Neža Sofija Pristov1, Andrej Pangerc2
Diferencialna diagnoza rdečega očesa
v ambulanti družinske medicine
Differential Diagnosis of Red Eye in a Family Medicine Office
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: urgentno stanje, konjunktivitis, keratitis, akutni glavkomski napad, uveitis, skleritis,
endoftalmitis
Rdeče oko je pogosta težava, s katero se srečujejo specialisti družinske medicine. Najpogostejši
vzrok rdečega očesa, v kar 75%, je konjunktivitis, vendar pa so lahko v nekaterih primerih
vzroki resnejši in zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Nevarna stanja so redka; 1,2% bol-
nikov ima akutni glavkomski napad, medtem ko uveitis predstavlja 0,6 % primerov bolni-
kov z rdečim očesom. Pri bolnikih s hudo očesno bolečino, visoko izraženo fotofobijo, zmanjšano
ostrino vida, zmanjšanim vidnim poljem in preteklo očesno poškodbo moramo biti še pose-
bej pozorni, saj so lahko to opozorilni simptomi in znaki resnejših stanj, kot so keratitis, ero-
zija ali ulceracija kornee, skleritis, anteriorni uveitis, endoftalmitis in akutni glavkomski napad.
V takih primerih je pomembno, da bolnika napotimo na nujni oftalmološki pregled, saj lahko
nezdravljena stanja vodijo do nepovratne slepote. Pri obravnavi vsakega bolnika je torej nujno
potrebna temeljita anamneza (trajanje simptomov, sočasni simptomi, kronična obolenja in
morebitne operacije) in ciljani oftalmološki pregled bolnika ter status.
aBSTRaCT
KEY WORDS: ophthalmic emergency, conjunctivitis, keratitis, acute glaucoma, uveitis, scleritis,
endophthalmitis
Red eye is a common problem encountered by family medicine specialists. The most com-
mon cause of red eye is conjunctivitis, which is diagnosed in 75% of cases, but in some
cases the causes are more serious and require immediate medical attention. Dangerous
conditions are rare, for example, 1.2% of patients have an acute glaucoma attack and 0.6%
of patients with red eye have uveitis. Patients with severe eye pain, severe photophobia,
reduced visual acuity, reduced visual field, and previous eye trauma should be particu-
larly vigilant as these may be warning symptoms and signs of more serious conditions
such as keratitis, corneal erosion or ulceration, scleritis, anterior uveitis, endophthalmitis,
and acute glaucoma. In such cases, it is important to refer the patient for an urgent oph-
thalmological examination, as these conditions can lead to irreversible blindness if left
untreated. A thorough medical history (duration of symptoms, accompanying symptoms,
chronic diseases, and possible operations) and a focused ophthalmological examination
of the patient are therefore essential in the management of each patient.
1 Neža Sofija Pristov, dr. med., Kantonsspital Schaffhausen, Geissbergstrasse 81, 8208 Schaffhausen, Švica;
nezka.pristov@gmail.com
2 Asist. Andrej Pangerc, dr. med., Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1, 4260 Bled
139Med Razgl. 2023; 62 (2): 139–50 • Pregledni članek
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 139
UvOD
Izraz rdeče oko se uporablja kot splošen
izraz za opis razdraženih ali prekomerno
prekrvavljenih oči (1). Je poglavitni znak
očesnega vnetja, ki je lahko posledica šte-
vilnih različnih očesnih in sistemskih bole-
zni. Zdravnik, ki ga bolnik najpogosteje naj-
prej obišče, je specialist družinske medicine
in ne oftalmolog. Pravilna ocena nujnosti
stanja je ključnega pomena za načrtovanje
nadaljnjega diagnostičnega postopka in
zdravljenja (2–4). V večini primerov gre pri
rdečem očesu za nenevarna stanja, ki ne
ogrožajo zdravja oči ali življenja. Kljub temu
pa je pomembno prepoznati nujna stanja, ki
zahtevajo specialistično obravnavo (3, 5).
V ambulanto družinske medicine bol-
niki pogosto pridejo zaradi težav z rdečim
očesom, pri čemer najpogostejši vzroki
(v 75 % vseh primerov rdečih oči) vključu-
jejo konjunktivitis, kornealno abrazijo ali
tujek v očesu. Nevarna stanja so redka; 1,2%
bolnikov ima akutni glavkomski napad,
uveitis pa predstavlja 0,6 % primerov (3, 5).
V članku se osredotočamo na najpogo-
stejša in urgentna stanja, ki povzročijo rdeče
oko. Bolezni so opisane s stališča zdravnika
140 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
specialista družinske medicine s poudarkom
na simptomih in znakih, ki so vidni s pro-
stim očesom, ter možnostih zdravljenja, ki
so mu dostopne. Pozorni smo bili na stanja,
ki zahtevajo nujno specialistično obravna-
vo pri oftalmologu.
aNaMNESTIČNa vPRašaNJa
IN NaJPOMEMBNEJšI SIMPTOMI
IN ZNaKI
V normalnem očesu konjunktiva prikazu-
je mrežo zelo finih krvnih žil, pod njo pa
leži bleda sklera. Anatomski prikaz očesa
je prikazan na sliki 1. Hiperemija, sub-
konjunktivalne krvavitve in razširjene žile
so patološke najdbe in zahtevajo dodatno
diagnostiko. Med njimi lahko opredelimo
tudi različne vrste injekcij oz. razporeditve
hiperemičnih žilic:
• Konjunktivalna injekcija opisuje po celi
konjunktivi dobro vidne povrhnje konjun-
ktivalne žilice, ki so dobro polnjene.
• Perikornealna injekcija opisuje predvsem
okrog limbusa kornee vidne povrhnje
konjunktivalne žilice.
• Ciliarna injekcija opisuje močno obarvane,
nepremakljive žilice blizu limbusa kornee.
sklera
steklovina
retina
fovea
optični disk
ciliarno teloiris
leča
zenica
sprednji
očesni
prekat
kornea
kot
optični živec
Slika 1. Anatomski prikaz očesa.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 140
• Mešana injekcija vključuje lastnosti več
zgoraj opisanih vrst.
Rdeče oko se lahko kaže z različnimi kli-
ničnimi znaki in simptomi, ki so podrobneje
predstavljeni v tabelah 1 in 2. Huda očesna
bolečina, močno izražena fotofobija, zmanj-
šana ostrina vida, zmanjšano vidno polje ali
očesna poškodba v preteklosti so opozoril-
ni simptomi in znaki, ki zahtevajo takojšen
posvet z oftalmologom (2).
Bolečina
Pri manj nevarnih diagnozah, npr. konjun-
ktivitisu ali episkleritisu, je lahko prisoten
občutek tujka, medtem ko bolečine običaj-
no niso hude. Zgodnji virusni keratitis
lahko povzroči zgolj manjšo bolečino. Huda
bolečina in fotofobija nakazujeta na resnejšo
diagnozo, kot je npr. akutni glavkom z zapr-
tim zakotjem, bakterijski keratitis, epi-
skleritis, skleritis, anteriorni uveitis in
endoftalmitis. Abrazija kornee se lahko
pojavi z zelo močno bolečino, vendar sled-
nja običajno v 24 do 48 urah popusti (6–9).
Ostra bolečina je značilna za keratitis
in kornealno ulceracijo ali abrazijo, medtem
ko je topa pogosteje prisotna pri episkleri-
tisu, skleritisu, uveitisu in akutnem glav-
komskem napadu. Pri stanjih na površini
kornee se bolečina po nanosu topikalnih
141Med Razgl. 2023; 62 (2):
Tabela 1. Klinični znaki, ki podpirajo diagnozo rdečega očesa (3–6).
Klinični znak Podroben opis vzročni dejavnik, ki vodi do znaka
Izcedek iz očesa sestava izcedka (npr. bakterijski, virusni ali alergijski
mukopurulenten, serozen itd.) konjunktivitis
Rdečina opredelitev vrste injekcije konjunktivalna: konjunktivitis
ciliarna: episkleritis, skleritis, keratitis,
uveitis
perikornealna: očesna rozacea, tujek,
herpetični keratitis
mešana: ulceracija kornee
Hemoza kvalitativen opis konjunktivitis
Sprememba ostrine vida resnično ali lažno zmanjšana keratitis, uveitis, akutni glavkomski
(anamnestično spremembo (izcedek ob konjunktivitisu) napad, endoftalmitis, redko skleritis
ostrine vida lahko tudi
klinično opredelimo)
Tabela 2. Simptomi, ki podpirajo diagnozo rdečega očesa (3–6).
Simptom Podroben opis vzročni dejavnik, ki privede do pojava
simptoma
Bolečina stopnja, obseg, kvaliteta keratitis, episkleritis, skleritis, uveitis,
(ostra, topa) akutni glavkomski napad, endoftalmitis
Fotofobija opredelitev vrste (neposredna, keratitis, skleritis, uveitis, tujek, abrazija
posredna, oboje) kornee
Srbenje kvalitativen opis alergijski, virusni konjunktivitis
Spremljajoči simptomi bruhanje, slabost, bleščanje in akutni glavkomski napad
odsev okoli luči (angl. halo effect)
Spremljajoči simptomi prehladni znaki virusni konjunktivitis, akutni glavkomski
napad
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 141
anestetikov izboljša, medtem ko ostaja
nespremenjena pri akutnem glavkomskem
napadu, skleritisu in anteriornem uveitisu (5).
Fotofobija
Fotofobija pomeni večjo občutljivost na
svetlobo. Lahko je neposredna, posredna ali
oboje. Neposredna fotofobija se nanaša na
bolečino ob svetlobi, ki sveti na prizadeto
oko, medtem ko se posredna fotofobija
nanaša na bolečino ob svetlobi, ki sveti na
neprizadeto oko. Fotofobija je prisotna pri
uveitisu, konjunktivitisu, boleznih in ulce-
racijah kornee, suhem keratokonjunktivitisu
(lat. keratoconjunctivitis sicca) in še pri mno-
gih drugih oftalmoloških obolenjih, ki ne
povzročajo rdečega očesa. Fotofobija je
lahko prisotna tudi pri nevroloških in psi-
hiatričnih obolenjih, kot so:
• migrena,
• encefalitis,
• meningitis,
• subarahnoidna krvavitev,
• avtizem in
• odtegnitveni sindrom.
S podrobnejšo anamnezo, v sklopu katere
nas zanimajo predvsem glavobol, slabost,
bruhanje in motnje zavesti, in nevrološkim
pregledom lahko stanja med seboj ločimo
(6, 10).
Spremljajoči simptomi
Glavobol in bruhanje lahko med drugim
nakazujeta tudi na akutni glavkomski napad
(6). Pri virusnem konjunktivitisu lahko
opazimo pridružene prehladne simptome:
• povišano telesno temperaturo,
• simptome okužbe zgornjih dihal (bolečina
v grlu, izcedek iz nosu itd.) in
• tipno povečane bezgavke.
Ob uveitisu, episkleritisu, skleritisu in
suhem keratokonjunktivitisu lahko oče-
sno obolenje spremljajo revmatološki simp-
tomi in znaki, npr. (6, 10):
• otekanje sklepov,
• povišana telesna temperatura,
• utrujenost in
• prizadetost srčno-žilnega sistema ter dihal.
Pretekle poškodbe ali operacije
Pretekla manjša poškodba očesa vzbuja
sum na abrazijo kornee ali infekcijski kera-
titis. Zaradi zmernih do večjih poškodb
lahko pride do pretrganja globusa ali hife-
me oz. krvavitve v sprednji prekat. Pri bol-
nikih z rdečim očesom in s spremljajočo
hudo bolečino, fotofobijo in zmanjšano
vidno ostrino ter po očesni operaciji pred
dvema do sedmimi dnevi moramo pomisliti
na endoftalmitis (6, 10–14).
Očesni tlak
Notranji očesni tlak lahko do neke mere
ocenimo z ročno palpacijo, pri čemer pri-
merjamo obe očesi. Ročna palpacija je izra-
zito subjektivna in omogoči zaznavo le
velikih sprememb tlaka, zato lahko z njo
postavimo zgolj sum na povišan znotraj-
-očesni tlak (4).
Trajanje simptomov
Pri jemanju anamneze je treba povprašati,
kako dolgo simptomi že trajajo – akuten
potek traja manj kot sedem dni, kronični pa
dlje. Suhi keratokonjunktivitis ima kroni-
čen potek. Uveitis, episkleritis in skleritis
so stanja, ki se v večini primerov večkrat
ponavljajo, odvisno od poteka osnovne rev-
matološke bolezni, za katero trpijo. Ponovitve
se razlikujejo med posameznimi bolniki,
odvisne so predvsem od sodelovanja bol-
nikov pri zdravljenju in zdravil, ki jih pre-
jemajo. Pri alergijskem konjunktivitisu je
ponavljanje sezonsko (3, 5).
Odzivnost, oblika in velikost zenice
Pri hudem uveitisu lahko pride do nepra-
vilno oblikovane, močno zožene zenice,
medtem ko je pri akutnem glavkomskem
napadu zenica neodzivna, srednje razširje-
na in nesimetrična. Za endoftalmitis je zna-
čilno prisoten relativni aferentni pupilarni
142 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 142
defekt (RAPD). RAPD je medicinski znak, ki
ga opazimo med preizkusom z nihajočo sve-
tilko, pri čemer se bolnikove zenice razši-
rijo, ko prestavimo močno luč od zdravega
očesa k prizadetemu (3, 5).
Dejavniki tveganja
Bolniki s kontaktnimi lečami imajo večjo
možnost nastanka infekcijskega keratitisa.
Antikoagulacijsko zdravljenje in arterijska
hipertenzija sta povezani s subkonjunkti-
valno krvavitvijo, medtem ko zdravila, kot
so topiramid, glukokortikosteroidi v prši-
lu in triciklični antidepresivi, pripomore-
jo k nastanku zaprtja zakotja in posledično
sprožitve akutnega glavkomskega napada
(5). S podrobno anamnezo pri bolniku ugo-
tovimo možnost atopije, ki povzroča aler-
gijski konjunktivitis (6, 15). V primeru
prisotnosti revmatološke bolezni je pomem-
bno pomisliti na možnost uveitisa ali skle-
ritisa (3–6).
OČESNa BOLEZENSKa STaNJa
V nadaljevanju so podrobno opisana razli-
čna bolezenska stanja, ki lahko povzročijo
rdeče oko, na sliki 2 pa je predstavljen pov-
zetek celotnega podpoglavja.
Subkonjunktivalna krvavitev
Subkonjunktivalna krvavitev je pogosta
benigna bolezen očesa, ki nastane zaradi
pretrganja konjunktivalnih žilic. Pride do
pozornost vzbujajočega nebolečega akut-
nega videza ostro omejene krvavitve brez
izcedka, ob tem pa ne pričakujemo zmanj-
šane ostrine vida (5, 12, 16). Krvavitev se
večinoma nahaja spodaj in na zunanji stra-
ni, če pa jo je povzročila poškodba, se naha-
ja tam, kamor je le-ta s silo delovala (16).
Incidenca krvavitve je 2,9 %, povečuje se
s starostjo in je pogostejša po 50. letu sta-
rosti (17). Dejavniki tveganja so (3, 5, 12):
• poškodbe,
• napenjanje: kašljanje, kihanje, bruhanje,
izvajanje Valsalvinega manevra,
• konjunktivitis,
• kronične bolezni: sladkorna bolezen, arte-
rijska hipertenzija, ateroskleroza,
• koagulopatije,
• konjunktivalni tumorji,
• očesna amiloidoza,
• karotidno-kavernozna fistula in
• nedavne očesne operacije.
Priporočljivo je izmeriti arterijski tlak,
narediti celotno krvno sliko z lipidogramom,
143Med Razgl. 2023; 62 (2):
rdeče oko
boleče neboleče boleče neboleče boleče neboleče boleče neboleče
• tujek in
perforacija
• keratitis
• akutni
glavkomski
napad
• uveitis
•
• episkleritis
subkonjun
ktivalna
krvavitev
- •
•
•
fotokeratitis
skleritis
virusni
konjunkti
vitis
-
• alergijski
konjunkti-
vitis
• lagoftalmus
entropij•
• ektropij
trihiaza•
• suhi kerato-
konjunkti-
vitis
• endokrina
orbitopatija
enostransko obojestransko enostransko obojestransko
kronično ( )> 7 dniakutno ( )< 7 dni
Slika 2. Shematična razdelitev vzrokov za rdeče oko.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 143
pri pregledu izključimo prisotnost purpu-
re, krvavitve ali drugih sistemskih bolezni
(18). V odsotnosti sistemskih bolezni zdrav-
ljenje ni potrebno – bolnika zgolj pomiri-
mo in mu razložimo, da za pospešitev
razgradnje in vsrkanja subkonjunktivalne
krvavitve ni nobenega zdravila ter da se
krvavitev vsrka sama v dveh do štirih ted-
nih (3, 5).
Konjunktivitis
Konjunktivitis je opredeljen kot nalezljivo
ali nenalezljivo vnetje bulbarne in palpe-
bralne konjunktive (19–22).
Gre za vnetni proces na očesni površi-
ni, natančneje v konjunktivi, s širjenjem
krvnih žil, kar imenujemo konjunktivalna
injekcija. Zanj je značilen izcedek, ki je lahko
voden, sluzast ali gnojen. Glavni simptomi
so:
• občutek tujka v očesu,
• občutek pritiska,
• fotofobija,
• prekomerno solzenje (epifora),
• zatekanje vek in/ali hemoza,
• srbenje (pri virusnem in alergijskem
vnetju) in
• blage bolečine (lahko jih sploh ni).
Infekcijski konjunktivitis
Virusi in bakterije so najpogostejši pov-
zročitelji infekcijskega vnetja, med 15 in
70 % vseh infekcijskih vnetij povzročijo
adenovirusi (19–22). Ostrina vida ni spre-
menjena, lahko pa je zaradi solzenja vid
zamegljen. V anamnezi izstopa podatek, da
se bolnik zbudi z zalepljenimi očmi. Kljub
temu da je enostranski purulenten/muko-
purulenten izcedek značilnejši za bakterij-
sko vnetje, serozni izcedek pa za virusno
obolenje, ta delitev ni popolnoma zanesljiva.
Virusni konjunktivitis se večinoma začne
na enem od očes in se nato razširi na drugo
oko (2, 5, 7, 23).
Zdravljenje virusnega konjunktivitisa je
podporno, z umetnimi solzami. Teden ali
dva po začetku simptomov je zelo nalezljiv,
zato je priporočena previdnost ob stiku
z drugimi, pri souporabi brisač in postelj-
nine ter pri dotikanju oči, saj se okužba
lahko razširi na zdravo oko. Bakterijski
konjunktivitis je večinoma samoomejujoč,
z antibiotiki pa skrajšamo trajanje bolezni
in preprečimo nadaljnje širjenje okužbe
v korneo ter posledično nastanek keratiti-
sa. Za izkustveno zdravljenje pogosto upo-
rabljamo lokalne antibiotike azitromicin,
tobramicin ali kloramfenikol (5, 7, 23).
Pri bolnikih z dolgotrajnimi simptomi,
slabim odzivom na začetno izkustveno
zdravljenje (po petdnevnem antibiotičnem
zdravljenju ne pride do izboljšanja stanja
bolnika) ali s prisotnimi znaki hudega pote-
ka bolezni, se priporoča napotitev k oftalmo-
logu. O zgodnji napotitvi k oftalmologu je
smiselno razmišljati tudi pri uporabnikih
kontaktnih leč za izključitev zgodnjega
bakterijskega keratitisa. Korneo pa lahko
pregledamo tudi sami s fluorosceinom, če
nam je ta na voljo (7).
Neinfekcijski konjunktivitis
Neinfekcijski konjunktivitis vključuje (5, 7,
23):
• alergijski,
• toksični,
• cikatricialni konjunktivitis in
• vnetja, ki so posledica imunsko posre-
dovanih bolezni ter neoplastičnih pro-
cesov.
Alergijski konjunktivitis se pojavlja sezon-
sko in je prav tako obojestranski, do diagnoze
pridemo s podrobno anamnezo. Večinoma
je akuten, redkeje pa pride do kronične obli-
ke alergijskega konjunktivitisa (3, 21).
Glavni ukrep za preprečevanje ponovi-
tve neinfekcijskega konjunktivitisa je izo-
gibanje sprožilnim dejavnikom. Pri aler-
gijskem vzroku lahko predpišemo še lokalne
(za očesno ali nosno aplikacijo) ali sistem-
ske antihistaminike. Lokalno se običajno
uporablja kapljice Opatanol® ali Zaditen®.
V hudih primerih lahko oftalmolog predpiše
144 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 144
glukokortikosteroide in imunosupresivno
zdravljenje (3, 5).
Suhi keratokonjunktivitis 
Eden pogostejših razlogov rdečega očesa,
čeprav pogosto spregledan, je suhi kerato-
konjunktivitis ali sindrom suhega očesa.
Čeprav je navidezno benigen, lahko nakazuje
na več sistemskih bolezni, kot so sistemska
skleroza in Sjögrenov sindrom. Zdravljenje
je simptomatsko z umetnimi solzami (24).
Keratitis
Keratitis je lahko nalezljiv ali nenalezljiv,
možno je medsebojno prekrivanje med
oblikama – nenalezljivi lahko postane nalez-
ljivi. Nalezljivi keratitis je lahko supurativni
(bakterijski ali mikotični) ali nesupurativni
(virusni, spirohetalni ali parazitski) (25).
Virusni keratitis je opredeljen kot vne-
tje kornee, ki ga povzročajo virus herpesa
simpleksa (angl. herpes simplex virus, HSV)
1, virus noric (angl. varicella zoster virus,
VZV) ali adenovirusi. Značilni simptomi in
znaki so:
• huda bolečina,
• solzenje,
• fotofobija,
• lahko slabša ostrina vida in
• okvare kornee.
Klinična slika je podobna konjunktivitisu,
le da je prizadetost večinoma enostranska,
bolečina pa izrazitejša. Bolniki, okuženi
s HSV-1, imajo običajno značilen veziku-
laren izpuščaj v področju oživčenja oftal-
mične veje trigeminalnega živca. Na tem
predelu je zmanjšana površinska občutlji-
vost ob sočasni hudi bolečini (5, 19, 25, 26).
Bakterijski (Staphilococcus spp., Pseudo-
monas spp.) ali mikotični keratitis se po
dveh do petih dneh večinoma pokaže kot
epitelijska poškodba kornee s stromalno
meglico. Predstavlja 90 % vseh keratiti-
sov. Dejavniki tveganja vključujejo:
• uporabo kontaktnih leč (dnevnih in
mesečnih),
• kmetijska dela,
• poškodbe oči, vključno z odrgnino kornee,
• uporabo glukokortikosteroidov,
• imunokompromitiranost, predvsem pri
mikotičnih okužbah,
• sistemske bolezni, npr. sladkorno bolezen,
• predhodno očesno operacijo in
• kronične bolezni očesne površine.
Keratitis se redko razvije brez pridruženih
dejavnikov tveganja (5, 27, 28). Poleg rde-
čega očesa s ciliarno injekcijo bolniki trpi-
jo tudi za:
• hudo bolečino (razen pri okužbi z Moraxello
catarrhalis),
• epiforo,
• gnojnim izcedkom,
• fotofobijo ali
• zamegljenim vidom, če je okvara na
vidni osi.
Pogosto je prisotna zožitev zenice. Keratitis
se lahko kaže z obširno okvaro kornee,
40 % bolnikov pa ima epitelijsko poškodbo
kornee, ki je manjša od 5 mm2 (27).
Zaradi možne nepovratne izgube vida
ob nepravilnem zdravljenju je keratitis nujno
stanje v oftalmologiji, ki zahteva speciali-
stično obravnavo in pregled s špranjsko
svetilko. Prav tako se izogibamo predpiso-
vanju glukokortikosteroidov, ki so kontra-
indicirani pri zdravljenju dendritičnega
epitelijskega virusnega keratitisa, katere-
ga diagnozo lahko postavimo šele s špranj-
sko svetilko. Ob sumu na keratitis bolniku,
če še vedno nosi kontaktne leče, svetujemo,
da jih takoj odstrani (29).
Fotokeratitis
Pri fotokeratitisu ali snežni slepoti keratitis
povzročajo ultravijolični žarki. Posledice pre-
komerne izpostavljenosti so lahko akutne,
akutne po latentnem obdobju ali pa se poja-
vijo postopoma. Značilne situacije, ki pri-
peljejo do fotokeratitisa, vključujejo varjenje
brez zaščitnih očal ali z nepravilno nošeni-
mi zaščitnimi očali, pohod v gore (zlasti
145Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 145
pozimi) brez uporabe zaščite pred ultra-
vijoličnimi žarki in neposredno nezaščiteno
gledanje v sončni mrk. Večina simptomov se
pojavi približno šest do osem ur po dogod-
ku, skoraj vedno so prisotne zmerne oboje-
stranske bolečine, ki se lahko stopnjujejo in
postanejo nevzdržne. Pogosto so prisotni še
občutek tujka, fotofobija in epifora. Proti bole-
čini lahko bolniku predpišemo analgetike, ki
se jemljejo skozi usta, in lokalne obkladke za
hlajenje. Svetujemo mu, naj si ne drgne oči.
Izogibamo se uporabi lokalnih anestetikov,
saj bi ob odsotnosti bolečine bolnik oko
lahko še dodatno drgnil in ga s tem dodat-
no poškodoval. Za obnovo se lahko priporoči
uporabo očesnega mazila z vitaminom A, ki
se ga občasno predpiše v obliki magistral-
nega zdravila. Stanje je samoomejujoče in se
pozdravi v roku 24 do 48 ur (3, 30).
Kornealna erozija in ulceracija
Erozija kornee predstavlja površinsko poškod-
bo dela epitelija kornee, medtem ko ulcera-
cija sega globlje v stromo ali celo skoznjo in
lahko povzroči hudo brazgotinjenje ter pre-
drtje kornee. Večinoma bolniki razložijo, kako
je poškodba nastala. Ulceracija lahko nastane
tudi kot zaplet infekcijskega keratitisa.
Kadar do poškodbe pride med žaganjem,
razbijanjem, vrtanjem, brušenjem itd., gre
verjetno za tujek v očesu (3). Z everzijo veke
iščemo tujek. Že po nekaj urah na kovin-
skem tujku začne nastajati rja, zato je
potrebna napotnica za oftalmologa za čim-
prejšnjo odstranitev. Majhne tujke lahko
odstrani z lanceto tudi specialist družinske
medicine (3, 5). Večje poškodbe vidimo že
s prostim očesom. Tudi kadar v anamnezi
in statusu ni podatka o tujku ali poškodbi,
bolečina pa vztraja 24 ur oz. kadar bolnik
nosi kontaktne leče, je potrebna napotitev
k oftalmologu (4, 5, 9, 10).
Episkleritis in anteriorni skleritis
Episkleritis
Episkleritis je vnetje vezivnega tkiva med
sklero in konjunktivo in je večinoma idio-
patsko (3, 5, 8, 31, 32). Bolečina je pri epi-
skleritisu zmerna, pordelost očesa je lahko
omejena le na del očesa ali pa je pordelost
razpršena. Vid je v obeh primerih popol-
noma ohranjen. Od konjunktivitisa se loči
predvsem po ciliarni injekciji in omejenosti
rdečine le na en del sklere (3, 5). Episkleritis
je benigen in samoomejujoč, traja nekaj ted-
nov, pogosto se ponavlja. Za zdravljenje
lahko predpišemo nesteroidne antirevma-
tike (NSAR) (8, 33).
Skleritis
Skleritis je vnetje sklere in je v 50% primerov
znak sistemske bolezni, npr. revmatoidnega
arteritisa ali granulomatoznega poliangiitisa.
V 10 do 15 % je vzrok skleritisa okužba. Do
skleritisa pride pogosteje pri ženskah, in sicer
v 70 % (3, 5, 8, 31, 32). Za skleritis je značil-
no izrazito boleče zrklo, ki ga pogosto sprem-
lja poslabšanje vida. Prizadetost je lahko
omejena na določen odsek ali razpršena.
Bolečina je hujša ponoči ali pri premikanju
zrkla in lahko seva v obraz. Lahko je prisot-
na tudi fotofobija. Sklera ima lahko značilen
videz temne rdečine na dnevni svetlobi.
Uvealno tkivo proseva skozi stanjšano in
vneto sklero tako, da je le-ta videti modri-
kaste barve (3, 5). Pri sumu na skleritis ali pri
nejasnosti v diagnozi je bolnika treba nujno
napotiti na specialističen pregled k oftalmo-
logu, saj je zdravljenje z NSAR, imuno-
supresivnimi zdravili ali biološkimi zdravili
nujno (8, 33).
anteriorni uveitis
Anteriorni uveitis je idiopatsko vnetje uvee
(irisa, horoidee in/ali ciliarnega telesca)
in je najpogostejši od vseh uveitisov (34).
Dejavniki tveganja zanj so (5):
• sistemske bolezni (spondiloartropatije),
• okužbe s Treponemo pallidum, Mycobacterium
tuberculosis, Borrelio spp., Toxoplasmo
gondii, HSV-1, HSV-2, citomegalovirusom
(CMV) in
• nekatera zdravila (rifabutin, cidofovir,
moksifloksacin).
146 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 146
Značilne so zelo močna enostranska bole-
čina, rdečina po celem očesu, ki je najizra-
zitejša ob limbusu, epifora in fotofobija, ki
se razvijejo v enem do dveh dneh, vidna
ostrina je spremenjena v najmanjši možni
meri oz. nespremenjena. Pri hudem vnetju
lahko pride do asimetrično zožene zenice.
Stanje je nevarno, saj lahko neprimerna
oskrba in zdravljenje vodita do nepovrat-
ne škode, natančneje slabšanja ostrine
vida, zato je potrebna takojšnja napotitev
k oftalmologu (34, 35). Zdravljenje poteka
z lokalnimi in v določenih primerih tudi
sistemskimi glukokortikosteroidi, analge-
tiki in midriatičnimi kapljicami (5).
akutni glavkomski napad
Akutni glavkomski napad oz. glavkom
z zaprtim zakotjem je opredeljen kot zapr-
tje ali zožitev iridokornealnega kota, kar
povzroči nenadno povišan očesni tlak (nad
30 mmHg, lahko seže tudi do 60 mmHg)
in posledično poškoduje optični živec (5,
36, 37). V 90% je enostranski (37). Velikokrat
nastane sekundarno zaradi zeničnega bloka,
ki je lahko posledica operacije katarakte in
vstavitve znotrajočesne leče v sprednji
prekat (3, 5, 37). Dejavniki tveganja zanj so
(36, 37):
• ženski spol,
• višja starost,
• plitev sprednji prekat,
• daljnovidnost in
• razširjena zenica, ki je lahko sprožena
z zdravili, npr. antiholinergiki, temo ali
stresom.
Simptomi nastanejo nenadoma. Oko je na
eni strani rdeče, močno boleče in trdo ob
palpaciji, bolniki opisujejo zamegljen vid,
ob pogledu v svetlobo okoli luči vidijo
kroge. Kornea je zamegljena in zenica ne-
odzivna, srednje razširjena ter asimetrična.
Prisotni so lahko glavobol frontalno isto-
stransko, slabost in bruhanje ter trebušne
bolečine. Zaradi ishemije in atrofije vlaken
vidnega živca lahko kmalu pride do trajne
izgube vida, zato je akutni glavkomski napad
nujno stanje, ki narekuje oftalmološko
obravnavo. Ogroženo je tudi drugo oko (37).
Bolnik ne sme pokrivati očesa ali se
zadrževati v temnem prostoru. Ohranimo
ga v pokončnem položaju, saj ležeči polo-
žaj še dodatno poveča znotrajočesni tlak.
Lahko mu damo analgetike in antiemetike
ter ga napotimo v urgentno oftalmološko
ambulanto. V urgentni oftalmološki ambu-
lanti lahko prejme zaviralce adrenergičnih
receptorjev β in/ali agoniste adrenergičnih
receptorjev α2 v obliki kapljic ali zaviralec
karbonske anhidraze skozi usta ali intra-
venozno. Z omenjenimi zdravili se ponov-
no vzpostavi pretok prekatne vodke iz
zadnjega v sprednji prekat. Zdravila se
večinoma uporabljajo v kombinacijah
(3, 5, 37).
Endoftalmitis
Endoftalmitis je bakterijska, glivična ali
parazitska okužba v očesu, ki vključuje
sprednji del očesa in/ali steklovino. Večina
primerov endoftalmitisa je eksogenih,
organizmi se v oko vnesejo s poškodbo, ope-
racijo ali prek okužene kornee. Pri endo-
genem endoftalmitisu, ki je redek, stanje
nastane zaradi sepse (14).
Bolečina, ki je lahko zelo huda, je vedno
prisotna, spremljajo jo fotofobija, zmanjšana
ostrina vida, pogosto tudi RAPD. Pri ekso-
genem endoftalmitisu je prisoten hipo-
pion – vnetne celice v sprednjem prekatu
(5, 14). Zaradi možne nepovratne izgube vida
v nekaj urah je nujna napotitev k oftalmo-
logu (5).
Endokrina orbitopatija
Ščitnična bolezen oči je pogost sistemski
izraz Gravesove bolezni. Glavni znak je
pomik zrkla navzpred, ki je lahko eno- ali
obojestranski, večinoma je asimetričen.
Prihaja do težav pri premikanju očesnih
zrkel, kar vodi v dvojni vid zaradi motene-
ga delovanja zunanjih očesnih mišic (bino-
kularno diplopijo) in slabo konvergenco.
147Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 147
Prihaja do retrakcije vek, hemoze, konjun-
ktivalne injekcije in bolečine. V ambulan-
ti družinske medicine lahko odvzamemo kri
za določanje ravni ščitničnih hormonov.
Bolnika napotimo k tirologu in oftalmo-
logu, za blaženje simptomov mu predpiše-
mo umetne solze in očesno mazilo (38).
ZaKLJUČEK
Izraz rdeče oko se uporablja za opis raz-
draženih ali prekomerno prekrvavljenih
oči (1). Pomeni očesno vnetje, ki se lahko
pojavi kot izraz različnih oftalmoloških in
sistemskih bolezni (2, 4, 5).
Specialist družinske medicine mora
biti pozoren na naslednja nujna stanja, ki
ne smejo biti spregledana (3, 5, 8, 14, 22,
25–29, 31–38):
• Nezdravljen keratitis vodi v treh do petih
dneh v epitelijsko poškodbo kornee.
Značilne so huda bolečina, fotofobija,
zožena zenica, spremenjena je lahko tudi
ostrina vida. Bolnikom predlagamo takoj-
šnje prenehanje uporabe kontaktnih leč.
V primeru, da gre za stromalni dendri-
tični keratitis, so glukokortikosteroidi
kontraindicirani.
• Skleritis je v 50 % posledica revmato-
loškega obolenja, lahko je vnetje posa-
meznega odseka ali razpršeno vnetje
sklere (rdeč, modrikast videz), ki ga
spremljajo huda bolečina, ki seva v glavo
in proti vratu, fotofobija in izguba vida.
• Anteriorni uveitis je najpogostejši med
uveitisi. Injekcija je prisotna po celotnem
očesu, najintenzivnejša je pri limbusu, pri-
sotni so še bolečina, fotofobija in izguba
vida.
• Akutni glavkomski napad ali glavkom
z zaprtim zakotjem nastane zaradi zapr-
tja ali zožitev iridokornealnega kota, kar
vodi v nenadno povišanje tlaka v očesu
(nad 30 mmHg). Prisotni so ciliarna
injekcija, plitev sprednji prekat, močna
bolečina v očesu in istostranski glavobol
ter huda izguba vida. Zaradi ishemije in
atrofije vlaken vidnega živca lahko kmalu
pride do trajne izgube vida. V nevarno-
sti je tudi drugo oko.
• Endoftalmitis je bakterijska, glivična ali
parazitna okužba sprednjega dela očesa
in/ali steklovine in je velikokrat posledica
operacije ali poškodbe.
Vsem nosilcem kontaktnih leč z rdečim oče-
som svetujemo, da jih čimprej odstranijo
in jih ne uporabljajo do ozdravitve. Poleg
zdravljenja bolezni, zaradi katere bolnik pri-
haja v ambulanto, lahko bolniku vedno
priporočamo nakup umetnih solz in nev-
tralna mazila za vlaženje oči.
Rdeče oko predstavlja večinoma benigna
stanja, ki se lahko obravnavajo samo v ambu-
lanti družinske medicine. Pomembna pa je
pravočasna prepoznava stanj, ki zahtevajo
specialistično obravnavo (3, 5). Huda oče-
sna bolečina, močno izražena fotofobija,
zmanjšana ostrina vida, zmanjšano vidno
polje ali pretekle očesne poškodbe so opo-
zorilni znaki, ki zahtevajo takojšnje posve-
tovanje z oftalmologom (2).
148 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 148
LITERaTURa
1. Bertolini J, Pelucio M. The red eye. Emerg Med Clin North Am. 1995; 13 (3): 561–79.
2. Tarff A, Behrens A. Ocular emergencies: Red eye. Med Clin North Am. 2017; 101 (3): 615–39.
3. Cronau H, Kankanala RR, Mauger T. Diagnosis and management of red eye in primary care. Am Fam
Physician. 2010; 81 (2): 137–44.
4. Frings A, Geerling G, Schargus M. Red eye: A guide for non-specialists. Dtsch Arztebl Int. 2017; 114 (17): 302–12.
5. Gilani CJ, Yang A, Yonkers M, et al. Differentiating urgent and emergent causes of acute red eye for the
emergency physician. West J Emerg Med. 2017; 18 (3): 509–17.
6. Bal SK, Hollingworth GR. Red eye. BMJ. 2005; 331 (7514): 438.
7. Alfonso SA, Fawley JD, Alexa LX. Conjunctivitis. Prim Care. 2015; 42 (3): 325–45.
8. Diaz JD, Sobol EK, Gritz DC. Treatment and management of scleral disorders. Surv Ophthalmol. 2016; 61 (6):
702–17.
9. Ahmed F, House RJ, Feldman BH. Corneal abrasions and corneal foreign bodies. Prim Care. 2015; 42 (3): 363–75.
10. Au YK, Henkind P. Pain elicited by consensual pupillary reflex: A diagnostic test for acute iritis. Lancet. 1981;
2 (8258): 1254–5.
11. Keay L, Edwards K, Naduvilath T, et al. Microbial keratitis predisposing factors and morbidity. Ophthalmology.
2006; 113 (1): 109–16.
12. Mimura T, Usui T, Yamagami S, et al. Recent causes of subconjunctival hemorrhage. Ophthalmologica. 2010;
224 (3): 133–7.
13. Dunlop AL, Wells JR. Approach to red eye for primary care practitioners. Prim Care. 2015; 42 (3): 267–84.
14. Durand ML. Endophthalmitis. Clin Microbiol Infect. 2013; 19 (3): 227–34.
15. Thomas PA, Geraldine P. Infectious keratitis. Curr Opin Infect Dis. 2007; 20 (2): 129–41.
16. Tarlan B, Kiratli H. Subconjunctival hemorrhage: Risk factors and potential indicators. Clin Ophthalmol. 2013;
7: 1163–70.
17. Fukuyama J, Hayasaka S, Yamada K, et al. Causes of subconjunctival hemorrhage. Ophthalmologica. 1990;
200 (2): 63–7.
18. Wang TJ, Keller JJ, Sheu JJ, et al. A 3-year follow-up study on the risk of stroke among patients with conjunctival
haemorrhage. Acta Ophthalmol. 2013; 91 (3): 226–30.
19. Pihos AM. Epidemic keratoconjunctivitis: A review of current concepts in management. J Optom. 2013; 6 (2):
69–74.
20. Sambursky R, Tauber S, Schirra F, et al. The RPS adeno detector for diagnosing adenoviral conjunctivitis.
Ophthalmology. 2006; 113 (10): 1758–64.
21. La Rosa M, Lionetti E, Reibaldi M, et al. Allergic conjunctivitis: A comprehensive review of the literature. Ital
J Pediatr. 2013; 39 (1): 18.
22. Azari AA, Barney NP. Conjunctivitis: A systematic review of diagnosis and treatment. JAMA. 2013; 310 (16):
1721–9.
23. Sambursky RP, Fram N, Cohen EJ. The prevalence of adenoviral conjunctivitis at the Wills Eye Hospital
emergency room. Optometry. 2007; 78 (5): 236–9.
24. Michelson PE. Red eye unresponsive to treatment. West J Med. 1997; 166 (2): 145–7.
25. Srinivasan M, Mascarenhas J, Prashanth CN. Distinguishing infective versus noninfective keratitis. Indian J
Ophthalmol. 2008; 56 (3): 203–7.
26. Adam RS, Vale N, Bona MD, et al. Triaging herpes zoster ophthalmicus patients in the emergency depart-
ment: Do all patients require referral? Acad Emerg Med. 2010; 17 (11): 1183–8.
27. Bourcier T, Thomas F, Borderie V, et al. Bacterial keratitis: Predisposing factors, clinical and microbiological
review of 300 cases. Br J Ophthalmol. 2003; 87 (7): 834–8.
28. Thomas PA, Geraldine P. Infectious keratitis. Curr Opin Infect Dis. 2007; 20 (2): 129–41.
29. Nguyen V, Lee GA. Management of microbial keratitis in general practice. Aust J Gen Pract. 2019; 48 (8): 516–9.
30. Cullen AP. Photokeratitis and other phototoxic effects on the cornea and conjunctiva. Int J Toxicol. 2002; 21
(6): 455–64.
31. Guerrero-Wooley RL, Peacock JE Jr. Infectious scleritis: What the ID clinician should know. Open Forum Infect
Dis. 2018; 5 (6): ofy140.
149Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 149
32. Bielefeld P, Saadoun D, Héron E, et al. Sclérites et maladies systémiques: que doit savoir l’interniste? [Scleritis
and systemic diseases: What should know the internist?]. Rev Med Interne. 2018; 39 (9): 711–20.
33. Tappeiner C, Walscheid K, Heiligenhaus A. Diagnose und Therapie der Episkleritis und Skleritis [Diagnosis
and treatment of episcleritis and scleritis]. Ophthalmologe. 2016; 113 (9): 797–810.
34. Gutteridge IF, Hall AJ. Acute anterior uveitis in primary care. Clin Exp Optom. 2007; 90 (2): 70–82.
35. McCannel CA, Holland GN, Helm CJ, et al. Causes of uveitis in the general practice of ophthalmology. UCLA
community-based uveitis study group. Am J Ophthalmol. 1996; 121 (1): 35–46.
36. Prum BE Jr, Herndon LW Jr, Moroi SE, et al. Primary Angle Closure Preferred Practice Pattern® guidelines.
Ophthalmology. 2016; 123 (1): P1–40.
37. Seah SK, Foster PJ, Chew PT, et al. Incidence of acute primary angle-closure glaucoma in Singapore. An island-
-wide survey. Arch Ophthalmol. 1997; 115 (11): 1436–40.
38. Kamboj A, Lause M, Kumar P. Ophthalmic manifestations of endocrine disorders – Endocrinology and the
eye. Transl Pediatr. 2017; 6 (4): 286–99.
Prispelo 9. 3. 2021
150 Neža Sofija Pristov, Andrej Pangerc Diferencialna diagnoza rdečega očesa v ambulanti družinske …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 150