoječega kurza. Na drugi strani se za nedeljo pričakuje prihcd Stjepana Radiča v Belgrad, ki se bo bržk one ob tej priliki sestal z uglednejšimi člani vlade in radikalne stranke. Obenem se v političnih krogih šušlja, da sc sondira teren za obisk Stjepana Radiča Nikoli Pašiču, in se temu obisku, ki bi se izvršil še pred Radi-čevim odhodom v Ženevo, pripisuje velika važnost. NOTRANJI MINISTER NA HRVATSKE?" SOKOLSKEM ZLETU. Belgrad, 13. avgusta. (Izv.) V soboto poj-ae v Zagreb na hivatski sokolski zlet notranji minister Maksimovič. Po zletu odpotuje v Karlove Vari, da poroča predsedniku Pašiču o položaju. KRALJ PRIDE V ZAGREB. Zagreb, 13. avgusta. (Iz>\) Nocoj se je izvedelo, da poseti kralj hrvatski sokolski zlet v Zagrebu. Načelnik zagrebškega mesta je takoj poslal kralju na Bled brzojavko, v kateri izraža svojo radost in zahvalo nad kraljevim posetom. HRVATSKI SOKOLSKI ZLET. Zagreb, 13. avg. (Izv.) Jutri se prično v Zagrebu sla vnesti hrvatskega sokolskega zleta v proslavo 1000 letnice hrvatskega kraljestva, na katerih bo sodelovalo 130 hrvatskih društev. Prijavljenih je 8.000 Sokolov v kroju. Razen ameriških Sokolov bodo poselili izlet tudi zastopniki ukrajinskih Sokolov. Bolgarski udeleženci so svoj prihod odpovedali, ker niso dobili dovoljenja za prehod. Tudi Čehi radi razmer med Sokolstvom v Jugoslaviji ne pridejo na zlet. Zagreb je danes že slavnostno iluminiran. Pogajanja v London, 12. avgusta. (Izv.) Briand jc izjavil časnikarjem, da je s potekom pogajanj zadovoljen. On upa, da se bo mogel v četrtek vrniti v Pariz. London, 12. avgusta. (Izv.) Reuter poroča, da so vsa nesoglasja med Briaadcm in Cham-berlainom glede odgovora na nemško noto izravnana. Berlin, 13. avgusta. (Izv.) Iz Londona poročajo: Francoski odgovor priznava spravlji-vost nemške note in izreka nado, da se bodo kmalu lahko pričela usfcmena pogajanja. Francoski odgovor dalje ugotavlja, da varnostna pogodba ne sme izpremeniti določb versajskega miru. Pariz, 13. avgusta. (Izv.) Agence Havas poreča, da se Briand in Chamberlain nista sporazumela o pogojih za jamstveno pogodbo, ki bi jo Nemčiji diktirala, ampak samo o podlagi, na kateri bi se pogajanja z Nemčijo nadaljevala. London, 13. avgusta. (Izv.) Zavezniška nota Nemčiji bo pred končno redakcijo poslana še belgijski in italijanski vladi, nakar se odpošlje v Berlin. Chamberlain bo jutri poslal francoskemu kabinetu prepis note. TI. na Peking, 13. avgusta. (Izv.) Sovjetski poslanik Karahan je razposlal ua diplomatske zastopnike okrožnico, v kateri dolži Francoze in Angleže, da so oni krivi krvavih dogodkov, ki so se odigravali meseca junija v Kantonu. Francozi in Angleži so streljali na neoborožene dijake s strojnimi puškami in sicer '. du-mdum-kroglami. Kitajska vlada ima vso pravico do odškodnine, K proslavi nemške ustave. Berlin, 13. avgusta. (Izv.) Povodom proslave 6. obletnice vveimarske ustave — 11. t. m. in tudi na predvečer 10. t. m. — so člani desničarskih organizacij in zlasti Hakenkreuz-lerji na več krajih izzivali občinstvo in povzročali nemire, pri katerih so več oseb težko poškodovali. Policija je imela oba dneva obilo posla in je več razgrajačev aretirala. — Sicer pa je treba ugotoviti, da so bile n. pr. v Berlinu zasebne hiše skoro povsod okrašene s črno-rdeče-zlatimi zastavami, in to ne le v delavskih okrajih, ampak tudi v zapadnem delu mesta. Kongres francoskih socialistov. Pariz, 13. avgusta. (Izv.) V soboto se prične tu kongres socialistov. Na kongresu se bo sklepalo, ali naj stranka vlado podpira ali ne, dalje o stališču socialistov proti maroški vojni in napram kolonijalnemu vprašanju sploh. Kongres bo razpravljal tudi o Aleksandru Varenue-u, socialistu, ki je sprejel mesto generalnega guvernerja v Indokini, ne da bi vprašal stranko, če se strinja s tem. — Pokrajinske zveze so se večinoma že izrekle proti temu, da bi socialisti podpirali vlado. Pariz, 13. avgusta. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da so francoske in španske čete začele ofenzivo proti Abd-el-Krimu v dolini Lukkos. Pariz, 13. avgusta. (Izv.) Z ozirom na j okolnost, da je politični položaj Maroka bil j mednarodno urejen, izjavljajo Francozi in | Španci, da ne morejo na lastno odgovornost j priznati od Abd-el-Krima zahtevane neodvisnosti rifskcga ozemlja. Pariz, 13. avgusta. (Izv.) »Echo de Pariš« i poroča, da se deli francoska fronta v Maroku i na tli dele. Zapadnemu delu poveljuje general Pruneau, srednjemu delu general Billotte, vzhodnemu pa general Boicliu. Vse čete. so izvrstno oborožene. Učinek novega modela pušk je strahovit. Vrhovni poveljnik je maršal Petain. Uczzan, 13. avgusta. (Izv.) Ofenziva v dolini Lukkos se ugodno razvija. Sovražnik se umika v gorovje Sardar. Španske čete izdatno podpirajo francoske oddelke. London, 13. avgusta. (Izv.) »Daily Telc-graplK poroča iz Feza, da je francoska ofenziva odložena, dokler francoske čete ne dobe ojačenj. Napredovanje čet je močno ovirano radi močne vročine in črevesnih bolezni med vojaštvom. Praga, 13. avgusta. (Izv,) Iz cele dežele prihajajo poročila o silnih nevihtah in o ogromni Škodi, ki io je povzročilo neurje zla-sii v dolinah Vltave in Labe. Inštrumenti na meteorološki postaji v Pragi so zaznameno-vali nastanek hudih zračnih vrtincev v neposredni bližini Prage. Vrtincem je sledil divji orkan in grozna nevihta, ki je uničila velik del žetve, ruvala drevje in rušila poslopja. Mnogo rek in potokov je izstopilo čez bregove. Železniški promet je deloma ustavljen, mnogo cest je zasul gramoz. Berlin. 13. avgusta. (Izv.) Silna nevihta je divjala tudi na Holandskem. Največ je trpelo mesto Boekele, ki ga je vihar skoro popolnoma porušil. Mnogo oseb je mrtvih. Posebno hudo so prizadeti nekateri kraji v provincah Brabant in Geldem. škodo cenijo na 10 milijonov holandskib goldinarjev, ker jc uničen velik del žetve. NOVA BREZŽIČNA POSTAJA; Berlin, 13. avgusta. (Izv.) Pri Bochunni bodo postavili novo brezžično postajo, ki bo ' delala z daljšimi valovi kakor dosedanja pro-vizoričua pri Dortmuudvi. Priprave so v teku. Ob šestletnici weimarske ustave Berlin, 11. avgusta 1925. Danes pred šestimi leti je nemški državni predsednik Ebert v Weimaru podpisal nemško ustavo, ki je ustvarila nemško državo kot parlamentarno republiko. Nemški narod, ki ga jc Bismarckova ustava izključila od sodelovanja pri vladanju, je prevzel naenkrat politično vodstvo države. Ako pomislimo, da so tako Nemci v enem letu preživeli vse stopnje političnega razvoja, za katere so Angleži rabili stoletja, sc nam ne bo zdelo čudno, da se je tudi nemški narod pokazal v marsičem kot politično premalo vzgojen. Wcimarska ustavodajna skupščina jc imela močno levičarsko večino. Ccntrum, socialisti in demokrati so se tu znašli na skupnem programu iskrene, poštene demokracije, ki si je nadela nalogo, da izpolni napram inozemstvu v mirovnih pogodbah prevzete obveznosti (reparacije). Preostro nastopanje Francije jc okrepilo zlasti nemške nacijonalcc in Stin-nesove Volksparteievce, ki so po volitvah leta 1920. prišli že zelo ojačeni v parlament. Za hchrcnbachovim kabinetom je prišel šc enkrat veliki katoliški demokrat dr. VVirth. Po njegovi demisiji (novembra 1921), ki so jo zakrivili socialisti, jc slavila reakcija pod kanclerjem dr. Cunom svoje zmagoslavje. Cunova desna roka dr. Helfferich je pritiral Nemčijo gospodarsko na rob propada. Katoliški ccntrum, ki ga je še Viljem II. označil za proti-državnega (Rcichsfeind), jc moral postaviti svojega najboljšega moža dr. Viljema Marxa, otroško pobožnega senatnega predsednika pri pruskem komornem sodišču v Berlinu. Marx jc s pomočjo dr. Luthra stabiliziral marko, v Londonu sprejel obenem z zunanjim ministrom dr. Stresemannom Dawesov načrt kot podlago za likvidacijo svetovne vojne. Vsa Evropa je občutila olajšanje, ki je nastopilo po londonski konferenci; pred par tedni izvršena izpraznitev Poruhrja jc njen velik sad. Z vsemi silami jc dr. Marx utiral pota novi Evropi in navezoval nove vezi med narodi, ki jim je vojna vcepila tako brezkončno medsebojno sovraštvo. Vkljub tem uspehom si ni mogel dr. Marx zagotoviti v parlamentu potrebne večine. Volitve v maju 1924 so prinesle močno komunistično in močno ludendorfovsko stranko (Volkischc). Nove volitve v decembru 1924 so siccr oslabile skrajno levico in skrajno des-: nico, teda nemški politični romar dr. Slrcsc-mann se je medtem zvezal z nemškimi nacijo-nalci ip. izsilil, da jc postal kancler dr. Hans Luther. Sedanjo vlado sestavljajo nemški na-cionalci, Strescmannova ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in gospodarska straiv ka. Centrum ima v vlacli samo ministra vyork, 13. avgusta. (Izv.) Pri pogajanjih glede odplačevanja belgijskih dolgov, ki so se pričela v pondeljek, bo belgijska delegacija predložila poročila o zadnjih proračunih ter dokumente in statistike o finančnem in gospodarskem položaju Belgije. Neki višji ameriški uradnik ima z ozirom na vpraša-nie zavezniških dolaov nalo18. avgusta. (Izv.) 15. t m. bodo vpeljali na brzovlaku med Hamburgom in Berlinom brezžični brzojav in telefon. VIHAR V SCHLESWIGU. Berlin, 13. avgusta. (Izv.) Okrog Uetter-sena v Schleswigu je v pondeljek zvečer divjala četrt ure silna nevihta. Močan zračni vrtinec je odkrival strehe, podiral dimnike, razbil tisoče oken, prevrnil na cesti več voz in ruval stoletja stara drevesa. Žetev je uničena. V Neuendetchu je vihar porušil tudi električni daljnovod in je bila katastrola vsled teme še strašnejša. Na več krajih je udrla voda v hiše. Več oseb je bilo poškodovanih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Glas vpijočega. »Slov. Narod«, ki, odkar si Je zapisal na svojo zastavo »nacija«, ves čas ni dragega počenjaL, kot udrihai po slovenstvu, preziral in podiral slovensko kulturo, mrcva-rft slovenski jezik do ekscesa, proglašal vse, fear slovensko misli, čuti in deluje, za separatistično ki antidržavno, bi se zdaj naenkrat rad tudi Hrvati narodna manjšina. Včerajšnji »Jutami list« pa objavlja Radičev dementi te izjave. Radič trdi, da intervievva med njun in dotičnim madjarskim časnikarjem sploh ni bilo, ampak da mu je Radič le povedal, naj poišče vse, kar hoče vedeti o sporazumu v njegovem »Domu«. Končno izjavlja Radič, da madjarskim časnikarjem sploh ne bo dajal nobenih pojasnil več. Francoske skrb! v kolonijah. Do letos ni bilo dosti slišati o kakih uporih ali bojih v francoskih kolonijah; dočim so se vse druge kolonijalne države imele boriti s težkočami, je šlo Francozom vse bolj po sreči. Zadnjo večjo vstajo so imeli Francozi v AlžLru leta 1870. Od tedaj pa Francozi v svojih kolonijah niso imeli bojev, če izvzamemo vojno s Kitajsko leta 1885 radi Tonkina. Francosko kolonijalno gospodarstvo je že staro; njegovi začetki segajo že v 16. stol., do največjega razmaha pa je prišlo v prvi polovici 18. stol. V sedemletni kolomijalni vojni 1756—1763 so pa Fraaioozi izgubili Kanado m kmalu petem zaradi napoleonskih vojsk prodali drug važen del svoje ameriške posesti — Louisiano — Amerikancem. V tridesetih letih preteklega stoletja je Francija zopet začela voditi velikopotezno kolonijalno politiko. Zavzela je Alžir — po težkih bojih z voditeljem domačinov (Abd-el-Kader) in postavila tu izhodišče za svojo ekspanzijo v Severni Afriki. V šestdesetih letih je začela s koloni7acijo v Sudanu in koncem stoletja zavzela Madagaskar ter Indokitajsko. Sedaj je Francija po velikosti kolonij druga država na svetu — takoj z,i Anglijo. Njene kolonije merijo okoli 12 milijonov kvadratnih kilometrov in štejejo približno 60 milijonov prebivalcev, torej le 20 ■milijonov več kakor evropska Francija. Zadnja leta pred vojno je začela Francija z akcijo v Maroku, ki ji je po izključitvi Nemčije popolna uspela. Toda neuspeh Špancev v Rifu t. j. obmorski coni je uplival tudi na francoski Maroko. Vodja domačinov Abd-el-Krim je začel borbo tudi s Francozi. Fak+ično imajo Franoozi v rokah večino Maroka, toda v notranjosti dežele se omejuje njihova oblast le na par vojaških posadit. Kajti tip francoske kolonizacije je čisto drugačen kakoT angleški. Najprvo vojaško zavzamejo deželo, nato pa sledi »penetration pacifique«. V nasprotju z Angleži Francoza ne gledajo toliko na ekonomsko izrabljanje kolonij, čeprav tudi tu vodijo >kolonijalno« politiko. Franoozi smatrajo svoje kolonije v prvi vrsti za rezervar ljudi. Kajti prav malenkostno naraščanje prebival- proti hripavosti, prehlajenju in njega posledicam. — Poskus zadostuje! wmxstMnMztamnnamnMmiBmm Izgledi slovenskega gledališča. Y naši dobi bolujejo vse panoge umetnosti; zvijajo st v krčil presnavljanja in trpe vse bolečcie pripravljanja. Tudi gledališče živi na splošno v lazi preoblikovanja, v iskanja skače od leve na desno, gori in dolL To je vzrok cemale zmede in maličenja, ki je srečujemo pri gledališču vseh narodov. Tem večja je zmeda pri nas, ki nimamo niti v malem one podlage kot drugod in ki nc vemo, čemu pravzaprav preoblikovati, ko še prve ali zadnje oblike nimamo. Vprašanje našega gledališča ni le vprašanje državne subvencije ali vprašanje investicfl za dekoracijski materijah Vprašanje našega gledališča sega v jedro vprašanja o gledališču pri nas sploh. Vobče slišimo, da ljudje z gledališčem niso zadovoljnL Nekateri si želijo resnejšega , gledališča, drugi — kajpak — zabavnejšega, j Toda niti z rešitvijo tega vprašanja — bodi j tako ah tako — nismo rešili vprašanja o slo- j venskem gledališču. Najprej moramo ugotoviti, da smo imeli prej gledališče, kot igre, ki bi gledališče zahtevale. To je v toliko važno, ker nam dokazuje, da se je porodilo pri nas gledališče vs prej kol iz življenjske potrebe po gledališi umetnosti. Po tolikih Iet*J> svojega obstoja, ie danes (dasi smo med tenr že dobili gledališki> književnost), ne temelji pri nas gledališče n;t pravih tleh. Imamo ga — recimo — zato, ker sc spodobi, ker je lepo, ker je mikavno, ker... kar kdo hoče, — samo ne zato, ker nam jc potrebno. Da se prav fatutnemo! KaT je ljudi, ki zvesto spremljajo razvoj prosvetnega življenja našega naroda, čutijo baš v tej dobi — mogoče 1 ■»■M ii......BggggSggggEBgBBEBBBEggBEHI prvič, odkar smo Slovenci — pravo, upravičeno potrebo po gledališču; in z isto vnemo zanikujejo gledališče, ki pri nas obstoja. Temu je vzrok dejstvo, da imamo v naši književnosti danes dela, ki kličejo po odru in kakršnih v prejšnjih časih nismo imeli. Toda gledališče, ki ga imamo, je od svojega začetka že v zagati, tako da ne more pomagati ne sebi, ne našim odrskim delom. Nekateri trdijo, da nimamo gledališke tradicije. Jaz pa trdim, da imamo tako gledališko tradicijo, da je s svojo težo zadušila gledališču življenje. Naša gledališka tradicija je podobna Pul-cinelli in Harlekinu, Hanswurstu in marijone-tam. A v toliko se razlikuje od tega tipa, da je za nas sedanjost, mesto da bi bila že davna preteklost. Ne pozabimo, da se je iz Puld-nelle razvilo gledališče v modernem zmislu, da je Pulcinclla navdahnil pesnika k prvemu poskusu modernejšega odrskega dela. Naše gledališče pa nima te sile v sebi. Noben izmed naših odrskih pisateljev se ni navdahnil ob njem. O Govekarju rajši molčim. Tako seveda nima nobenih življenjskih pogo-^ jev in živi avtomatsko, izumetničeno življenje, preko katerega je potegnjena debela plast prahu z napisom »Kulturni zavod«. Redi se ob dražljivih scnzacijah, ob pustolovščinah v obliki dekoracijskih trikov in • epertoarnih vrtoglavostih. Nekdo je rekel, da je »cirkuse. Če je bil duhovit, ne vem; vem na, da je približno zadeL Nekdo je opravičil nale gledališče, češ da nas seznanja i Shakespearejem, z Molič-rom in drugimi velikani svetovne književnosti. To je dobro opravičilo in vsakdo uvldeva, kakšno korist imamo pri tem. Toda preden bi to bila življenjska potreba, bi nam bila prej »tva Francije zadaja težke skrbi francoskim državnikom in na vse načine gledajo, da dobe potrebni človeški materijal, delavce pa tudi vojake, iz svojih kolonij. Saj je služilo za časa svetovne vojske v francoski armadi V\ milijona kolonijalnih vojakov. Maroko je sedaj trd oreh za Francijo in neuspoh v Maroku pomeni za Francijo diskre-ditiranje v vsetn islamskem svetu. Tu pa ima Francija ravno največ interesov. Za Alžir se ni bati, saj je že od leta 1830 v njem; tudi za Tume ne preveč; zasedenega imajo že od leta 1881. Toda Sirija, ki je francoska dežela mlajšega datuma, je nevarna. Tu so sicer Francozi mandatarji Društva narodov, v resnici pa so gospodarji dežele. Po najnovejših poročilih je prišlo sicer samo do vstaje Druzov, toda nevarnost je, da se gibanje ne razširi po celi pokrajini. Upoštevati je treba, da Francija v teh pokrajinah nima bogvekaj močne armade in general Sarrail, ki upravlja Sirijo, ni menda nič sazavesten; kakor njegov kolega, general Lyautev v Maroku, tako najbrže tudi on nima mirnega spanja ponoči. Nemir v francoskih kolonijah je samo odsev velikega gibanja v vseh kolonijalnih in polkolonijalnih državah kakor je n. pr. Kitajska. To gilranje .ie že postalo resnega značaja. Kolomijalni narodi so začeli stremeti za 6vojo nacijonalno osamosvojitvijo. Tehnični in gospodarski napredek, uporabljanje kolonijalnih vojakov na evropskih bojiščih in pa vzgled Japonske, ki je postala imperialistična velesila, vse to je izzvalo izpremembe v dušah ogromnih milijonov izvenevropskih ljudi in vsi gledajo na onemoglo Evropo sovražno. Poleg tega pa ima zlasti na daljnjem vzhodu svoje prste vmes sovjetska Rusija, ki podpira vsa stremljenja kolonijalnih narodov, če že ne materijalno, pa čisto gotovo moralno, kar je zlasti na vzhodu velike važnosti. Katoliški vestnik. Merodajni rimski katoliški krogi proti režimu nasilja. V zadnjem času se je razvijala med vatikanskim glasilom »Osservatore Romano« in fašistovskimi listi živahna polemika o nasilju kot moralnem vprašanju. V tej polemiki je zavzel »O. 11.« najodločnejše stališče proti izjavam generalnega tajnika fašistoveke stranke Farinaccija, tako da listi naglašajo, da bi bil wak drug list zaplenjen, ako bi bil le izdaleka tako pisal. Ekstremni fašistovski krogi J so bili zaradi tega zelo nervozni in so nagla-i šali, da gre popustljivost merodajnih krogov v j »verski politiki« predaleč. Prav posebno v živo je pa zadelo fašiste pismo, ki ga je te dni v imenu sv. očeta pisal državni tajnik kardinal Gasparri predsedniku »socialnega tedna« v Lionu. V tem pismu je odstavek, ki znova potrjuje stališče, ki ga je v polemiki s fašistov-skim tiskom nasproti nasilju zavzelo vatikansko glasilo. Ta odstavek se glasi: »Predmet Vašega programa je avtoriteta in to je nedvomno v socialni vedi eno naj vitalne j ših in najobsežnejših vprašanj; to se pravi eno najpotrebnejših vprašanj v naših dneh, v katerih vidimo, kako se človeška družba, čim je zavrgla ali potvorila pojemi avtoritete, obupno lovi med nasprotujočimi se posledicami zmote, med neredom samopašnosti in anarhije, in kako se obupno oprijeimlje nasilja kot zadnjega sredstva za vzdrževanje nekega reda, potem ko je moralna moč nehala udejstvovati svoje blagodejno gc^podstvo.« — Fašistovski tisk strupeno komentira to pismo kar d. Ga-sparrija. Vatikanski krogi pa so mu očividno življenjska potreba, da vidimo na odru n. pr. Cankarja. A tega so do danes zaman skušali vpri-zoriti v našem gledališču. Prav tako se nam godi z drugimi slovenskimi pisatelji, — ozirt še slabše, ker so sami na sebi kalit, slabši. Tukaj tiči vprašanje našega gledališča in to nam je rešiti. Kajpa, moral bi priti človek, ki bi imel na odru isto silo, kot jo je imel Cankar pri pisanju, pa bi ne bilo potrebno kaj rbševati. Zgodilo bi sc samo po sebi. Toda pri gledališču je drugače kot pri pisateljevanju. Pri gledališču odločuje celota, posameznik pa trpi. Se večl Pri gledališču odločuje ne le celota igralskega osobja, temveč celota občinstva, igralskega osobja in pl-: satelja, kakor zelo dobro pravi Rotscher. Na igralcih je, da vstvarijo vez in celoto; i da vstvarijo gledališče. Kljub hvalevrednim poskusom enega ali 1 dragega izmed naših igralcev, ki jih moramo j smatrati za izjeme, niso mogli naši igralci vstvariti gledališča, ki bi bilo življenja zmožno, to je iz j e d r a : iz gledališkega dela, do 1 u -p in e : do odrske predstave pred občinstvom — eno samo, nujno potrebno dejanje iz naše slovenske narodne notranjosti. Krivda leži na tem, da smo gledališče v edanji obliki sprejeli od drugod, kakor so tudi naši igralci šli po njih vzorih, mesto da bi se razvili sporedno z našo lastno odrsko produktivnostjo. Dokler se nc postavi naš igralec na novo podlago, na edino pravo, ne bomo imeli gledališča, ki nam je resnično potrebno. Čas je te davno prišel, da dobimo naše gledališče. Prišel je s tistim dn^nv, ko r dobili narodno svobodo. hoteli dati poseben povdarek, ker ga je ob javil »Osserv. Romano« (dne 11. t m.) na uvodnem mestu Res sijajen daretski plašč so vzklikali, opazujoč dame v »Zvezdi«. Plaši in blago je dobavila tvrdka nm^^jrmm hibllana. KAJ VEMO O NAJSTAREJŠIH POTRESIH. Zanimivo je vprašanje, kaj nam zgodovina poroča o potresih na obljudeni zemlji, ali so bili takrat potresi tudi tako strahoviti ali morda hujši? Že iz 6. stoletja pr. Kr. imamo poročila, ki pravijo, da je takrat mogočen potres napravil silno škodo v Šparti. Velikanske pečine so se zrušile tedaj iz gorovja Taygetos v obljudene doline in uničile v njih življenje. Skoraj 100 let pozneje, okoli i. 464., je prestala Šparta še večjo potresno katastrofo, ki ; je celo mesto spremenila v podrtine. Eferos pravi, da je bilo tedaj ubitih 20.000 Špartan-cev. Zanesljiva poročila govore, da je divjal 1. 426. pr. Kr. na obalah Evbeje in na obali malijskega zaliva strašen potres. 50 let pozneje so bili mogočni potresni sunki v ahajski deželi in na južni strani korintskega zaliva. V nekaj minutah je izginilo mestece Bura, pomorsko mesto Helike pa je bilo spremenjeno v razvaline. Potresni sunki na apeninskem polotoku so bili, kot nam zgodovina poroča, zelo pogosti in tudi včasih strašni; ni skoraj kraja v Italiji, kjer se ne bi v starem veku pojavil kak potres. Zgodovina mesta Messine je znana po večnih potresnih katastrofah in zopet-nih obnovitvah mesta. Najhujše pa je brez dvoma prestala v starem veku Mala Azija. Mnogoštevilna mesta in otoki Male Azije so občutili to nesrečo. Mesto Apameja v Frigiji je bilo opetovano porušeno. Za različne dragocene podatke o potresih v starem veku se zahvalimo predvsem filozofu Posidoniju, ki je i živel kakih 135 let pr. Kr. Največja katastrofa ' je obiskala Malo Azijo 1. 17. po Kr. Potres jc tedaj uničil 12 večjih in manjših mest. Tacit nam poroča, da je tedaj cesar Tiberij vodil pomožno akcijo v prid ponesrečencem. Mesto Sardes, ki je posebno trpelo, je dobilo od njega denarno pomoč, obenem pa je bilo mesto za pet let oproščeno od plačevanja različnih obresti. Iz Rima je bil odposlan senatni komisar, ki je imel nalogo, da osebno pregleda poškodovane kraje in nudi najpotrebnejšim svojo pomoč. Ni pa bila to prva, na moderne čase spominjajoča rešilna ekspedicija. Že preje je cesar Avgust tako pomoč nudil onim, ki so vsled potresa izgubili vse imetje. Tudi Sirija in južna obala Fenicije sta v starem, veku veliko trpele vsled mnogih potresov. Pri tem ' je tudi veliko govora o takozvanih morskih potresih, Iti so v L 1923. na Japonskem igrali tako veliko vlogo, Judje se še danes v svojih molitvah spominjajo potresnega ozemlja Saron, ki je v svoji zgodovini radi potresov toliko prestalo. V starem testamentu beremo pri preroku Amosu: »To je, kar je Amos videl, ki je bil med pastirji iz Tekoa, dve leti pred potresoma Tu imamo edino historično točno poročilo o potresu v starem testamentu. Tu se namreč omenja potres, ki je bil za časa vladanja kralja Usiaha okoli 1. 760. pr. Kr. Vse ostale navedbe sv. pisma o potresih pa ne dajejo dovolj gotovosti in ozira na zgodovinsko določene naravne dogodke. A skoro z istim dnem je bila in puneto gledališče storjena napaka, katere posledica je baš omenjeno nesoglasje med gledališčem, ki ga še imamo in med gledališčem, ki ga potrebujemo. Igralci so začeli skrbeti za svoje lastnfl življenje, namesto da" bi skrbeli za življenje gledališča. Po žalostnih izkušnjah iz predvojnih časov, ko je bil igralski poklic brez jelš in obutvi, ni čuda, da so sc igralci postavili za svojo eksistenco. Posledica tega je bila, da je država prevzela vsa gledališča v svojo oskrbo in opredelila igralce kakor uradnike v kategorije, za-sigurala jim eksistenco s penzijo itd, itd. S tem je pa vzela igralcem vsako inicija-tivo, birokratizirala je umetnost in jo postavila tja, kjer je vsak nadaljni razvoj oziroma vsaka temeljita sprememba izključena. V ozkih mejah, ki so gledališču postavljene z birokratizacijo, ni misliti na to, da bi moglo gledališče vglabljati se v svoje glavne probleme, da bi moglo relormistično delovati, marveč je onemogočen vsak podoben poskus in se moramo resnično čuditi, da v tem stanju letargičnosti in rokodelske monotonosti gledališče sploh vztraja s prirejanjem predstav. Ako hočemo kaj doseči, je predvsem potrebno, da se v tem oziru temeljito preuredijo razmere. Igralcem naj bo eksistenca zasigto-a-na na starost, a v dobi delovanja naj bo ta poklic svoboden vsakega nadzorstva z biro-kralične strani, da bo mogoče vztrajati; in za to grel To so menda že vsi pozabili, ki se z gledališčem pečajo. Ta površna slika našega gledališča v tedanji dobi naj služi kot svarilo onim, ki leži mnogo krivde na njih. Občinstvu pa naj razloži dejansko stanje našega gledališča. ši Umrl (e 7. t. m, v Medvodah drž. cestar Anton Meden v visoki starosti 80 let. — Bil je skozinskozi poštena duša ter je izpolnjeval svoje dolžnosti v državni službi preko 40 let. G, zlatomašnik Jakob Kalan, o čegar smrti je »Slovcnec« žc poročal, je bil znan po svojem skromnem, tihem značaju, vsled katerega je bil pri svojih duhovnih sobratih, pa tudi pri Dobravcih, katerim je, dasi upokojen, vendar brez pokoja delil duhovne dobrote, zelo priljubljen. To je pričal veličasten pogreb, katerega sc jc udeležilo 15 duhovnikov, tovarniško uradništvo z g. ravnateljem Becker-jem, domače gasilno društvo, tovarniško de-lastvo, šolska mladina, skratka cela blejska Dobrava in še več drugega občinstva. Pogreb je vodil g. dekan Fatur, sv. mašo z lepim, gin-Ijivim cerkvenim govorom je opravil domači g. župnik Fertin, ki je bil umrlemu za časa njegove bolezni večkrat v duhovno pomoč. Bližnji sorodniki f g. zlatomašnika se tem potom zahvaljujejo preč. duhovščini, vsem ostalim udeležencem pogreba, kakor tudi vsem, ki so pokojniku v njegovi bolezni na ta ali oni način izkazovali svojo naklonjenost. Prav posebna zahvala pa bodi izrečena tovarniškemu ravnatelju g. Becker-ju in njegovi plemeniti gospe, ki sta se za f g. zlatomašnika zelo zanimala že v njegovem življenju, sta ga zlasti v njegovi bolezni obiskovala, tolažila in mu velikodušno nudila svojo vsestransko pomoč Bog bodi plačnik vsem! — V imenu ostalih sorodnikov Fr. Pečarič, kaplan. Gorenji Lcgatcc. V sredo 12. t. m. po 3. uri popoldne je začela kar na suhem padati kot oreh debela toča, na kar jc začelo liti kot iz škafa, vmes pa je grmelo in treskalo, da zlepa ne kaj takega. Upamo, da ta nevihta ni napravila posebne škode, ker je trajala Ie dobre četrt ure. Letos nismo imeli še tri dni skupaj lepega vremena, da ga nc bi kazil dež ali še kaj hujega. Takega poletja nc pomnijo niti najstarejši ljudje. Strela je udarila včeraj zjutraj v Velikih Pccah pri Št. Vidu na Dolenjskem v dvojni kozolec Josipa Kramarja. Kozolec, ki jc bil poln ovsa in sena, je zgorel. Nevihte. Po hudi vročini, ki je vla lala zadnje dni, je včeraj popoldne nastala v Selški dolini huda nevihta. Med močnim dežjem je grmelo in treskalo. Strela je udarila v svonik v Bukovci nad Skofjo Loko in se ie takoj vnela streha. Strela je omamila tudi tri osebe, ki so takrat stalo v bližini zvonika. — Silna nevihta je divjala tudi na Bledu. Pokvarila je mnogo potov, ker so vsled močnega dežja kmalu nastali hudourniki, ki so odnašali pesek z ravnokar popravljenih cest in sprehajališč. Na Bledu take nevihte žo dolgo ae pomnijo. Zanimiva stava. Franc Mrvar, posestnik Iz Bojanjega vrha, občina Muljava pri Stični, je imel jako lepo smreko v svoji hosti. Stala je v neki dolini in se mu ie zdelo, da je nihče ne spravi ven. Nekoliko bahavo seve je obljubil, dati smreko zastonj enemu, ki jo spravi celo iz doline, pri čemer pa ne sme boste posekati. To se je hitro razneslo in je prišel ta glas med naše gasilce. Ako bi pa dotični, tako je dejal Mrvar, smreke ne mogel ven vzeti, bi moral plačati 10.000 K. V nedeljo popoldne je šlo nekaj mož smreko gledati in sklenili so, da jo spravijo ven tako, kot zahteva gospodar. Obvestili so hitro ljudi in prišlo je iz štirih vasi v terek dne 11. avgusta zjutraj ob 6. uri 60 mož in afntov ter se lotili smreke. Padla je kmalu; vrh smreke je komaj 6egel z doline do vrha. Na deblu je imela premer 80 cm in dolžina je znašala 34 m. Znamenja na deblu so kazala, da je rasla 130 let. Po natančnem merjenju je znašala njena prostornina 5.31 m". Nato so prepasali deblo z verigami na 30 mestih, to je vsako mesto po jt m vsak sebi, počez nataknili kole, na vsako stran k vsakemu kolu se je postavil en mož, ter so jo na ta način rinili iz doline ven. »Miklavžev Jože« s Potoka, star hrvatar, je pa poveljeval. Pri prvem sunku so veje zalirešča-le in pomaknila se je za pol čevlja; tako so jo rinili okrog 100 m po zemlji in opoldan je bila na vrliu iz boste ven. Vročina je bila tako huda, da so bili ljudje čisto premočeni. Na vrhu so smreko naložili na voz, vpregli dva para močnih konj in začela se je pomikati med ukanjem in petjem kar čez senožeti in njive, da je prišla na cesto. Na cesti so jo okrasili še z zastavami, spredaj posadili godca s harmoniko, ki je igral celo pot Ob vsaki strani tega zanimivega sprevoda je korakalo 30 mož kot častna straža. Ob 2. popoldne je bilo to ogromno drevo na Muljavi. Cela vas je bila pokoncu in so ljudje že od daleč ploskali temu triumfalnemu pohodu. Omenjamo še, da se mora ob priliki velike vrtne gasilske veselice, ki se vrši dne 23. septembra, postaviti to smreko za mlaj, ki se bo videl več kilometrov daleč. Kdor se hoče torej prepričati, kaj zmore krepka kmečka roka, naj pride na dan 23. avgusta sam pogledat v našo starodavno in zgodovinsko vas Muljavo. Ves sprevod se je večkrat slikal. Na trgovski šoli v Novem mestu sc s šolskim letom 1925/26 ukine I. letnik. Ponavljalni izpiti se vrše 31. avgusta, vpisovanje v II. letnik pa bo 5. septembra t. 1. Šolsko leto 1925/26 sc začne 6. septembra s sveto mašo v frančiškanski cerkvi ob devetih zjutraj. Redni pouk sc prične 7. septembra ob osmih zjutraj. Nov kovani denar. Dne 17. t. m. bodo pn-Psijali v Belgrad 10 vagonov novega kovanega J.enarja. Denar bodo razdelili na Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Naslednji transport pride dne 26. t. m. v Belgrad iu je namenjen za Bosno in Hercegovino. Tretjo partijo bod > p-i-peljah v Solun in je namenjena za Skoplje, Bitolj in Niš. Izlet v Pariz. Neka pariška potniška agencija pripravlja skupno potovanje iz Jugoslavije v Pariz preko Italije in Švice. V Parizu ostanejo udeleženci 8 dni ter si v spremstvu hrvatsko govorečih vodnikov ogledajo ves Pariz in razstavo, obiščejo Fointainebleau in Versailles itd. Celokupno potovanje: vožnja na železnici v II. razredu oskrba na potu in v Parizu, vožnje z avtomobilom, vstopnice, napitnina itd., sploh vse razen pijače — stane skupaj približno 3500 Din. Podrobnejša pojasnila daje iz usluge: Glavno uredništvo Almanaha SHS, odsek za turizem, Zagreb, Marovska 27-1. Sestopi z Ratitovca na Otoče in Podnart. Kakor čujemo, je Avtomobilska družba »Škof-ja Loka—Železniki« sklenila, da vozi odslej ob zadostni udeležbi turistov ob nedeljah in praznikih do vštevši 13. septembra avtobus od turistovskega vlaka, ki prihaja ob 6. v Šlcofjo Loko, do Cešnjice odnosno Železnikov in potem zvečer nazaj k prvemu vlaku, ki odhaja iz Škofje Loke ob 20.31. Turiste, ki si izberejo sestop z Ratitovca na Otoče ali Podnart, opozarjamo, da se drže sledeče poti: Ratito-vec-planina Pečana, od ondotnih sirarn na desno (leva pot vodi v Bistrico in Nomenj) čez Bohinjko in Milpogled do Egrove lovske koče na Mosteh, odtod vedno ostro navzdol do potoka Cešnjice, potem položno do Draž-goš skozi Dražgoše in njene dele Pri cerkvi in na Pečeh (dobre gostilne) do sedla Površni c e. Na tem sedlu se steka 6 markiranih polov pri starem znamenju. Pazite zato na napise, da ne zaidete navzdol ali v Selca ali pa v Lajse; držite se vedno na levo in v enaki višini! Sicer pa je ondi še posebej tabla, ki Vam kaže pot na Jamnik, Otoče in Kropo. Oni, ki hočejo na Otoče, kar predvsem priporočamo, gredo po že omenjeni v i -šinski poli čez Podblico, Jamnik, Goiobrdo in potem ves čas naravnost po slemenu Barigle, Kresa in hriba Kamnegorice, dokler ne dospejo pri Brezovici v dolino Lipnice: tu gre pol od Pirčeve tovarne žičnikov na levo malo navzgor do Dobrave (dobra gostilna V. Pogačnika) in odtod v četrt uri navzdol do postaje Otoče. Cela lioja iz Ratitovca na Otoče traje lagodno računano, kvečjemu 6 ur, ako pa stopiš hitreje (ne da bi tekel) 5 ur, tako, da moraš z Ratitovca oditi za prvi vlak (19.31) ob pol dveh, za drugi pa ob treh. - Za Podnart priporočamo pot do Golčbrda mimo Jamnika, in po markirani poti kmalu za vasjo na Dobro Češnjioo, odtod na Ovši.še in Podnart. Na noben način ne smeš pred Jamnikom kreniti na desno, sicer prideš doli v Nemilje in moraš potem, kakor se je to žal pripetilo turistom ob otvoritvi Krekove koče, hoditi še ^dvakrat navzgor in navzdol po poljšiskih grapah. Razstava psov na zagrebškem velesejmu. Kakor se je že poročalo, se priredi v zvezi z lovsko razstavo na zagrebškem velesejmu tudi razstava psov. Razstava se otvori dne 8. sept. ob 3 popoldne in zaključi naslednji dan ob 6 zvečer. Razstaviti se morejo vse vrste psov čiste pasme. Na razstavi bo imel vsak pes svojo celico. Razstavna pristojbina znaša 100 Din za vsakega psa in se plača takoj ob prijavi. Za mlade pse poleg p3ice se pristojbina ne plača. Vsaka dorasla žival mora biti opremljena z ovratnikom in železno verižico; hudi psi tudi z nagobčnikom. Krmo za pse mora vsak lastnik sam preskrbeti in prinesti s seboj posodo za krmo in vedo. Krmo za pse bo dobiti v prostorih razstave. Uprava bo skrbela za nadzorstvo, slamo, čiščenje in vodo. Pose t na komisija bo ocenjevala razstavljene pse ter dobe lastniki najboljših psov posebne prizna-niče. Odbor je posredoval pri železniški upravi da se bodo mogli psi odpromiti v zabojih na vseh vlakih proti 50 odstot. popustu. Seveda se bodo mogle razstavljene živali tudi prodajati. Ker se razstava priredi samo v slučaju, ako se oglasi zadestno število razstavljal-cev se vsi interesenti pozivajo, da nemudoma priglase svojo udeležbo z navedbo števila, pasme, rodovnika in starosti psov, ki jih nameravajo razstaviti. Priglase je poslati uradu Zagrebačkega zbora, Zagreb, Martičeva ulica. Za obiskovalce graškega velesemnja. Generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu je z razpisom dne 29. julija t. 1. dovolilo vsem obiskovalcem graškega velesemnja, ki se izkažejo s semenjsko vstopnico, 25 odstot. znižanje vozne cene. To znižanje velja na vseh progah državnih železnic in za vse vlake, iz-i vzemši luksuzne vlake, in sicer za pot v Gradec od 26. avgusta do 6. septembra in za vrnitev iz Gradca od 29. avgusta do 9. septebra 1.1. Potniki kupijo pri odhodu na semenj 1 in pol karte, ki velja tudi za povratek, ako je na se-menjski legitimaciji potrjen obisk semnja. Razen tega si morajo dati obiskovalci na odhodni postaji legitimacijo opremiti z dnevnim pečatom. Vožnja se ne sme prekiniti ne na potu tja ne nazaj. Na račun reparacij je prejela naša država zn mesec juhj 2,866.877 zlatih mark. Vsega skupaj je plačala Nemčija tega meseca 83 milijonov zlatih mark. Meštrovkeva razstava v St. Louisu. Od 20. junija do 15. avgusta t. 1. je v St. Louisu, Mo., razstava Meštrovičevih del. Obišče jo dnevno povprečno 800 oseb, ob nedeljah do 3000. List >Post-Dispateh« je objavil obširno poročilo, v katerem se kritik posebno peča posebno s kipom pok. \Vilsona. Ocena slove med drugim: >To torej ni oni Wilson, ki se nam smehlja s stotin filmov. Tam jc elementov, ki se takoj spoznajo. Toda ti so podrejeni večji koncepciji Woodrova Wilsona: človeka kot preroka, duha plameneče devocije in železne volje. Mavec, v katerem je Meštrovič delal, postaja duh Woo-drova Wilsona. To je vtelešena Amerika Iz vojnih dob. Iz skulpturne snovi se vije bitaost človeka, njegovega naroda in njegove zmagovite dobe.« — Ob zaključku pravi kritik: Me-štrovičeva razstava je istočasno največja in najvažnejša, ki se je kdaj priredila v St. Louisu. Sama denarna vrednost ji gre v stotisoče. Njena estetična vrednost je neprecenljiva. Prinesla je St. Louisu prvi in bogati prizor kombinirane modernosti in mojstrstva. Hrastnik. Iz vrst hrastniškega delavstva nam pišejo: V tukajšnji kemični tovarni so odpusti delavcev na dnevnem redu. Najboljši delavec ni varen pred odpustom. Vrhu tega je začela tovarna, odkar so cene živilom nekoliko padle, pri vsaki plači trgati delavcem po 1 Din. Saj delavci privoščimo nemškim gospodom, ki so v tovarni na vodilnih mestih, draga inozemska kopališča, toda tudi delavci smo ljudje in bi si radi za zimo preskrbeli vsaj najpotrebnejšo obleko. A kako naj to zmoremo, če se nam še od te borne plače trga? Pravtako delavstvo že dolgo prosi, da bi se popravile neznosne stanovanjske razmere na Možini. Pozivamo pristojno oblast, da se o teh razmerah na licu mesta prepriča. Iz zanemarjenih stranišč sc razširja neznosen smrad, okna so večinoma prelepljena s papirjem, ker so se šipe pobile, peči so vse zrahljane in preluknjane. Bliža se zima in ljudje se boje, kako bodo prestajali v teh brlogih v mrazu in mokroti. Toda vse njih prošnje v tovarni, da bi se stanovanja popravila, so zaman. Obračamo se tem polom na pristojne oblasti, da se zavzamejo za delavstvo in mu pomagajo vsaj do tistega položaja, ki mu je po zakonu zagotovljen. Vlom v žurnicče v Vel. Laščah. Pred nekaj dnevi sta vlomila dva na videz znana človeka v župniSče v Vel, Laščah. Odnesla sta uro z napisom: Anno santo — Roma 1925 s srebrno verižico in dvema obeskoma, denarnico z okoli 300 Din gotovine, čevlje, dežnik in nekaj perila. Vlom sta najbrže izvršila dva neznanca, ki sta se prejšno popoldne"potikala okrog župnišča. Odnesla sta za okoli 2000 Din raznega blaga. Žeparji v vlaku so vedno bolj pogosti ua naših progah kljub vsem opozorilom in pozornosti se vrši dnevno predrzne žepne tatvine. Najlepša prilika se nudi tem uzmovičem posebno pri vstopu ali izstopu iz vlaka, kjer se ljudje drenjajo in pri tem ne pazijo toliko na tuje tatinske roke. Še bolj nevarno pa je v vozu zaspati in marsikdo je to spanje ali dremanje že drago plačal. Tako je med vožnjo med Savskim Marolem in Dobravo izginila nekemu potniku, ki je le malo zadremal iz žepa listnica v kateri je imel čez 1000 kron denarja in pa nekaj važnih listin. Volika izguba. Dne 12. avgusta je izgubil iz Francije vrnivši se rudar 200 franc. fr. in 400 Din jugosl. denarja, potni list in druge dokumente na vlaku iz Brežic do postaje Vi-dem-Krško, ki pripelje na Videm-Krško 10.40. Pošten najditelj naj vrne ubogemu rudarju proti odškodnini izgubljeno na naslov: Vinko Požun, Videm 18, p. Videm pri Krškem. Zopet dovoljen je v naši državi znani bu-dimpeštanski list »Az Est«, ker je nehal pisati proti naši državi. Umrl je dne 13. t. m. starosta trgovskih vrtnarjev in častni član zadruge trg. vrtnarjev g. Alojzij Korsika. Pokrajinska zadruga trg. vrtnarjev poživlja vse zadružne člane, da se pogreba blagopckojnika, ki se vrši v soboto dne 15. t. m. ob 4. uri z Bleivvesove ceste, polnoštevilno udeleže. Ohranimo mu blag spomin! — Načelnik. Umrli so v Ljubljani: Ivan Ložar, kovačev sin, 8 let. — Fran Žerovnik, tesar, 48 let. — Ana Zupan, šivilja, 75 let. — Marija Muzzu-lini, delavčeva hči, 6 dni. — Anton Klemene, bivši delavec, liiralec, 58 let. — Viktor Šauer, rudarjev sin, 15 mesecev. — Marija Vidmar, dninarica, 40 let. Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 31. avgusta L 1. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: Poročila funkcijonarjev in volitev odbora. Ukradeno kolo. V gostilni Marije Juva-nove na Kete Murnovi cesti je vdrl neznan tat skozi okno v vežo. Tam je vzel kolo, odprl od znotraj vežna vrata in se je odpeljal. Tatvine sadja iu. vrtnih pridelkov. Med drugimi tatvinami, ki so bile ovadene na policiji, je tudi več slučajev vrtnih tatvin. Pokradeno je bilo več sadja, marelic, jabolk in hrušk in to še celo napol zrelih. Pa tudi drugim pridelkom ne prizanašajo tatinske roke. Obrtna razstava v Ljutomeru Ljutomer, 12. avgusta. Naše Mursko polje, naša živahna Prlekljai s svojim zgodovinskovažnim centrumom —< Ljutomerom — jc stopila v ospredje. S svojo izvanredno lepo in zanimivo obrtno razstavo je Prlekija napravila velik korak naprej. Ta korak ne pomeni napredka samo v gospodar-, skem oziru, ampak obrtna razstava jasno priča o kulturi, značaju in marljivosti naših Prlekov. Naša Prlekija ni dala Sloveniji samo velikih mož iz prošlosti in sedanjosti, temveč ona je v zadnjih desetletjih glede domače obrti, industrije in trgovine ter male domače umetnosti silno napredovala. Kdor se hoče o tem napredku sam prepričati, naj še te dni ogleda razstavo v Ljutomeru. Mirno lahko trdim, da je pri tej prireditvi sodelovala cela Prlekija. Možje vseh stanov, vseh strok, vseh organizacij, vseh političnih struj so vzorno tekmovali, da bi dali čimvečji sijaj tej lepi prireditvi. Marljivost je ena izmed glavnih le-i pih lastnosti prleškega perbivalstva. Priredil telji razstave so v vsakem oziru to lastnost še prav posebej podčrtali. Trg Ljutomer leži ob novi železnici Or-. mož—Murska Sobota, nekako v sredini nove železne črte. Pri Ljutomeru konča rodovitno Mursko polje. Večina hiš snažnega trga leži na obronku pobočja Ljutomerskih goric. Ljutomer, katerega žc stari slovenski pisatelji imenujejo »-metropola Prlikije«, je sedež okr. glavarstva za ljutom.-gornjeradgonski okraj. Tu jc sedež okrajne sodnijc, okrajne davčno oblasti, sedež meščanske šole; tu jc več to-varn, velikih trgovin ter zelo razvita domača obrt. Najlepši kras trga je ponosna stavba ljudske šole, ki stoji visoko nad trgom tet gleda po Murskem polju kot orel z višine. Ljutomer jc središče dobro razvite trgovine a žitom in slovitim ljutomerskim vinom. Sedaj ima celo dve železniški postaji: staro za osebi ni in tovorni promet, ki jc četrt ure izven trga in novo osebno postajališče tik trga. Od stare postaje vodi železnica v tri smeri: proti Ormožu, proti Murski Soboti in proti Radgoni. Nova znamenitost za prleško metropolo ja mogočna stavba naših prosvetnih, gospodarskih in mladinskih organizacij: mogočni »Katoliški dom*, ki stoji tik ob leni Ščavnici, katera teče ob trgu in se nedaleč od Ljutomera | izliva v Muro. Otvoritev te veličastne stavbo | se bo vršila 8. septembra. Kot slavnostni go-I vernik jc naprošen velik prleški rojak dr. Ant. Korošec. Zgodovino trga so opisali že znameniti pisatelji, med njimi dva Prlcka: zgodovinar dr. Fran K o v a č i č in univerzitetni profesor dr. Mrtija S 1 a v i č. Ena najstarejših stavb v Ljutomeru jc velikanska in veličastna župna in dekanijska cerkev, ki stoji na prijetni višini nad trgom. Trg Ljutomer je igral veliko vlogo za časa turških vpadov v Slovenijo. Ko se ja šlo 1. 1918. in 1919. za osvoboditev Prekmurja, pa so sc v Ljutomeru zbirali iskreni rodo^ ljubni Prekmurci in Prleki. Iz Ljutomera preko Mure so vpadli naši borci in so tako poi magali osvoboditi naše Prekmurje. Ko je moral voditelj slovenskih Prekmurcev, sedanji narodni poslanec g. Josip K 1 e k 1 pred ma-i žarskimi komunističnimi bandami bežati preoblečen v poljskega delavca preko Mure na' Štajersko, jc iskal v vedno gostoljubnem -Lot-merku« zavetja. Snažen in vabljiv je naš Ljutomer po svoji zunanjosti in po svojih gostoljubnih prebivalcih. Ker nisem mogel priti v nedeljo 9. avgusta k otvoritvi razstave, sem se odzval prijaznemu vabilu v torek, U. avgusta. Tega dne sva si s tovarišem Ar.drašom Bedja-ničem ogledala razstavo. Ni mi bilo žal. Gotovo se ne bo nikdo kesal, če se odloči, da še te dni poseti naš Ljutomer. Razstava je nameščena v meščanski šoli. V tem poslopju, ki se nahaja par minut izven trga v smeri proti staremu kolodvoru, se je nahajala do preobrata šulferajnska šola. ISvojc izdelke je razstavilo 56 obrtnikov in industrijalcev, in sicer: Podjetje *Weka«, ključavničarstvo in kleparstvo, usnjarja Ignacij Sinigoj in Juro Martinčič, strugar Jožef Milavc, šivilja Cirila Milavc, specialistka za ročna dela Marica Vihar, mizar Anton Jožef Velnar, specialistka za ročna dela Josipina Pogrnic, ključavničar Anton Ludovik, krojaški mojster Jožef Jelovšek, umetni mlinar Viktor Kukovec, prekajcvalec Leopold Ro-došek, čevljar Anton Arnoš, šivilja Josipina Pajnhart, slikar Janko Horvat, podobar Jakob Golobič, vlasuljar Pero Veselič, slikar Tone Čeh, sedlar Ivan Cmrcčnjak, sodar Ivo Lopar-nik, šivilji Greti Šmauc in Marica Rižnar, so^ dar Martin Golob, čevljar Štefan Vrabelj, rezbar Franc Petrič, fotograf Alto Huber, me-* dičar Ivan Škrajnar, specialistka za ročna de« la Viljemina Fabjan, kovača Janko Tratnik in Franc Ivančič, lesna in železna industrija, urar Martin Čagran in Anton Jandl, zidar in stavbni podjetnik, vsi iz Ljutomera. Iz bližnje Gornje Radgone so razstavili svoje izdelke: slikar Ljudevit Mlinaric, mizarski mojster (specialist) Karol Hop, I. Paar, mizarski mojster, šivilja Mimi Uršič in čevljar Josip Hack. Iz drugih krajev so razstavili: čevljarski mojster Anton Škorjanc od Sv. Duha na Stari gori, izdelovatelj tamburic Martin Markovec iz Presike pri Ljutomeru, lončar in pečar Fr. Brumen iz Savcev pri Sv. Tomažu, kolarski mojster Alojzij Stajnko iz Ključarovccv pri Ormožu, mlinar Ivan Ribič iz Cezanjevcev, kovaški mojster Štefan Rižnar iz Ivanjkovcev, sodlarski mojster Martin Sch8nwetter od Sv. Bolfentta na Ko^U, sodar Alojzij Tratnjek iz Ganča« v Preknurju, zidarski mojster Jo&e Prelog iz Kamenščaka, kovaški mojster Filip Horvat ter sedlar in ličar vozov Jakob Majcen, oba iz Ormoža, podobar Franc Nemec od Sv. Duha na Stari gori, umetnica za keramična dela Ana Sonnenwald, lastnica gradu Bra-nek, kotlar Marko Čutič ter izdelovatelj tehtnic Karol Ussar, oba iz Maribora, kolar-ski mojster Franjo Vargazon iz Cvena, ama-terni slikar in gostilničar Franjo Talani od Sv. Jurija ob Ščavnici, krojaški mojster Ivan Br-glez iz Podgradja pri Ljutomeru. Obrtniški vajenci — 37 po številu — so bili posebno pridni. Razstavili so lepe izdelke in še 73 izvrstno ocenjenih risb. Posebnosti razstave so: Priprosti mož Martin M a k o v e c je razstavil celo zbirko doma izdelanih tamburic. Shranjene so v posebni omari. Strokovnjaki so izjavili, da so tamburice izvanredno mojstrski izdelane. Makovec je prleški samouk. Cena za celo zbirko je z omaro vred samo 4000 Din. Industrijca-usnjarja Ig. S i n i g o j in Jurij Martinčič sta za razstavo izdelala v svojih tovarnah iz domačih kož posebne vrste usnja. Strugarski izdelki g. M i 1 a v c a bi dejali čast kaki velikomesini razstavi. Specialist v mizarski stroki g. H o j s iz Gornje Radgone je razstavi! tako fino in umetniško izdelano pohištvo, da tako elegantnega blaga ne najdeš kmalu. G. Hojs jc svoje razstavljene izdelke žc prve dni prodal. Ravno isto lahko zapišemo o mizarskem mojstru g. V e 1 n a r j u ter o izdelkih ;>Lesne in železne industrije«. Podobar g. Jakob G o 1 o b i č je sicer znar, kot star strokovnjak, a njegova razstavljena dela pričajo o velikih zmožnostih našega domačega umetnika. Isto velja o rezbarju g. P e t r i 6 u in podob,trju g. Nemcu. Mlinar g. Ivan Ribič je iznašel novi način mletja raznih vrst žita. Po njegovem načinu in metodi se pri mletju nr bo prav nič več izgubilo ne moke, ne otrobov Prav poseben sloves daje razstavi zbirka starib ur urarja g. Č a g r a n a. Ljubitelji izvanredno znamenitih starin so ponujali našemu Čagranu e visoke vsote. Celo Angleži in Amerikanci kupujejo Čagranovo zbirko. Niti razstave v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru niso mogle nuditi obiskovalcem take znamenitosti. Njegov lastni izdelek, velika stenska ura, katero je treba vsako leto samo enkrat naviti in katera kaže tudi dneve in mesece, je predmet vseobčega zanimanja. Eno stvar sem vendarle pogrešal: Prie-ške narodne noše. V Prlekiji je še dokaj domačih tkalcev, kateri pa niso poslali na razstavo nc enega svojega zastopnika. Ravnotako manjkajo na razstavi domača dela naših žen in deklet: staroznene kmetske vezenine, čipke in druge domače prleške znamenitosti. In če bi bil odbor izpopolnil vse to še s posebnostmi iz Prekmurja, bi bila slika razstave popolna. Naj velja la kritika kot opozorilo, da sc bo domača prleška in prekmurska obrt in umetnost pospeševala in podpirala. Grajati moram tudi dejstvo, da obrtniki iz drugih prleških centrov, kakor so: Križevci, Veržej, Staranovavas, Radenci i. dr. niso zastopani niti po enem razstavljalcu. Tem bolj pa moramo pohvaliti one obrtnike, ki se niso strašili velikih žrtev in so pripomogli k velikemu moralnemu uspehu razstave. Razstava sc vrši vse dni do 16. avgusta. 15. in 16. bodo v Ljutomeru velike konjske dirke. Radi tega se vrlo izplača izlet v Ljutomer. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Najpri-Jetnejša zveza je iz Maribora z vlakom zjutraj ob 5.25 fna Pragerskem prestopiti) in 8.27 iz Maribora. Ljubljančani izstopijo na Pragerskem, odkoder ima vsak osebni vlak direktno zvezo z Ljutomerom. Franjo Žebot. Iz štajerske. Obrtna razstava v Ljutomeru se zaključi v nedeljo, 16. avgusta zvečer. Sadna letina v ormoškem okraju je letos obilna. Jablane in slive so bogato obrodile. V Središču in Ormožu nakladajo vsak dan več vagonov jabolk. Tudi sosednje Medžimur-je sc raduje obilne sadne letine. Cena jabol-kam je sedaj 2 do 3 Din kilogram. Vinogradi v slovitih Ljutomerskih goricah so letos sijajno obrodili. Toliko in tako zdravega grozdja že več let ni bilo. Najlepše je nastavil pošip (mozler). Grozdja je veliko in popolnoma zdravo. Opažati ni ne peronospore, ne oidija. Vsled vročega vremena zadnjih tednov postaja grozdje mehko. Če bo vreme v avgustu in septembru le količkaj ugodno, bo letošnja vinska letina v Ljutomerskih goricah ne samo bogata, ampak tudi kvalitativno izborna. Pri Sv. Križu na Murskem polju je umrla 11. avgusta sestra g. duh. svet. in dekana č. g. Jos. Weixla. Dolga leta mu je vzorno gospo-spodinjila. Umrla je bila poznana daleč na okoli. Shodi Slovenske ljudske stranke v Slov goricah se vršijo po temle redu: na praznik !5. avgusta po rani sv. maši pri Sv. Trojici v Slov. goricah Isti dan popoldne ob 3 v Go-čovi pri županu g. Krcnvoglu. V nedeljo 16. avgusta po rani sv. maši pri Sv. Antonu v Slov. goricah pod milim nebom. Na shodih poroča narodni poslanec Franjo Žebot. .Tarenina. Tri domovinske sesire; Glasbena Matica, Jugoslovanska Matica in šolska mladina so izborno rešile svojo nalogo. Prireditev, ki smo jo bili v »Slovencu« naznanili, je nad vse sijajno uspela pod milim nebom. Kar čudili smo se lepemu nastopu šolske mladine v igrokazih »Matija Gubec«, »Kronanje v Zagrebu«, »Knežev kamen«, »Čebelica in Ciciban«. Jasno žgolenje »Glasbene Matice« in milo zveneča tnmburica »Obmejnega Zvona« nas je zazibala v razpoloženje dobrodejne vzajemnosti, ki se je izražala tudi živahnem vrvenju v krepčilnih prostorih. Radostno vedrost vrlih Matičarjev pa je posladkalo ob koncu slovo: »Cicibancva čebelica Glasbeni Malici«, ki ga je zložil naduči-telj Conč nalašč za to prireditev. Kako do-brodejna jc taka vzajemna prireditev! Hočemo jo obnoviti letno. Hvala in čast vsem, ki so z dobrohotno požrtvovalnostjo podprli plemeniti namen posebno veleč. g. kanoniku J. Čižku, obitelji Lojze Supančičevi, France Šparlovi, Vengerjevi, Šmirmaul - Viherjevi, Kronfoglovi, R. Jarčevi in Drozgovi, posebno pa Ornik-Skrbinškovi, pa tudi Šedinetovi in I.orberjevi. IZ MARIBORA. Rai nas čaka za praznike? Maribor uo ves rdeč, tako se sliši. Socijalisti pripravljajo generalno revijo svojih društev v Mariboru. To bodo peli, telovadili, nastopali in govorili, delali sprevode in ustanavljali nove pregru-pacije socialističnih kulturnih organizacij. Pokazati hočejo tudi mor svojih delavskih telovadnih enot po zgledu drugih telovadnih društev. Zavzeli so zase vse tri dneve in kakor čujemo, se hočejo pokazati v sili nekdanjih majskih dni ob času neposredno po vojski. Orjuna se umakne in gre s svojimi v Šmarje pri Jelšah na sprevod in veselico. — Tudi drugačnih zabav ne bomo pogrešali. Ena večjih prireditev bo v soboto, 15. t. m. pri Gotzu, kjer proslavi svoj jubilej kolesarsko društvo »Edelweiss«. Obeta se nam rajanja in plesanja dovolj. — Okolica Maribora je istotako polna raznih pripravljalnih odborov, ki nam kličejo z vabili, da je sa jedačo in pijačo dobro preskrbljeno v prid najrazličnejšim ''naprednima ali nazadnjaškim namenom. Knjižnica Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6, je otvorjena. Knjige se izposojujejo vsak dan od 9—12 in 4—6, v pondeljek in četrtek pa še od 6—7. Škoda je časa, ki mine brez koristi! Pri knjižnici Prosvetne zveze pa dobite proti malenkostni pristojbini knjige, ki vam bodo nudile obilo pouka in razvedrila. Prosimo, prepričajte se! Razpis mestnega fizika. Pri mestnem fi-zdkatu v Mariboru se razpisuje mesto II. mestnega zdravnika. Prednost imajo prosilci z večletno bolniško prakso in ki so že bili v upravni službi. S potrebnimi prilogami opremljene prošnje je pri podpisanem magistratu vltžiti najkasneje, do 15. septembra 1925. Mestni magistrat v Mariboru, dne 10. avgusta 1925. Po i-župan dr. Lipold, 1. r. Poroke v stolnici. Dne 12. t. m. sta se v Stolnici poročila g. Rudolf P a r t h, posestnik na Muti, in gdč. Marija Pabernik iz Vuze-nice. — Dne 15. t m. sta se poročila istotam g. Štefan T a k e č iz Zemuna in gdč. Marija Pavlin iz Bizeljskega, nadalje g. Franc I n -k r e t iz Sv. Petra na Medvedovem selu in gdč. Frančiška Korošec od Sv. Petra pri Radgoni. — Dne 16. L m- pa se poročita g. Ignacij Koronik iz Sv. Martina pri Vur-bergu z gdč. Elizabeto F a n č i č iz Sv. Ruper-ta v Slov. Goricah. — Dne 17. t. m. se poroči tukajšnji odvetniški koncipient pisarne dr. Bošt jančiča g. Z o r k o Jožef z gdč. Ano Kersnik in sicer na Brdu pri Lukovici. Nesreča pri igranju. V torek 11. t. m. je pri kegljanju zadela krogla gdč. Nasimbeni na glavo in io občutno poškodovala. Društveni domovi v Mariboru. Kakor smo že poročali, namerava društvo kat. mojstrov zidati lasten dom. Enako čujemo, da zbira za novi društveni dom ludi izobraževalno društvo v Krče vini. TZ TRBOVELJ. Za naš napredek. Kot dober poznavalec Trbovelj, dasi ne njihov občan, bi opozoril merodajne, kako bi se dalo urediti to in ono vprašanje v splošni prid. Prva potreba je, da se zgradi električna cestna železnica do železniške postaje; ker je električna napeljava itak že uvedena, ne bi bilo treba mnogo drugega, nego položiti tračnice. Na ta način bi se poskrbelo za hiter, reden in cen prevoz potnikov, a dragi avtomobili s prahom in smradom bi odpadli. — Drugo važno vprašanje bi bilo izravnanje odnosno preložitev struge pod hri; tako bi odpadla oba piostova, cesta bi se izravnala in dobili bi prostor za zgradbo štirih rudarskih hiš. — Pri podružnici sv. Nikolaja v Lokab naj se ustanovi kaplanija aii pa naj se dasta v bolnišnici dve sobi za kaplana. da v slučaju sile ne bo treba hoditi pol ure daleč po Boga. — Ker se namerava cerkev sv. Valentina v kratkem podreti, je nastalo vprašanje, kje naj se sezida nova Mislim, da bi bil za to zelo ugoden prostor na Sušnikovem hribu, kjer bi bilo treba prostor le nekoliko izravnati, pa bi se dobilo najlepše stavbišče. — Blizu Sušnika bi se morala zgraditi tudi nova šola, ker imajo otroci od postaje sedaj predaleč. Vse to se gotovo ne da v enem dnevu izvršiti, a poklicani krogi morajo pri reševanju teh vprašanj misliti naprej in skrbeti za to, da se bodo mogle v dogled-nem času tudi Trbovlje potezati za to, da postanejo mesto ali vsaj trg. Sprememba posesti. Tukajšnji trgvoec g. Mahkota Josip qe kupil od g. Dreota vrt in hišo, stoječo lik Dreo love gostilne, kjer se nahaja tudi trafika. Gg. Si ter in Golob postavita hišo tik Golobove mesnice nasproti go stilne g. Ranzingerja. Oblast, merjenje se j« vršilo včeraj popoldne. — G. lekarnar Pehar« je kupil od g. Dežmana tik ob Sokolskem do mu zemljo, da postavi po krasnoizvrsenem na črtu hišo z lekarno. K temu je indirektno pri,-moran radi nove bolnice, 'ki je bila to leto zgotovljena in nabavlja za rudniško bolnico zdravila. Cirkus Someri je prišel in daje p *ecLstave v Delavskem domu zvečer. Iz ostale Jugoslavije. Radikali na Hrvatskem. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Križevcev, da se bo vršilo koncem tega meseca v Križevcih veliko zborovanje radikalov, ki se ga bo udeležilo tudi več ministrov. Organizacija radikalov po zatrdilu dopisnika »Novosti« v tem kraju dobro napreduje. Značilno je, da prestopajo kmetje, ki obsojajo najnovejšo Radičevo politiko, v Križevcih in okolici v radikalske organizacije. Lovska razstava v Zagrebu. V poročilu o novem odboru za lovsko razstavo v Zagrebu je pomotoma izostalo ime g. Zivojina Rafajloviča, ministra n. r. in podpredsednika zveze lovskih društev v Srbiji. Divji ptešiči so se pojavili v vasi Andri« jevci pri Brodu. Kmetom delajo silno škodo na polju, zlasti na koruzi. Kmetje komaj čakajo, da se zbero lovci in pokončajo Škodljivce. Odškodnina za sadile© tobaka v Horce govini. Iz Belgrada poročajo, da bo monopol-ska uprava ugodila pritožbam sadilcev tobaka v Hercegovini in jim naknadno doplačala, kai je pri odkupu plačala premalo. Odkupovali so tobak po 4—5 Din kg, sedaj pa bodo doplačal) toliko, da bo tobak plačan poprečno po 15 Din kilogram. Okraden poslanec. Poslanec Branko Čorbi č je odšel te dni v kopališče »Ostende« na Savi, da se ohladi od strahovite belgrajake vročine. Na blagf.jni je izročil v shrambo svojo listnico, v kateri je imel 38.000 dinarjev in nekaj zlatnine. Blagajničarka je listniio prevzela v shrambo in mu dala prejemni listek. Poslanec Čorbič je listek vzel in vtaknil v žep, odšel v svojo kabino, se preoblekel m šel v vodo. Ko sc je dovolj ohladil in so napravil, je odšel k blagajni in hotel dvigniti svojo listnico. Tu šele je opazil, da nima listka, blagajničarka mu je povedala, da je listnico z bogato vsebino že nekdo dvignil. Policijska preiskava doslej še ni imela uspeha. Bosanske železnice normalotirae? Kakoa poročajo listi iz Sarajeva, so pri železniškem ravnateljstvu po obisku prometnega mihistrs začeli sestavljati načrte in proračune za preureditev bosanskih in hercegovskih železnic v normalnotirne. To zahteva kriza v produkciji premoga v Bosni in Hercegovini, kakor tudi potrebe lesne industrije, ki bi se le po normalizaciji železnic mofjla prav razviti ,ii konkurirati na inozemskem trgu. Vlog« zamenjali. Dva turista sta prišla v gostilno. Vse prazno, le v kotu je sedel mor žakar ves zatopljen v svoj časopis. Gotovo kak vaški modrijan, ki še v delavnik raje dela z glavo kot z rokami. — Pokličcta: »Halo, gazda!« — Nič. — Še enkrat: »Halo, ljudje!« — Zopet nič. — »No, si pa sama natočiva!« — Tedaj se oglasi mož izza časopisa: »Prosim, prinesite še meni vrček piva.« — »Prav rad! Ali ste že dolgo tu?« — »Seveda — dvajset let.« — *Kakooo? Dvajset let?« — I no, saj sem tu gospodar.« 48 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Naslednja dva dneva, 27. in 28. oktobra, so nadaljevali ježo brez posebnih dogodljajev. Tla so bila še vedno tako enakomerna in nerodovitna. Nobena pokrajina nima menda tako malo sprememb in zanimivosti. Kmalu pa je začela postajati zemlja čimdalje bolj vlažna. Ponekod je bilo že treba jezditi preko močvirnih kotlin in preko lagun, ki so jih prepre-zale vodne rastline. Zvečer so se ustavili konji na bregu širokega jezera Ure-Lanquem, to je »grenkega jezera«, čigar vode so nasičene z rudninskimi raztopinami; tu so se 1. 1862. argentinske čete kruto maščevale nad Indijanci. Taborili so po stari navadi in tudi spali bi bili izborno, da jih niso motile opice, divji psi in neka vrsta zvitorepcev. Te hreščeče živa-lice so napravile na čast, če že ne na veselje evrop-nkih popotnikov eno izmed svojih glasbenih prireditev, kii bi bila na čast glasbenikom prihodnjih časov. XVII. poglavje. Pampe. Trave argentinske Pampe segajo od štiriintridesetega do štiridesetega južnega vzporednika. Beseda >parai>a« je aravkanskor^a izvora in pomeni travnato poljano, kar prav dobro označuje to pokrajino. Visoke mimoze v zapadnem delu, sočne trave v vzhod nem ji dajejo svoj posebni značaj. Vse to bogato rastlinstvo korenini v debeli plasti rodovitne zemlje, ki leži na peščeno-glinastih, rdečkastih ali rumenih tleh. Zemljeznanec bi naletel na čudovita bogastva, če bi raziskoval te plasti iz terciiarne dobe. Tu leže v neizmernih množinah okostja predpotopnih živali, po mnenju Indijancev neke posebne vrste pasancev, ki so že davno izginili. Pod to rastlinsko plastjo je pisana zgodovina te dežele v pradavnih časih. Amerikanske Pampe so zemljepisna posebnost kakor savane pri Velikih jezerih ali sibirske stepe. Podnebje je bolj celinsko kot v mestu Buenos Ayres, to se pravi, da je tu poleti večja vročina, pozimi pa hujši mraz. Paganel je razlagal vse to tako-le: Poleti se morje ogreva bolj počas kot zemlja. Kraji, ki so ob morju, dobivajo sveže sapice z morja. Pozimi pa se zemlja hitro shladi, morje pa drži dalj časa toploto, ki si jo je nabralo poleti, in jo oddaja otokom in obrežnim pokrajinam. Odtod pojav, da je na otokih manjša razlika med poletno toploto in zimskim mrazom kakor na celinah, posebno če morske sapice ne morejo čez visoka pogorja. Tako n. pr. so zime v Islandiji, ki je tako visoko na severu, toplejše kot v severno-italijanskih deželah. Po vsem, kar smo povedali, je razumljivo, da v zapadnih Pampah ni tiste umerjenosti v podnebju kakor na ozemlju blizu Atlantskega oceana. V zahodnih Pampah je razlika v toploti velika in pride često tudi nenavadno hitro, tako da včasih živo srebro v toplomeru skoči v malo dneh parkrat od ničle pa visoko gori. Jeseni, to je v teb krajih aprila in maja, so velikanski in pogostni nalivi. V tem letnem času pa je bilo vreme suho in vročina velika. Ob zori so se napravili na pot, potem ko so ugotovili smer. Tla so bila trdna in zanesljiva, ker jih je držalo grmičevje; sedaj ni bilo več peščenih gričkov, ne peska, ne sipe in prahu, s katerim je bil plesal veter po zraku. Konji so hodili hitro med velikimi šopi »divje trave«, ki je pampska posebnost in je drugod nI. Pod takimi šopi se skrivajo Indijanci, kadar prihrumi nad Pampe nevihta. Od časa do časa, pa vedno bolj poredko, so prihajali do kotanj, v katerih so rastle vrhe in posebna vrsta rastlin, ^gygne-rium argenteum«, ki je rada v bližini sladke vode. Tam so se živali poživile s kreDČilnim oožirkom. Pile so zdravo vodico, kadar so prišle do nje, in se je na-pile tudi za naprej. Talkav je jezdil vedno naprej in preiskoval grmovje. Podil je »čoline«, najnevarnejšo vrsto kač, koje pik usmrti vola prej kot v eni uri. Gibčna Tavka je skakala po grmovju in pomagala gospodarju pri utiranju poti za ostale konjiče. Popotovanje po ravni poljani brez zaprek je šlo hitro od rok. V preriji niso zapazili nobene spremembe: sto milj naokrog je ni bilo skale ne kamna. Človek si niti misliti ne more take enoličnosti in tako trdovratno nespremenljive. O kakem lepem prizoru, naravnem presenečenju ali pojavu ne duha ne sluha! Moral bi biti kakor Paganel, kakor eden izmed tistih zanesenih učenjakov, ki vidijo stvari, kjer jih ni, da bi te zanimala taka pot. Kaj ga je neki moglo navdušiti? če bi bil sam vedel, kajl Kvečjemu grm ali šop trave! Res je, da mu je bila vsaka stvar dobra, da je odprl zatvornice svoje zgovornosti in učil Roberta, ki ga je zvesto poslušal. Ves tisti dan — bilo je 29. oktobra — so jezdili popotniki po enolični, neskončni ravnini. Ob dveh popoldne so naleteli na živalske sledove in sicer na kosti velikanske črede volov; bile so v kupčkih in že čisto bele. Ti posamezni kupčki kosti pa niso bili v krivi črti, kakor bi jo naredile živali, ki so onemogle cepale druga za drugo na pot. Nihče ni vedel razložiti, kako je moglo priti toliko okostij na razmeroma majhen prostor. Naj si je Paganel še tako belil glavo, ni je mogel pogoditi. Povprašal je torej Talkava, ki ni bil v zadregi za odgovor. Učenjakov »ni mogoče k in odločno ponovno pri-kimanje Patagončevo sta povečala radovednost tovarišev. »Kaj torej?« so vpraševali. — Ogenj z nebes, je odgovoril zemlje, isec. — Kaj! Strela je mogla narediti kaj i;: .,a, se je začudil Tom Austin, saj je vendar čreda petih sto : glav tu na tleh/ ] a&s • • —a >sj .r^, ce & 52 J > ~ g > . ce .o ^ C "3 .. ^ O cd o» u ss o IS B d »■si 3 ^ O N iVi VI smmm s >N wu •m C > cu o JS © 2S > 3 £ ssf= 10__; cd (u «o >S o —; u 2 C3 O rSr-5 CL-C p te * - ® os S I I . 0» a 1 d.fl t (D 2-a >N S O -i •SUŠO Zanimivosti. PIJANI GENERAL OPIC. Vsako svetišče v Indiji ima svoje opice; nihče jim ne naredi nič žalega, popolnoma so proste in zato včasih prav predrzne. A Indijec se vsled tega ne razburja in gre mirno po svojih opravkih naprej. 0 svetih opicah svetišča v Hetampuru nam pripoveduje L A. Sauter tole dogodbo. Sence bo postajale daljše, solnce na zahodu je legalo k počitku, mili večerni veter-ček je začel pihljati iz bičnatega močvirja; sedel sem s starim učiteljem na zadnji verandi in pogovarjala sva se o modrosti starih knjig. Ce sem bil pa sam, sem pogrnil majhno preprogo po peščenih tleh ob hiši in sem opazoval opice na vrtnih drevesih. Z vaščani sem se bil hitro sprijaznil, in prav tako hitro sem sklenil prijateljstvo z belobradatimi prebivalci dreves. Kmalu so čepeli ob mojih nogah in so jemali iz moje roke orehe, ki sem fih je imel zmeraj pri sebi. Uganjali so raznovrstne burke. Najbolj na piki so imeli kuharja. Večkrat, ko je šel čez dvorišče in je nosel v hišo kosilo ali južino, mu je skočila kakšna opica z nizke strehe na hrbet in je dregnila s šapo med jedi na plošči. Opic je bilo okoli petdeset Najbolj nesramen je bil njihov voditelj, čezmerno velik, ne več mlad. Neizprosno strog vladar jim je bil, gorje kakšni preglasni mladi opici, če se mu ni takoj pokorila. Par zanšnlc od desne in leve, potem jo je pa še z drevesa vrgel, da so kar kosti pokale. Nekoč je bil pripravil kuhar posebno Okusno jed, a kljub vsej pazljivosti se je zgodila spet nesreča, napadalec je bil to pot sam gospod generaL Čudovito hitro je skočil na kuharja, je zagrabil skledo s sladkim rižem in jo je odnesel na drevo. Ko se je do sitega najedel, je dal še drugim. Zato sem rekel, da ga bom kaznoval, in sicer tako, da bo pred vsemi opicami osramočen. Šel sem v hišo, vzel sem banano, izreza 1 meso, ga prepojil z žganjem in sem ga dejal lepo spet nazaj. Nihče ni mogel opaziti kakšne spremembe. Banano sem položil pod drevo, tik ob deblu. Strogi so bili običaji opic, vsako novo stvar si je smel ogledati najprvo genoral sam. Komaj sem bil spet na verandi, že je skočil z najnižje veje dol na tla Gotovo je čutil alkohol, kajti le obotavljaje se je bližal banani, včasih po vseh štirih, včasih samo po zadnjih dveh. Ko je bil oddaljen od banane še en korak, se je vlegel na trebuh in se je počasi plazil do nje. Druge opice so sedele po vejah in so gledale, kaj general dela; bile so tihe, kar sicer ni bila njih navada. Prišedši do sadeža ga je obračal general sem in tja, skoraj tako, kakor se igrajo mlade mačke, je vohal in kihaL ni mogel več proč. Slednjič je držal banano v prednjih šapah, a dolgo je še trajalo, preden je odlupil rumeno lupino. Naenkrat se je odločil in je vgrizniL Dve mladi opici sta bili med tem prišli z drevesa dol in sta se plazili v njegovo bližino; ves divji jima je pokazal zobe in je skočil proti njima, z enim samim skokom sta bili spet oa drevesu. Na drevo naslonjen je banano pojedel, samo včasih je odnehal in je smrkal, kakor bi bila potresena z močnim poprom. Učinkovalo je kmalu; še ni preteklo deset minut, pa je skočil na drevo, in videl sem nekaj, česar nikdar ne bom pozabil. Mirno so bih drevesni prebivalci sedeli skupaj, samci in samice, z mladiči v šakah ali na hrbtu; naenkrat je pa skočil ta hrust med nje, kakor bi bil vraga spustil z verige, drl se je in režal je z zobmi, tolkel in suval je na vse strani, kdor mu je prišel blizu, tega je suval z drevesa. Vse prestrašene so opice vpile in klepetale, strah jih je pognal v najvišji vrh in ven na gugajoče se veje; do tal so se upogtbale. Tam so se opice zibale, varne pred pijano grdobo, začudene in ogorčene so se drle in vreščale. Končno se je ropotanje le poleglo. General se je usedel na najnižjo vejo in se je naslonil na deblo. Parkrat še je pokazal zobe in je divje in grozeče pogledal gor na drevo, nato sem slišal nerazumljivo kruljenje, slednjič je zaprl oči in je zaspal. Naenkrat je zgubil ravnotežje in je padel na tla kakor vreča moke. Začuden je pogledal naokoli in si je drgnil ude. Ni imel več toliko moči, da bi bil skočil nazaj na drevo. Opotekajoč se, se je vlekel v kot, je povesil belo-bradato glavo na prsi, je položil obe prednji šapi na kosmati trebuh in je zaspal. Gori na drevesu je bilo še zmeraj vse tiho. Včasih je hotela kakšna opičica svoji mamici kaj pošče-betati, pa jo je ta z lahnim udarcem brž pomirila, in spet je bilo vse mirno. Pol ure je preteklo, in general se je zbudil. Hotel sem ga še bolj temeljito kaznovati in sem se mu bližal z drugo, ravno tako pripravljeno banano. Tedaj je pa skočila opica v divji besnosti proti meni, z jezo in sovraštvom v očeh, kakor kaj takega še pri nobeni živali nisem videL Komaj sem ušel za leseno ograjo na verandi in sem zaprl vrata z seboj. Za menoj je letela, se je oprijela lesenih palic in jih je tresla, kakor trese tiger palice kletke. Ze je izruvala par palic, in šel sem zato noter v hišo, da je ne bi še bolj razdražil. Od tam sem gledal, kakšen bo konec. Ko je general videl, da me ni več ven, je ograjo pustil in je šel nazaj proti drevesu. Sedaj je bil spet toliko močen, da se je zavihtel nazaj gor na prvo vejo. Komaj je bil pa gori, tedaj so padle vse opice po njem, so ga tolkle, grizle in praskale in so ga vrgle slednjič dol na tla. Počasi je šel proč, samo včasih se je ozrl in se je branil proti zasledovalcem. Niso pa prej odnehali, dokler ni skočil na zid svetišča in je zginil. Tako je bil kaznovan. Onečastil jih je, pokazal je, da ni vreden časti vodnika, zato so ga opico izključile iz družbe. Večkrat še sem to opazoval; vsakega so izključile, kdor se je pregrešil. ALI JE VINO ZDRAVO. Na to vprašanje odgovarja francoski zdravnik g. dir. Hemmerdinger v pariškem dnevniku Quiotidienu sledeče: Nek posestnik vinogradov je napisal pred nekaj meseci v listu Forum sledeči stavek: »Vino je potrebno krepčilo za močne in slabiče.« Na to moram kot zdravnik sledeče odvrniti: Če gre za negovanje trte, je bolje iti k tebi po svet kot k meni. Če pa gre za zdravljenje ljudi, močnih ali slabičev, pa je mnenje zdravnika več vredno kot vinogradnika ali vinotržca, ki v tem posebnem slučaju pač ne more biti nepristranski. Moje mnenje je sledeče: Vino je obenem redikia in razdražljiva snov, daje nam energije in vitaminov. Če je dobro, nas spravi v dobro voljo, da z veseljem obedujemo. Vino ni škodljivo, če ga pijemo zelo zmerno. Jaz sam ljubim dobro vino in pa tu in tam rad pijem. V toliko sem z vinogradnikom istega mnenja. — Tcda sedaj pa pride še nekaj dragega: Vino ni nikomur potrebno, niti ročnemu niti duševnemu delavcu. Vino je draga hrana, naravnost razkošna hrana. Kar vsebuje vino hranljivega, rediinega, dobimo v drugih jedeh mnogo oeneje: energijo v sladkorju, vitamine v sadju in mleku. Če hoče kdo poceni živeti, ne sme piti vina. Zdravje dotič-nega brez vina ne bo trpelo, ravno nasprotno: uspeh dela bo mnogo večji, izvzeanži morda prve dni, če človek nenadoma neha piti. Sprememba rane namreč vedno par dni vpliva na splošno telesno stanje. — Zakaj so torej delavci in drugi pivci mnenja, da jim je vino potrebno in da jih krepi? To je predsodek, njega razlaga pa je sledeča: Alkohol preide v kri skoraj takoj, ko je človek vino popil in tako ima človek občutek, da ga je vino nenadoma okrepilo. Toda ta nenadni občutek prihaja od tega, da se alkohol takoj zagrize v možgane in jetra. Le malo ljudem pa je znano, da obstoja tudi še neko drugo redilno sredstvo, ki skoro ravno tako naglo človeka okrepi, to je sladkor. Pijača, ki je oslajena s sladkorjem, daje malo bolj počasi kot vino isto okrepčalo, ki je pa cenejše in brez škodljivega upliva. Seveda se je treba na to navaditi. Vino je alkoholna pijača. En liter vina, ki ima 9 stopinj, vsebuje 9 centilitrov alkohola, ki so istovredni z 18 centilitri ruma. En liter vina vsebuje toliko alkohola kot dva velika kozarca ruma, in čeprav je razredčen alkohol manj nevaren kot koncentriran, je ravnotako strup, strup za jetra, strup za živčevje. Koliko je otrok bolnih in radi tega nesrečnih samo zato, ker njih oče pije dva do tri litre vina na dan, ki jih smatra za neškodljive in celo potrebne za svoje težko delo. — Maksimum vina, ki si ga sme dovoliti dolavec-težak na dan, je en liter. Nihče ne more iti preho tega litra, ne da bi mu to škodilo, in ptrebavljalni organi marsikoda ne prenesejo niti pol litra. Kdor ima navado piti več kot to množino dan za dnem, ima telesno ali duševno manj vredne otroke. Mislim, da ga ni na svetu zdravnika, ki bi si upal reči, da pretiravam. Ne rečem, da nihče ne sme piti vina, trdim pa, da je vino luksue, ki sicer ne škodi v majhnih količinah, ki pa je za ljudi, kateri nimajo preveč denarja, vselcakor mnogo predrago in je torej v njih interesu, da ga ne pijejo. * * * Žalostna dežela. Med solnim jezerom in vulkaničnimi Kordilierami v Boliviji so se ohranili prazgodovinske stavbe iz umetno obdelanega kamna. Tam živi narod Čipejas na prazgod. način in govori starodavni neznan jezik. V rabi so mu predmeti, ki so jih našli v prazgodovinskih razvalinah mest. Pri njih se torej lahko vidi, kako so nekdaj rabili tiste predmete. Sovražno indijansko pleme je pregnalo ta narodič v pustinjo karangaško. Ubogi narodič živi težko življenje v tej turobni pokrajini, ki jo nazivajo »Vragov raj«. V pustinji ni drevja ne grmovja, le tu pa tam poganja bore bilk »lampaja«, ki jim služi v zdravilo. Glavno hrano jim daje rastlina jareta. Na tej solni pustinji veje vekovečen veter. Podnevi palijo vroči solčni žarki, noči so pa hladne. Še živali beže iz te negostoljubne puščave. La Grando Chartrcuso — zopet »podržavljena«? Prefektura departementa Isčre namerava baje preurediti samostan Grande Chartreuse pri Grenoblu v zdravilišče za profesorje in dijake francoskih in inozemskih univerz. — La Grande Chartreuse je najstarejši samosrtan 1. 1084. ustanovljenega reda kartuzijancev. Leži 22 km severno od Grenobla v ozki soteski ob vznožju gore Grand Som (2033 m). Znana je samostanska knjižnica. V revolucijskem letu 1793 so menihe pregnali, 1. 1816. so se zopet naselili, a kakor je videti, jih hočejo gotovi ljudje danes zopet pregnati. Šah v ječah. Na Nizozemskem bo vpeljal! Šah v ječah kot sredstvo za poboljšanje zločincev. Znani haaški šahovski mojster Citroen jih poučuje. »Družba za naravno poboljšanje kaznjencev« je ugotovila, da je blažilni uspeh tega pouka prekosil njeno pričakovanje. »Raca«. Iz Madrida poročajo, da je v vaj si Luciente nekega pastirja, Ramona Lalasa, zadela strela, a je čez tri dni, ko se je opoj mogel, ugotovil, da lahko vidi skozi zi >. I p S 1 ** £ j.- 0 -O 9 M. 1 lil a lil > .2. af > K1 ^J * C3 U mm C >N e -g a 3 -1 *■ ® Si 3 0> bCs Č S S nI O -srl & a ISf T na -S =5 y -a •"31 111=111= =U1=1II Gospodarstvo. Položaj na mlečnem trgu. V našem mlekarstvu je. opažati v letu glede visokosti produkcije večje izpremeinbe. Dočim imamo na jesen in nekako dva meseca po Božiču zelo veliko mleka, množina s koncem februarja pada do maja. Ko se začne sveže krmljenje, ista zopet raste. Sosedne države imajo največjo produkcijo ravno v poletju, konsum je tam radi odpotovanja mestnega prebivalstva na kmete, v tem letnem času tudi manjši kot bi bilo pričakovati. Kadi dviga dinarja in radi pritiska tuk. mestnega tržnega nadzorstva so začetkom meseca julija bile znatno znižane cene mleka, kar je povzročilo, da je dovoz mleka padel. Toda vkljub temu je naša mlečna industrija se dosti zaposlena z izdelovanjem sira in masla- Zaloge v širnih kleteh so izza pomladanske produkcije še zelo velike in vsled pomanjkanja prometnega, predvsem cenenega kapitala, so naši izdelovalci sira primorani Jorsiratd prodajo, četudi po zelo nizkih in spomladanski ceni mleka ne odgovarjajočih cenah. Na izvoz sira ni misliti, ker naša kvaliteta ne more konkurirati s tujimi izdelki. Eksport svežega mleka je padel na minimum, od 30.000 na 4000 litrov mleka dnevno. V poštev bi prišlo samo maslo, kateremu cene na svetovnih tržiščih počasi kažejo naraščajočo tendenco. Upati je, da bodo z nastopom hladnejšega vremena tržišča še bolj krepka in da se bode dalo konkurirati v sosednjih državah. predvsem v Avstriji. Za daljši izvoz nage blago ne pride v poštev, ker naše mlekarstvo še ni na tisti stopnji, da bi se moglo meriti n. pr. s skandinavskimi deželami. Tudi pri nas doma je pričakovati na jesen z nastopom hladnejšega vremena naraščajočih cen maslu. Tranzit skozi našo državo. Po statističnih podatkih glavnega ravnateljstva carin je znašal tranzit skozi našo državo v teku leta 1924. 1,407.396 ton in [14.166 komadov, skupno torej 1,412.879 ton, kar pomeni, da se je toliko uvozilo in ravno toliko izvozilo iz naše države tranzitnega blaga. — Glavni predmeti tranzita skozi našo državo so bili: žita 257.827 ton. mlinarski produkti 198.799 ton, mineralnega olja 164.047 ton, umetna gnojila 71.846 ton, kemični (neorganskf) produkti 67.350 ton, jeklo in izdelki iz jekla 66.410 ton, produkti gozdarstva 64.587 ton, južno sadje 56.758 ton, rastline za industrijo in zdravljenje 48.374 ton, papir in izdelki iz papirja 48.192 ton, riž 41.988 ton, pijače 40.352 ton, sadje in zelenjava 37.745 ton, kolonijalno blago 24.282 ton, zemlja — kamen 23.654 ton, rude 20.294 ton, premog 20.501 tona itd. Trgovinska pogodba Jugoslavije s Češkoslovaško. Kakor poroča prašiča »Tribuna.:, se bodo začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško že v oktobru t. 1. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Naši delegati so dobili iijstrukcije vlade in so zopel odpotovali na Dunaj. V javnosti krožijo vznemirljive vesti glede uspehov v trgovinski pogodbi. Zatrjuje se, da je Avstrija znižala sa-73 car. poslavk, naša država pa da je popustila pri 373 postavkah iu to zelo znatno. Znatne uspehe je menda dosegla avstrijska industrija pohištva. V Avstriji so bolje poučeni o novi trgovinski pogodbi kakor pri nas. Pričakujemo, da bo vlada izjavila, koliko je na teh glasovih resnice. Mednarodni trgovski kongres. V mesecu maju letos smo poročali, da se bo še letos vršil v Pragi mednarodni trgovski kongres, toda po najnovejših poročilih se bo kongres vršil šele prihodnje leto. Priprave za kongres se že delajo. Akcijo vodi centralna zveza češkoslovaških trgovcev. Češkoslovaška sol za naš tobak. Kakor poročajo praški listi, namerava naša mono-polska uprava v zameno za tobak uvažati sol iz Češkoslovaške. Ustanovil se je baje v Pragi celo poseben konzorcij za nakup jugoslovanskega tobaka. — Če bi država dovolj razširila svoje obrate, v Dalmaciji, bi bil uvoz soli nepotreben. Saj je, znašala lani samo v Bosni produkcija soli 48.864 ton, napram 24.233 tonam v letu 1923. Medtem ko je znašal uvoz soli v našo državo leta 1920. še 78.206 ton, je padel v lanskem letu na samo 14.545 ton. Lansko leto smo celo začeli izvažati sol, leta 1920. smo je izvozili 5 ton, lani pa že 2222 ton. Iz teh številk je razvidno, da bi uvoz soli lahko popolnoma odpadel in bi bila tako naša plačilna bilanca še za kakih 20 milijonov dinarjev boljša kakor dosedai. Češkoslovaška udeležba v jugoslovanski železni industriji. :>Loko presv poroča z Dunaja, da se nekateri vodilni bančni funkcijo-narji, ki imajo interes na ugodnem razvoju podjetij v češkoslovaškem-avstrijskem železnem kartelu, začeli pogajati (dosedaj neofi-cielno) z vodilnimi jugoslovanskimi železarnami. Če bodo jugoslovanske železarne stopile v kartel, bi jim dotični interesirani funkcionarji preskrbeli ugoden bančni kredit ali pa direktno dali kapital. Za nekatere jugoslovanske železarne bi prišel v poštev češkoslovaški kapital. Jugoslovanske železarne trpijo na pomanjkanju kapitala. Pogajanja za vstop v kartel se zavlačujejo. Če se doseže sporazum, bi se placiralo na ta način v Jugoslaviji 20 do 30 milijonov Kč. Uvoz lesa na Mažarskn. V prvi polovici letos je Ogrska uvozila 892.000 ton obdelanega in neobdelanega lesa napram 1,029.000 tonam v prvi polovici lanskega leta. Rezultat žetve v Romuniji. Romunsko poljedelsko ministrstvo je ravnokar objavilo podatke o rezultatu žetve v Romuniji, iz katerih posnemamo, da znaša letošnji pridelek pšenice 2.890.000 ton, za izvoz bo ostalo 600 tisoč ton pšenice. Ječmena je Romunija letos pridelala 1 milijon ton, izvozila ga bo lahko 397.000 ton. Pridelek ovsa je 881.000 ton, izvozilo se ga bo lahko 392.000 ton. Najnovejši podatki o žetvenem rezultatu. Gotovo je, da je hegemonijo Amerike v evrop. državah, ki uvažajo pšenico, nemogoče vzdržati. V severnoameriških Združenih državah je žetev slaba; tudi v Kanadi ni preveč odlična, kakor so vedeli Amerikanci poročati pred mesecem dni. Evropa pričakuje odličen pridelek rži tako zlasti v Nemčiji. Rusiji in Poljski. Poljska je dovolila radi dobre žetve prost izvoz žita. Za izvoz bo ostalo v Poljski 500.000 ton pšenice, 1300.000 ton rži. V Rusiji račir najo prebitek za izvoz količino 3 milijonov ton, kar je zelo zanesljiva cenitev. Poročila iz vzhodne in jugovzhodne Evrope se glase ugodno. Položaj je ugoden tudi v A ■. iji in Češkoslovaški. 13. avgusti 1923. DENAR. Za greh. Italija 202—202.50 (200.60 —202.40), London 270.50—272.50 (270—273), Newyork 55.15 -56.15 (55.15—56.15), Pariz 258—262 (264—267), Praga 165.75—166.75 (162—167), Dunaj 785—790 (780-700), Curih 10.85—10.95 (10.85—10.95). Curih. Belgrad 9.225 (9.225), Berlin 122.60 (122.40), Italija 18.55 (18.55), Lonrlon 25.02 (25.02) Newyork 515 (515), Pariz 24 (24.075), Praga 15.25 (15.25), Dunai 72.55 (72,50), Bukrrešta 2.65 (2.70), Sofija 3.75 (3.75). Dunaj. Devize: Belgrad 12.705, Kodanj 16.80. London 34.46, Milan 25.54, Ke\vyork 709.05, Pariz 33.02. Varšava 127.75. Valute: dolarji 707.80, angleški funt 31.39, lira 25.62, dinar 12.72, češkoslovaška krona 21.—. Praga. Devize: Lira 121.12, Zagreb 60.50, Pariz 163.95, London 57.12, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 75 den., zastavni listi 25 den., kom. zadolžnice 25 den.. Celjska posoj. 201—205, Ljublj. krediUia 230—265, Merkan-tilna zaklj. 101, Praštediona 842 den., Slavenska 65—67, Kreditni zavod 175- 185, Strojne tovarne 95—122, Trbovlje 340 den-. Vevče 110 den., Stavbna družba 165—180. Zagreb. Hrv. eskomptna 112—113, Kreditna, Zagreb 105—111, Hipotek.. Zagreb 63—65, Jugo-bruika 99.50—100, Praštedinona 845—850, Ljublj. kreditna 230, Slavenska 65—66, Eksploatacija 55.50 —57.50, Šečerana 490—510, Nihag 41, Slaveks 130, I Slavonija 45.50—46, Gutmann 370—375. Trbovlje i 340, Vevče 110, 1% invest. posoj. 76, vojna od-! škodnina 278—279. ! Dunai. Alpine 304.000, Greinitz 141.000, Kranjska industrijska 360.000, Trbovlje. 437.000, I.eykam 184.900, Hrv.-slav. dež. hip. banka 79.000, Slave* 168.000. Slavonija 54.100. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske konične, monte, 25. 30, 40 in 50 mm, 4 m dolž., fco meja, tranz. 500 (den.), kostanjevi brzojavni drogi, obeljeni, 2250 kosov, 6 ni dolž., 250 kosov, 9 m dolž., dobava polovica do 20. sept. in polovica do konca oktobra, fco meja, tranzito za kos 155 (den.), drva bukova, 1 m dolž., sulia, ico naklad, postaja 1 vag. zaklj. 18.40. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 275 (den.), pšenica hrvatska, 76 kg, 3%, pnr. Ljubljana 390 (bi.), koruza slav., par. Ljubljana 225 (bi.), oves slav. in bos., rešetani, gar. belo blago, par. Ljubljana 2 vag., zaklj. 210. otrobi pšen., drobni, fco Postojna, tu. 100 (den.), 200 (bi.), laneno seme la., fco Ljubljana 335 (den.), krompir rožnati, fco štajerska postaja 63 (bi.), krompir beli, fco štajerska postaja 66 (bi.). EIIIEIIIEmEIIIEmEIHEillEIII Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico vabi na KMETSKI TABOR ki bo v nedeljo, dne 23. avg. 1925 ob 2 pop. pri Sv. Roku v Dravljah. Poročata o političnem položaju in važnih kmetskih vprašanjih predsednik Jugoslovanske kmetske zveze poslanec Janez B r o d a r in poslanec ljublj. okolice Franc Smodej. Po taboru prosta zabava pri Mihclnu. Vse somišljenike in prijatelje kmstskcga ljudstva najvljudneje vabi k obilni udeležbi odbor. EH8EŽ IU Romanje na Krko. Krka je starodavna božja pot svetega Kozina iu Damijana, ki sta bila nekdaj v Arabiji sloveča zdravnika, zdaj sla priproanjiku pri Bogu ljudem v vseli boleznih. Zato veljata tudi kot patrona zdravnikov. Ljudje jima pravijo na Krki kar nakratko -Kozini juni , kozmijanova nedelja. — Dolgih 500 lel so to božjo pot in tudi župnijo oskrbovali beli menihi, iz Stične. Sezidali so veliko lepo cerkev, ki ima 8 oltarjev; zdaj je ozaljšana tudi s zagraško elektriko. Ko je pa cesai Jožef pregnal menihe iz Stične, je tudi božja poi na Krki opešala. Zdaj je. romanje na Krko prvf> tri nedelje po Vel. Šmarnu. Prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji, zato so pridige in litanije nemške. Drugo nedeljo pridejo Gorenjci, tretjo iz okolice. Tudi izletniki te tri nedelje radi obiščejo Krko, s poslaje Stična je poldrugo uro hoda, s pošto eno uro. K Irem izvirkom Krke gredo in tudi v podzemsko jamo, ki je ravno nad izvirkom Krke. Vendar pa so na Krki bolj veseli romarjev, takih, ki gredo vsi k sv. obhajilu! vestnik. Akademiki in abiturientje naj se izvolijo prT povratku od dijaških zborovanj pri Sv. Primožu oglasiti v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, da dobe od odbora D. P. D. navodilo glede efektne loterije, nabiralne akcije itd. — Srečke z navodili, prospekti itd. so hite te dni razposlane. Kdor jih želi več, ali ima kake druge želje, nasvete itd., naj to sporoči nemudoma. — D. P. D. Turistika in šport. Kolesarska sekcija ASK Primorja naznanja, da preloži kolesarsko dirko, ki bi se morala vršiti 15. t. m., vsled vremenskih ovir in vsled praznovanja obleinice »EdeJvveisa«, športnega kluba iz Maribora. Zagrebški športniki pa se udeleže proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Tennis-turnir. V nedeljo dne 15. t. m. se vrši na prostorih SK Ilirije (pod Cekinovim gradom) nadaljevanje prvenstvenega turnirja za 1.1924., ker se je moral lansko leto radi vremenskih neprilik prekiniti. Nastopili bodo v finalnih tekmah znani zagrebški igralci n. pr.: g. Podvinec in ga. Gosti-ša, prvaka blejskega turnirja, g. Kuflinec itd. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 10 Din. se .i<* manjša vsota denarja v <\: "arnb ci. Dobi se v Kapiteljski ulici št. 11 pri Baiiarju. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opiograph dobite edino le pri L. Eara^?, 5s!sn&ursosaui. s/t. '1S;S'"o MALI o o: Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vsaka toeseeia SO par. Naj manjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Organist in cerkovnik se sprejme pri župnem urada v Beli cerkvi, Dolenjsko. Gospodična kwž£ violino, sc išče za damsko kapelo proti dobri plači. — Slavko Rafkaj (kapelnik) — Kavarna »Evropa«, Maribor Za vzgojiteljico k otrokom od 5—14 let išče mesta bivša uradnica, star. oseba. Poučuje lahko nemščino in začetnike vilolino. Gre tudi izven Slovenije. — Naslov pove uprava ^ Slovenca« pod Stev. 5291. 1 ali 2 DIJAKINJI h dobre hiše se sprejmejo v sredini mesta na hrano in stanovanje. Naslov se izve v upravi lista pod št. 5266. Sprejme se takoj prodajalka t lepo postavo, primerno za pnmerjenje modelov, Zgla-eiti se je pri »ELITE«, konfekcijska trgovina, Prešernova ulica št. 9. 5276 Veleposestvo 100 oralov arondirane zemlje, tik postaje južne železnice, z moderno urejenim gospodarstvom, z žago in mlinom ter lastno električno napravo se poceni proda. Ponudbe realitetni pisarni Lovro Čremožnika v Celju, Prešernova ulica 19. 5287 15 letni MLADENIČ iz dobre hiše, z veseljem do mizarske, obrti, želi vstopiti kot vajenec samo pri dobrem mizarju izven Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Mizarski vajenec« štev. 2583. UČENEC poštenih staršev, zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v specerijsko trgov. Alfonz Oblak, Novo mesto, Dolenj. Poročiti se želi trg. izobražen mož najlepših let, zdrav, z gospodično ali vdovo s premoženjem. Dame, katere imajo lastno hišo trgovino ali gostilno, imajo prednost. Dopise se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro: »Sreča te čaka« 5294. TRGOVSKA HIŠA, it. 16 z vsem inventarjem je naprodaj v Strugah pri Dobrepoljah. Hiša je eno-nadstropna, močno zidana in na najbolj prometnem mestu v celem okraju, zraven farne cerkve. Ima pel vel. prostorov v pritličju, 6 kleti in 4 stanovanjske sobe v I. nadstropju. Poleg hiše je zelenjadni in sadni vrt z njivo. Obenem je naprodaj z hišo ali posebej lep gozd v izmeri 2 in poi joha. — Plačilne pogoje je izvedeti pri Ivani Petrič, učiteljevi vdovi v Zagradcu it. 14 na Dolenjskem (žup-nliče), i. p. Stična. 5282 Sorejmem na stanovanje mlajšega dijaka ali dijakinjo. Naslov pri upravi pod 5295. poravnava" v konkurzu. Tesarski mojster Ant. Slciner iz Ljubljane je s svojimi upniki sklenil 50% poravnavo, vsled česar bo sedaj konkurz ukinjen. Več STANOVANJ" odda ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. 23-1. Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in HRASTOV LES od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki. 5236 STENICE! Obl. konc. zavod za pokon-čavanjc mrčesa sporoča, da jc dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — »PANA« — LJUBLJANA, Poljanska cesta 12. Enonadstropno HIŠO lepo, prodam s hlevom, drvarnico in sad. vrtom. Zraven farne cerkve v Preski. Od žel. post. Medvode pet minut. Pripravna za trgovino, obrt ali letovišče. V lepem in promet, kraju. - Fr. JENKO, sedlar, Medvode 3, Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Snserirajte v njem! Iz covercola, kamgarna, angleškega in češkega sukna, so pravkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobile že od Dinarjev 560.— naprej v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Kdor se hoče res poceni in dobro obleči, naj poseti našo nadrobno trgovino. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA KOMP, LJUBLJANA Naprodaj je wl stavliišč v izmeri 340 do 955 m-', v bližini hiše južne želcznice na Dunajski cesti. Lepa lega z razgledom na planine; stavbišča so oddaljena 70 m od Dunajske ceste, suha in peščena, kar poceni zidavo, V neposredni bližini vodovod in elektrika. Svet za ccste je žc odračunan. Cene po dogovoru. — Pojasnila daje I, JVL, Ljubljana, Škofija ulica štev, 9, I. nadstr., desno. 5232 SE PRODA v bližini Ljubljane, na jako lepem kraju. Hiša ima 5 sob, kuhinjo, shrambo, 2 vrla, Cena ugodna, plačilni pogoji jako ugodni. Gotovine 15.000 Din, — Poizve se v upravi lista pod štev. 5210. Potrtim srcem in v najgloblji tugi javljamo sem soroc!n;kom, prijateljem in znancem žalostno -"»$f. da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče. tast. svak in stric, gospod Alojzij Korsika. umetni in trgovski vrtnar, posestnik, častni član pokrajinske zailruge irgov-skih vrtnarjev, društva hišnih posestnikov itd. v čstrtek, dne 13. t. m. ob 12. uri, po kratki, a vendar mukepolni bolezni, v 79. letu starosti, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 15. avgusta, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Bleivveisova cesta 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položijo zemeljski ostanki v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Svete maše se bodo brale v raznih cerkvah. Prosimo tihega sožalja. > Marija Korsika roj. Pok, soproga. — Hana Korsika poroč, Primožič, hči. — Franc Primožič, zet, — Franja Korsika roj. Bolte, sinaha. — Ivan, Helena, Franc, Alojzij Primožič; Vilma, Emica, Lojze Korsika, vnuki. — Rodbine: Pok, Novotny, Stiene, Bolte. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Tcrseglav.