Št. 14.
V Gorici, dne 3. februvarja 1900.
Izhaja trikrat m teden - Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredni&kimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana   ali   v   Gorici    na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 li, ali gld. 6-60
.•Dolleta .  '.......»--JU 60 „   .    „    3-30
četrt leta   .  .   .   .  .  .  ."3 B  40" „,. • ;   f70'-
ronaniične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« .A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposltine naročnino sn ne oziramo.                          *
„IMUMOItEt'" ižhaj*"needvisno»od «Soč«» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-CO.
•So&u in <Frimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O Č A
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. i« n5edn*°m ie mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dop. Upravniltvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9.                  '
Dopisi naj ae »oSiljajo le uredništvu. ona^    m^\,TeMmiaXii}e.Jia druee re6i' katere ne upravnisl^ °kr0g  ^"^^  aai  »  P«*W6 le
Neplačanih pisem ne sprojemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 3-krat ir v' « , a 6 **• V8aka vrsta- veBknt po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnin« in oglase Je nlucatl loco Gorica.
fftiorHka TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga
"  n  »"  *¦«»»«¦"¦"" "• ~.—.»™™.  uiua m. zmaga
razen <BoBb> in .Primorca» §e »Slovansko knjižnico*.
o v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
katera izhaja mesečno i    _     _          .....
ter stane vseletno 1 gld". ŠOfar. "— Oglas? vVsiov* knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Bog in narod!
Po zmagi korupcije in nasilstva.
h.
Kako lepo in prepričevalno je pisala miroljubna »Edinost* dan po volitvi! Posebno važen za naše razmere je konec, ki se glasi:
»To je lekcija! Ako si bo „S l o gin a* stranka umela crpiti moralo iz te lekcije, dobro zanjo; ako ne, no, potem — da govorimo s »Primorskim listom* — bo to začetek koncu. Narod je sodil in obsodil — prepiri S tem, da se je narod na Goriškem na včerajšnji borbi razcepil v dva jednako-moCna tabora, je povedal, da smatra voditelje obeh strank za potrebne na narodnem delu, da ni smeti — tudi če so diference ob kakem vprašanju — nobenega odličnega delavca odrivati od narodnega delal! Po včera!šnji volitvi je evi-dentno, da proti stranki grofa Coroninija ne stoji več le par „rogoviležev", ampak mogočen del naroda, in morda ne najslabši!! To mora uvaževati Coroninijeva stranka po včerajšnjem moralnem porazu! Ako bo umela to lekcijo in bo iz iste izvajala naravno in pametno posledico, da bo, kjer ne moro zmagati, iskala modus vivendi, potem sme biti gotova našega popolnega priznavanja njenega rodoljubja. in narod na Goriškem bo blaerocinvijtii f|an- kj je prinest včerajšnjo vročo bitl-.o".
Toda zaman bodo vse te lepe besede „Edinosti% kajti naSa »Goričanska* klika je v svoji strasti slepa in gluha za vsako miroljubno besedo. Ni je i/.modril in ni jej pristrigel ošabnih perotij niti očiten poraz 29. januvarja, paC pa divja v svoji razdirajoči maniji tudi poslej pod bojno zastavo, katero je označila »Gorica* tako-le:
„Ta volitev pa je menda vsem jasno navedla način, po katerem je priti do za-željenega miru in sprave, in ta je: odstranitev onih razdirajočih elementov, ki hočejo uničiti in zatreti vse, kar se jim brezpogojno ne uda, in katere vodijo pri njih »delovanju* edino le strankarske koristi in želje po polnih bisagah*.....
„Goričanska* klika je vendar videla, da je dobil dr. Stanič 133 glasov, Coro-nim pa le 120, a vkljub temu se še vedno
I
«Ger.' Itema* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
MARCO  VISCONTl
Zgodovinski roman
3taUjanski napisal ZTommaso Grossi.
(Dalje)
<G vem! in vem tudi, da tisti, ki so vas spremljali semkaj, so se izkazali nevredne svoje častne naloge. Toda bodite brez skrbi, milostljiva, in prepustite meni vso stvar; jaz že poskrbim, da se bodo še dolgo spominjali*....
«Ne, ne», mu je segla Biče v besedo, «nečem, da bi imeli nevšečnosti radi mene. Izrecno vam to velevam. Vse, kar so počeli, so storili z dobrim namenom, da bi ubogali svojega in mojega gospoda. In če bi bili tudi.... kaj nemarno spolnih" dobljena povelja... tudi v tem slučaju hočem, da se nima več govoriti o tem».
»Kaj?* je vskliknil Pelagrua ves začuden in jezen, »mogoče, da je bil kdo  toliko   predrzen ?...   Teško mi je
drzne govoriti o »odstranitvi razdirajočih elementov, ki hočejo vse zatreti*, — drzne se vreči voditeljem tako mogočnega nasprotnega gibanja pred vsem svetom v obraz ostudno sumničenje, da jih vodijo le »želje po polnih bisagah*.
Vprašamo hladnokrvne Citatelje: Ali je v očigled tolikim podlostim sploh še mogoCe govoriti o kakem »modusu vivendi* med prepirajočima se strankama ?! Še danes, ko je »Goričanska* banda ostala za 13 glasov za nami in je zmagala za 10 kupljenih glasov šele v ožji volitvi in po zvezi s klerikalno četico »P. L.", še danes se drzne takd nc-Cuveno žaliti in poniževati mogočno nasprotno strujo in njene voditelje! Ako pa je doslej ni še srečala pamet, ni pričakovati tega v prihodnosti. Ko smo razkrili zakulisna pogajanja, ali boljo nečedna »splelkarerija* dr. Gregorčiča z dr. Staniče m in dr. Tu m o, smo povedali tudi dovolj, koliki prijenlji-vosti in samozalajevanja je pokazala »So-čina" stranka, da bi se le enkrat pomirili duhovi v deželi. Dr. Gregorčič je dokazal svojo nespravljivo nrav, dokazal svojo abso-lutistiško vladoželjnost, dokazni jo, da hoče: ali sam gospodovati in uničiti dr. Turno in »Sočino* stranko, ali pa -- iti v pokoj ; igral je „va bantmo* in za hip se jo šo vzdržal s —- prisleparjeno zmago polom korupcije in terorizma, s podkupovanjem ubož-
liejBIII   »UIIU.C«,   mtlw.   j-   u,,.«..,..u Ou„o ...—,
da so postali nezvesti naročilu, katero so jim dali doma njihovi rojaki.
Zmagal je torej za samih 16 glasov. Prav za prav je propadel za 47 glasov, ker ožja volitev je le poseben slučaj, ki se v takem obsegu ne bo veC ponavljal. Ako bi pa dosegli mi že 29. jan. večino, kaj potem? Kdo naj bi zahteval od „SoCanov*, da podajo takoj mirovno oljkino vejico propadli bandi ?!
Tudi po tej Pjrrovi zmagi nam torej »Goričanska* klika napoveduje boj na življenje in smrt. Mi to napoved boja sprejemamo hladnokrvno na znanje. Tudi mi napovedujemo boj demorali-zovani in korumpirani »Goričanski bandi", ki je dokazala 29. jan. svojo najžalostnejšo stran, da je namreč sposobna z denarjem zapeljevati naše  ljudstvo na
celo" misliti kaj takega... Jaz sem govoril le o njih neodpustljivi zanikrnosti. da so vas zavedli s prave poti. Toda, Če je kak predrznež... naj bo kdorkoli, gorje" mu!»
«0, kar se tega tiče^, je posegla vmes Lauretta, «vas zagotavljam jaz, da hči grofa Del Balzo ni bila nikoli vajena*... toda ojster gospodinjili pogled ji je pretrgal besedo.
Zvijačni oskrbnik se je kazal srditega, in z nekim pridušenim glasom, češ, da se zgraža radi slutenega prestopka, a da se mora vendar ukloniti gospodinjim želji, ki mu je velevala, da ni treba tega upoštevati — je dejal: »Oprostite, milostljiva gospa, tu se gre za grajsko čast.... Če bi plemeniti vaš
soprog Tcedaj   zvedel.....  potem   gorje
vsem, gorje meni.  Dovolite, da izvem
ime  tistega  predrzneža.....   in   bodite
gotovi*....
»Rekla sem vam, da se nima več govoriti o tem!» je dejala Ottorinova soproga odločno in dostojanstveno. Ko je na to videla, kak6 je malopridnež povesil glavo, ter se je udajal — navidezno zbegan in nevoljen — je nadaljevala   z   bolj   zaupljivim  glasom:
nepoštena   pota. v nezvestobo  in izdajstvo.  Proč  s takimi  pohujše-valjti našega naroda! To je naš odgovori
Oklic slovenskemu občinstvu.
Daleč od domovine v tujih mestih je prl-niorana naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo po višji dušni izobrazbi — naša mladina, »naša nada in noš ponos* — naša bodočnost. S kolikimi vsestranskimi težavami se mora boriti slovenski dijak v tujini, ve po-popolnoma samo oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odrivan, preziran od kolegov gospodujočega naroda kod vsiljivec, brez metalne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morali nuditi, je slovenski visokošolec tudi gmotno v veliki večini navezan sam nase in na dobro srečo. Koliko drugega časa, zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih načrtov mora pasti samo vsled materijalnega pomanjkanja ! In koliko mladih duš plačo za temi prekri-žanimi načrti!
Slovenci, no pozabite svojo mladino, ki sedaj še nima v domovini ognjišča prosveto, ob katerem bi so zbirala z navdušenjem in katerega hrepeni! pričakuje. No pozabite te našo sadike na  tujem,  gojite jo s požrtvo-
rodporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju ima lopi namen, lajšali bedo naših dijakov, študirajočih na dunajskih visokih šolah. Z veliko vnemo je deloval odbor s pomočjo občinstva vedno v dosego te svrhe. Letos pa se je število prosilcev izdatno pomnožilo, in pokazalo se je, da dosedanji zneski več ne ustrežejo potrebam podpiranih I dijakov. Podpisani odbor se zato obrača do vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte se naše vedoželjne visokošolske mladine, spominjajte se podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzora do vresničenja!
Odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju.
«Kar sem vas hotela vprašati — kaj mislite vi, ali se bo Ottoiino šo dolgo mudil ?»
«Da bi vedeli« je odgovoril Pelagrua, navidezno ves potrt, «da bi vedeli, kakd me boli srce, ker prvo poročilo, katero imam za svojo gospodinjo, ni ravno veselo! *
«Kaj mi imate poročiti?* je pra-šala Biče s plašno skrbljivostjo. »Ste zvedeli kaj novega?*
t Malo Časa pred vašim prihodom», je rekel hudobec, »je dospel neki sel iz Sepria z naznanilom, da ga ne bo celi dan».
.Celi dan? Pa kaj bo delal tam celi dan ? In ali je videl sel mojega soproga, predno je odšel od tam? Ali je govoril ž njim? Kaj mu je velel, reči mi? Poj te, pri vedite gakoj sem, hočem govoriti ž njim, hočem govoriti sama s tistim poslancem, ste slišal ?>
«Ce mi dovolite, vam lehko povem jaz vse, kajti sel... da bi ga privedel sem.... On je govoril ž njim, predno je odpotoval. Pustil ga. je v gradu skupaj z Lupom in z jednim oprodo vašega očeta, ki je dospel tja po noči. Vsi trije so zdravi in čili, kajti tistfrnapad
Dopisi.
S Tolminskega. — (Državnozbor-ska volitev. — Dr. Gregorčič, grof Coronini in volilej).
Boj za državnozborski mandat je trajal precej Časa ter končal, kakor sploh znano, za pol. društvo »Sloga« neugodno, za njenega predsednika deloma ugodno, Nikakor pa ne smemo reči povsem ugodno, saj so morali tisti volilni molje, kateri so bili voljeni pod zastavo dr. Tonklijo oz. »Primorskega lista* pomagati tistemu dr. Gregorčiču, kateri je pred nekaj leti napisal pamflet proti dr. Tonkliju, da je zapreCil njegovo izvolitev ter sam zasedel vodilni stol na Goriškem,
Bas tu mi pride na misel notorifina resnica, da se narava prej ali slej osveti za vsak nenaraven napad ali tako hudobijo. Dr. Gregorčič, bodite prepričani, da vas narava ne bo vec negovala, ampak da se bliža čas, ko vaa zgrabi s trdo roko in — vale slave bo konec. Dr. Gregorčič, kot predsednik društva .Sloga", prav dobro ve, da grof Coronini nima ne dufievnih niti parlamentarnih zmožnostij za državni zbor ter jo s par besedami poveduno: »prava duševna revščina*, vendar je kandidoval tega moža, kateri se je sam izpovedal, da ne pozna jezika volilcev, da ne more priti (bolje ne sme) z njimi v dotiko, da ne pozna njihovih <pA6Yitfa$aca?mn *""*" An us *n *,ftwn >'"'¦»«»"»
Ubogo društvo »Sloga*, v kake roke si prišlo! Ali se to ne pravi zlorabljati društvo za take komedije? Gospod doktor sv. pisma! Kaj ne, da Vam je ta volitev vendar le dobra lekcija? Zapomnite si dobro, da odslej ne Boste imeli volilcev na vrvici. Zlati časi so minuli.
S tistim strašnim pritiskom od vseh stranij je bil izvoljen oni grof, kateremu pravimo na Tolminskem »dezerteur*. Njegov aristokratiCni ponos mu ne dopušča iti med priprosto kmečko ljudstvo, v svesti si prislor vice: *Das ist ja nur eia Bauer*. Ta mož naj torej v državnem zboru zagovarja korist kmeta? AH ni to ironija? Volilcil nikakor nočem vsiljevati svojega prepričanja, dovoljujem si Vas le opomniti na javno tajnost, da sta bila plemstvo in duhovščina od pamtivekov sem v vseh zadevah  solidarna, da  sta se pod-
je bil le malenkosten. In vaš soprog je rekel, da bodite brez vse skrbi, ker on, kakor hitro opravi, kar ga zadržuje tam, pribiti k vam*.
«A kedaj? Kaj je rekel, kedaj pride? Pač najkasneje danes zvečer, ni res?»
«0, da, o mislim, da danes zvečer gotovo pride*.
*Pa kaj ni on sam tega z gotovostjo povedal?.... Pojte, pripeljite koj k meni tistega poslanca. Pojte hitro! ni moja navada tolikokrat ponavljati j eden in isti ukaz kakemu podložniku*.
Pelagrua je globoko sklonil glavo ter stisnil rameni, kakor da bi prosil oproščenja, in je odšel rekoč, sam pri sebi: «1, prevzetnica !... Le počasi, moja mala, potolaži se!» Zbadljivi njegov skrivni zasmeh se je prikazal na dan v ognjenem pogledu, s katerim je lopov z bliskovo naglostjo pomeril svojo vjet-nico, ko je odhajal. Ali ste videl kedaj tičarja, ko je vzel v roko vlovljeno sinico, ter jo nekoliko časa gledal, kaktf ga je jezno kljuvala, dasi ji je mogel on v hipu vse koščice streti ? Na kaj takega je spominjal Pelagtuov pogled. (Dalje pride).
piraia eden druzega ter skrbela zato, ker oba izsesavata ubogega kmeta odrojstva do smrti, da je isti ostal na najniži stopinji omike, kratž mu najmanje pravice. Ali mislite, da delata dr. Gregorčič in bornirani grof Coronini drugače? Teško vam torej ne bo uganiti, zakaj se iščeta. Vem, da boste hudo obžalovali, da ste sedli na limanice takih ljudij, a gojim nado, da po preteku 3 let ne boste volili tega moža brez programa in ne podpirali starih stebrov nazadnjaštva, teme in korupcije.
Hribovec.
Domače in razne novice.
Občni zbor »Šol. Doma* je bil torej v četrtek ob 11. uri dop., kakor smo poročali že v »Prim." Nekam čudno je bilo videti na občnem zboru tako važnega društva samo 5 gospodov in 3 dame t Tajnik svetnik Vo-dopivec se je v svojem kratkem poročilu opravičeval, da ni imel časa in prilike poskrbeti poprej za svoje poročilo, ker tudi računov n: bilo, ker so jih dobivali šele po novem letu itd. Omenjal je seje odbora, sitnosti z municipijem, pogodbe z obrtniki itd. Prof. Berbuč je povedal nekaj številk iz računa. Ker je »Zlata knjiga" razširjena po deželi, se gg. čitatelji lahko sami prepričajo o računih, zato se jih tukaj ne dotikamo. Na predlog predsednika so bili i izvoljeni pregle-dovalcem računov gg. Andr. Gabršček, Jos. Hrovatin in dr. Andr. Lisjak ter razsodnikom gg. BI. Grča, Ambr. Poniž in dr. Turna. Na to pa je bil, po preteku dobre pol ure, zaključen občni zbor, na katerem so se dajala
poročila in računi za 1. 1898!.....
JalOT izgovor. — Tajnik društva »Šol. Doma" je poudarjal v četrtek na občnem zboru, da ni imel časa za poročilo, * ter da ni bilo računov. Verjamemo, da gospodje niso imeli časa. Kdo pa bi bil pisal »Gorico*, delal v tiskarni v »S. d.*, ter iz tega zavoda, ki je last vseh goriških SJo-vencev, puhal srd in sovraštvo med ljudstvo ?! To edino je pravi vzrok, da je bil občni zbor tako zakasnel, in zato gg. tudi niso nič delali reklame za občni zbor »š. d.", kateri
nifeitacija! —- Menda jih je bilo strah, in občni zbor se je vršil tako lepo »unter uns Madeln" !
Po občnem zbora »Šol. Doma". —
V poročilu o tem zboru tako imenitnega društva je razvidno, da *je kar naravnost smešno sploh vsako govorjenje o ^občnem zboru*. Niti odbor ni bil ves navzoč; 5 gospodov, zraven dve učiteljici in še jedna druga ženska.— pa »Sočin" poročevalec!
To je bilo vse! Zakaj tako malo zanimanja za to društvo? Odgovor je na dlani: »Sočane* so odpahnili, kar je drugih, se pa ubogo malo brigajo za napredek slovenstva v Gorici. Tudi oni doneski, ki sploh še prihajo za »Šolski Dom", so po večini iz žepov naših somišljenikov.
*Občni zbor »Sol. Doma" je torej naravnost smešna prikazen v našem narodnem življenju. V obče se je veliko premalo opozarjalo nanj, ker izkoriščevalci tega društva v strankarske namene so se večje udeležbe ceI6 — bali. Računi za 1. 1898. so slabo skrpucani, kar dokažemo. Najlepša pa je ta, da računov za I. 1899. še ni! Zakaj ne?! Ali ni smešno, da se nam predlagajo računi za I. 1898. še le 1. febr. 1900?! Ali z dnem 31. dec. 1899. niso bili sklenjeni tudi računi za isto leto; ali v teku treh tednov ni bilo mogoče, pripraviti račune za občni zbor ? — In še nekaj! Pritožili smo se že, da so računi članom na razpolago le v zasebnem stanovanju denarničarjevem doli pri Soškem mostu, kamor živ krst ne pojde I Zakaj so pa prostori v poslopju »Sol. Doma" ?! — V obče pa se »Šol. Dom" veliko preveč vlači " v dotiko z našim domačim razkolom in vse razmere v njem se prikrojajo edino po ufcusu in namenih »Goričanske" bande. Ves odbor, vodja, učno osebje se vprega v voz »Gori-čanskuV hujskanj.... Ali je čudno, ako se »Sočani" čedalje bolj odmikajo ? Kakor je ostala naroda stranka kranjska nevtralna nasproti »Naši Straži", kei- so v njej zagc-spodarili klerikalci, takč »Goričanska" banda sili tudi »Sočane", da postajajo za to društvo čedalje bolj hladni....
Nam pri »Soči", ki smo za »Šol. Dom" storili več nego vsa »Goričanska klika", ki smo idejo  sprožili, kupili staro hišo in
prostor, nabrali nad polovico denarja, — ne more biti vsejedno, kako bo to društvo delovalo zanaprej. Toda to povemo zopet, da društvo »Šol. Dom" ne sme služiti v strankarske namene propadajoče klike, ako hoče računi« na podporo „Sočanov". Naj nikdo ne deklamuje o važnosti društva in slov. šol, ker to vemo vsi prav dobro in smo se prav »Sočani" doslej največ žrtvovali, pač pa naj vsakdo raje deluje na to, da se iz »bol. Doma" prežene strankarska politika in naj se postavi na docela nevtralna tla, da*,bomo lahko vsi goriški Slovenci katerekoli politiške stroje podpirali po svojih močeh prepotrebne vzgojevalne zavode in šole.
Kurat Budln in dr. Stanič. — V soboto zvečer je izšlo posebno izdanje »Gorice", v kateri je bilo nagromadenih po »Goričan-ski" navadi skrpucanih lažij, češ: drugi dan je nedelja, nikdo nas ne more večpostaviti na laž do volitve, potem naj pa pišejo, kar hočejo, saj: namen posvečuje sredstva. Tudi kurat B u d i n v Pevmi je priobčil ali dal priobčiti v tem izdanju članek, ki naj bi dokazal okrutnost in odrtijo dr. Staniča nasproti ubogemu katoliškem duhovniku, pri-povcdovaje: kako ga je dr. Stanič preganjal in tožaril za celih 2985*73 gld., a da je pogorel itd. — Te grozne novice Budinove so semtertjo vplivale, kajti: »kurat ne laže!" Ali čujmo resnico:
Afera Budinova s »Corrierom" je znana našim čitateljem, saj smo se prav mi poganjali zanj, za njegovo zmago stokrat več nego je mož sam vreden, ker smo smatrali vso reč za del narodnega vprašanja nasproti Lahom. — »Corriere" jeBudina grozno napadal ; rekal mu je celo, da »je nevreden duhovske suknje" itd. Šel je k Staniču in ga rotil, naj ga reši, da mu bo večno hvaležen, da mu da vse, kar ima itd. Dr. Stanič se je lotil te afere z vso odločnostjo; naložil hišno preiskavo, tožil celo madamo Luz-zatto itd. Že uvodna preiskava je bila obsežna. Vložil je obtožnico. Ker je bila porotna lista jako neugodna, je prosil za delegacijo druge sodnije; določena je bila ona v — Zadru. Vse sodne spise je bilo treba prevesti na hrvatski jezik, kar je dr. Stanič dal izvršiti in je tudi plačal. Za Zader je bilo določenih več prič; strošek bi bil silno velik, posebno za slučaj, ako bi duuiii pogorel, raser je na poavm.*+-&»*$. G a b r š č e k u, ki je že imel tiskovne pravde; on mu je povedal, kako strašno drage so take pravde.... Oba sta šla k dr. Staniču. Ko je prišlo v razgovor vprašanje o stroških, je dejal dr. Stanič: »Dajte danes meni 100 gld. in potem ne skrbite za nič več. Kar dobim od nasprotnikov, bo prav; ako pademo, plačam vse tudi jaz". Tako krasne ponudbe Budin ni sprejel, dasi mu je Gab. nujno prigovarjal. Ali je hotel Budin dehti še dobiček s to pravdo?!
Toda vsled zahteve nasprotnika je bila delegovana porotna klop na Dunaju. Treba je bilo vse akte prevesti zopet na. nem š ki jezik. To je izvršil in plačal dr. Stanič. Predno smo šli na Dunaj, je dr. St., zbiral v Gorici najrazličnejše gradivo, s katerim bi branil Budina proti morebitnim dolžitvam nasprotnikov. Kdor pozna le od daleč Budi-novo preteklost, bo vedel, da zagovarjati njega — ni lahka reč! (Sreča, da so imeli Lahi za zagovornika starega dr. Koppa, ki se je za svojo nalogo šmentano slabo pripravil). Dr. Stanič je zaslišal na zapisnik celo dolgo vrsto oseb in dal potem vse prevesti na nemški jezik. Nabral je tudi izjave ve-Ijavnejših Slovencev, duhovnikov, uradov itd. (Tu smo sodelovali tudi mi pri »Soči"). Umevno je, da niti takega dela odvetnik ne opravlja zastonj, — Konečno smo Sli na Dunaj. Dr. Stanič je bil že dva dni prej fcunaj radi priprav, informacije o porotnikih itd. Bil je takrat nekaj • bolan, hripav, a v najhujši zimi (konec januv. 1897.) je vsejedno šel na Dunaj. Tam je izborno zastopal Budina in ga rešil. »Corr." in »Sentinella« sta bila obsojena. Budin se je vrnil kot triumfator domov; njemu na čast so goreli celo kresovi....
Prišel je pa tudi dan plačila stroškov dr. Staniču; ta 3e je hotel zadovoliti s 5 do 600 gld. za vso to ogromno pravdo. Toda Budin se je začel Staniču smejati in ga še zbadati radi tako »velikega zneska". Na njegovo zahtevanje mu je ugotovila dunajska sodnija le za zaslužke te pravde nad 900 gld., a Budin je imel v Gorici še,drugih pravd, v katerih ga je zastopal dr. St. Ali Budin ni hotel plačati tega zneska. Umeje se, da dr. St. mu dolga
ni odpustil, marveč da je iskal svoj zaslužek po pravni poti.
Ali med tem se je pripetilo nekaj, kar kaže Budina še v hujši luči. '—- »Corriere" je bil obsojen na del vseh- troškov, na 600 gld. Ker ni plačal, ga je sodnija ustavila. Toda nekega dne so nesli Budinu v Pevmo 600 gld. in on je dal pobotnico, da je plačan; »Corr." je smel zopet izhajati. — Ali mar menite, da je Budin nesel ta denar dr. Staniču? Kaj še! Z denarjem v žepu je šel k Staniču in mu ponujal najprej 200, potem 300 gld., ostalo da plača v letnih obrokih, dasi je imel v žepu 600 gld., ki so bili Sta-ničev zaslužek. — St. ni hotel sprejeti, B. pa je žugal, da St. lahko rplbh nič ne dobi, ker nima nič, utegne tudi službo popustiti itd. Tako je govoril poštenjak Budin, ko je imel Staničevih 600 gld. v žepu. — Naposled je šel B. »iskat denar*; šel je ven, a za 5 minut se je že vrnil, češ r »župriilT mi je nekaj posodil" — in vrgel jezno in s tisoč očitanji tistih 600 gld. na mizo. Dr. St. mu je dal pobotnico, da so s tirni 600 gld. plačani vsi B. dolgovi pri njem (torej tudi od drugih pravd) in v pričo njega prečrtal vse v knjigi. — Ko je bilo vse to gotovo, se je začel B. lokavo smejati, češ: tisto so bili ,Corrierovi" denarji, danes so mi jih prinesli v brunu v Pevmo. — Tako je kurat Budin naplahtal dr. Staniča, ki mu je odpustil do 500 gld., a ga zdaj po vrhu še — tako plačuje. Čitatelji naj sodijo!
Mi še dostavljamo: Ali kurat Budin ne ve več, kako težavna reč sploh je bila ž njim v tako delikatni aferi? Ali se ne spominja dogodkov na Katarinijeveni vrtu na dan tombole v Št. Petru, ko je uganjal po polnoči v Ženski družbi reči, katerih si noben posvet-njafc ne dovoljuje? Ali ne ve več, da je neka »javna oseba" vse videla — in je bila nevarnost, da „Corr," vse izkoristi proti njemu? AH ve, kdo ga je rešil tolikega škandala? Ali danes — tako plačuje svoje dobrotnike ? Ali res meni, da mu moramo vse prizanesti, ker je on kurat v Pevmi, a on si bo dovoljeval proti nam najdrznejših iger ?! — Le tri leta je v Pevmi, a naredil je tam toliko prepira, toliko sovraštva, kolikor ga ni bilo za vseh njegovih prednikov, da govore ljudje, kakor so ga pred 3 leti želeli: Reši nas Budina, o Gospod!
»rxlut.    XJo*"    tr   <ulK.fl   3l>. Jan.   —
Dočim »Gorica" poveličuje svojo »zmago" in celo »Slovenec" brblja o koncu »Sočine* stranke (kako smešno!), je priobčil »P. L." s svojega stališča trezno pisan Članek, v katerem piše med drugim:
»Prišel je prepir. Ljudstvo je mahoma izgubilo zaupanje v našo politično organizacijo, poslanci sami pa so v novem glasilu odločno uzdcžavali svojo veljavo in kratko zanikali, da bi bila na Goriškem kaka druga stranka, ko stranka »Sloge", ker »Sočina" stranka da je le — na papirju. V to črno temo je posvetil volilni dan 29. januvarja t. L Jasno je zdaj\ da1 je stala vsa naša politična organizacija na jako slabih nogah, ker je v dobrih šestih mesecih propala.
Dne 29. t. m. je namreč »Sočina* stranka premagala staro »Slogo* z vsemi voditelji vred in le pomoč čisto samostojnih mož je rešila »Slogo8 popolnega poraza, pomoč zlasti tistih mož, katere je »Slogino* glasilo tako hudo napadalo. Številke govorijo dovelj jasno, dokazov ni treba. Iz tega pa tudi sledi, da je nemogoče, da bi se »Sloga* še nadalje uzdrževala, ako se ne preosnuje in učvrsti z novimi cilji in močmi*.
»P. L." torej sam pripozna, da je »Sočina* stranka v dobrih 6 mesecih potolkla staro »Slogo* z vsemi voditelji vred in da je 29. jan. zmagala.
O grofu Coroninijupravi, »da je popolnoma nesposoben" za poslanca. Isto smo rekli tudi rai !
Na naslov »Goričanške* bande je napisal pa te-le prezanimive besede:
»Gorica* postaja smešna.... Gospodje! V ponedeljek smo vas imeli na vrvici, ker od nas je bila odvisna vaša zmaga. Ali se spominjate, kako ste nas prosili? Lahko si mislite, da bi nam bila nasprotna stranka marsikaj obljubila, ko bi bila zapazila, da smo omahljivi. Gotovo pa je, da bi bili mi obrnili z nasprotno stranko, ako bi bila imela krščanskega kandidata.... Pisali smo že pred volitvijo, da grof C. ni naš in kmalu tudi ne — vaš".
Komentarja ne bomo pisali. Kakor se vidi,  so  gospodje drug z drugim  nezado-
voljni ; ako bi ne bilo tu te šmentane »So-čine" stranke, katere se bojž vsi skupaj, bi si bili gotovo prav hudo v laseh. Le mi jih še malce držimo skupaj l
Sodnije in naš jezik. — Kako malo se nas še vedno na sodnijah spoštuje, kažejo skoro vsakdanji slučaji.
Slovenske stranke se sili večkrat italijanski govoriti, če le znajo malo italijanski brbljati. — Nedavno so bili štirje c. kr. stražarji kot priče preslišani, ki so vsi štirje trdi Slovenci, a ker so na vprašanje, kake jezike govore*, izjavili, da znajo tudi nekaj italijanski, se jih je zaslišalo navzlic brani-teljevemu uporu italijanski, da si je bil obtoženec Slovenec, in je imel torej pravico, slišati, kako pričevanja govorč. Kaj bi bil rekel seveda g. Contin, ako bi se bilo le slovenski pričalo!! Nekdo, rojen v Vipolžah, je bili preslišant i t al j j a nski, ker je njegov i t a-lijanski zastopnik tako zahteval, dasi je zastopnik tožencev zahteval, na"j se ga pre-sliši slovenski.
Neka laška sodnija — denimo červi-njanska — je zavrnila nedavno neko slovensko vlogo, z nalogom, da se jo prevede v italijanski jezik.
Stranka se je seveda prizvala na okrožno sodnijo, katera je sicer priznala, da je slovenski jezik tudi v červinjanu jednako-praven italijanskemu, ali baje, ker proti takim sklepom ni dopusten vtok, mu ni ugodila.
Ostal je torej v veljavi sklep, da mora biti slovenska vloga prevedena v italijanski jezik. —
Torej zopet novi dokazi, kako ra v popravna je slovenščina po naših sodnijah in kako se naše sodnije »poslovenjbjo*! Italijanščina se spoštuje povsodi pri nas tako, da ima prvo mesto, s slovenščino pa store, kakor se jim zljubi! Gornji dokazi govori jasno. — In za take reči bi se bilo treba oglasiti v parlamentu na Dunaju! Ali kdo to stori? Nihče! Dr. Gregorčič nima smisla za take reči, grof Coronini pa menda sploh ne bo hodil na Dunaj — in če pojde, bo molčal, kakor doslej. Mar mu jo za ravnopravnost Slovencev na Goriškem! In do takega poslanca nam je pripomogla naša duhovščina! Žalostna nam majka!
Črtice izza volilu« borbe. — čedalje grše, škandaloznejše reči prihajajo na dan! Čedalje ostudnejša sredstva se poka-zujejo, s katerimi so nasprotniki prisle-parili »zmago*. —Znano je, da v Črni-čah je bila zaupnica grofu C. odločno odklonjena. Pri volitvi 4 volilnih mož pa so volilci soglasno naglašali, da hočejo izvoliti le take možake, ki bodo volili proti »Slogi" — izrekli so se za odločne »Sočane": enako 4 izvoljeni volilni možje I — Pri prvi volitvi. so tudi res vsi volili dr. Staniča, pri ožji pa so se trije pozgubili. Videli so jih v dotiki z »Goričani* in z osebo, ki grofu G. prav blizu stoji; eden se je izdal, »da mu ponujajo 60 kron* — in res je zašel v »Goričansko* družbo; domov grede je ostal v Šempasu v veseli »Goričanski* družbi. Tudi druga dva volilca sta se podobno vedla. Proti njim doma ljudstvo kar divja: a se ne znajo niti zakrivati. Naši Črničanje se prijemajo kar za glavo, kako je mogoča tolika sramota v njih županiji! Prepričani so, da ti volilni možje so bili kupljeni za velik denar, ker drugače bi se nikdar ne izneverili prejetemu naroČilu! — Tako ostudno demoralizujejo naše ljudstvo tisti, ki hočejo biti »narodni voditelji".
Dr. Gregorčič sam je dobro vedel, da so bili izvoljeni 4 volilni možje v Vrtojbi pod »Sočino* zastavo. Vkljub temu je pisal še na predvečer veljaku,  naj jih premoti za
Goroninija.....   Enako   so   nadlegovali   naše
volilne može v Renčah.
O pijančevanju Coroninijevih vo-lilcev v družbi duhovnih gospodov je čedalje več govorjenja! Popijalo se je tudi celo noč: vina je teklo kakor vode, denarja je bilo obilo. Plačevali so z deseta ki celo taki ljudje, o katerih se lahko reče, da so dese-taki v njih rokah nekaj silovito redkega...
Neki duhovni gospod (poročevalec ga ne pozna) se je potolkel po žepu, rekoč: »Ta-le je danes močno trpel!"
„ Neumno glare* imajo uredniki »Soče" in »Slov. Naroda". Kdor tega ne veruje, naj čita zadnji »Prim» Lis<t", katerega uredniki so božji namestniki in imajo torej od Boga razsvetljene glave, ali: »sama pamet jih je", kakor pravi naše ljudstvo. — Čudno le, da te »neumne glave" delajo to-
liko  preglavice   prosvitljenim možganom čč. I gg. nuncev okoli »P. L."
Mešetarji pri volitvah. — Pišejo nam: Gosp. urednik! Huda je bila volitev v ponedeljek, ker ni manjkalo mešetarjev v Črni suknji. Nobeden pa ni bil tako goreč kakor vikar K. s Trnovega pri Gorici, ker je za, mešetarijo zaslužil^,celo 1 Kjn je isto lepo shranil tam doli v gostilni v RabatiščaT Brez komentara!
Predpust t Gorici. — Drevi bo torej znameniti ples naše mladine v Čitalnici. Prostori so bogato okrašeni z zelenjem in drugimi dekoracijami. Po^ripraviuT sodeč lahko rečemo, da takega plesa še ni bilo v naši staroslavni Čitalnici.
Jutri večer bo v Sokolovi telovadnici mala maškerada. Vstop imajo le udje in povabljenci. Vse plesne zabave doslej so bile nenavadno živahne. Jutri se nam obeta pa prav zanimiv večer, — Kdor članov ni dobil povabila, naj blagovoli oprostili, ker se to ni moglo zgoditi radi pomankljivosti Časa.
Društvo katoliških učiteljic imamo v Gorici. Kaj dela, nam ni znano. V »P. L." smo čitali, da je imelo občni zbor, na katerem je govoril dr. Jos. Pavlica (duhovni vodja!) o potrebi društva, v katerem dobe mlade učiteljice navodila, ko zapuste izobra-ževališče v dobi, kadar ni še utrjen značaj,,. Predsednica je g.čna Holzinger pl. Weidich, blagajnica g.čna Delak, tajnica g.čna Korsič. ¦— Ko izvemo o kakem posebno pobožnem delu tega društva, ga že'nažnanimo. Ali smejo društvenice hoditi tudi na maskarade in plese? Dokler so mlade in lepe, smejo;stare device se vržejo pa popolnoma napobožnost v zmislu društvenih pravil in navodil duhovnega vodje g. dr. Pavlice.
Ljubljanski »Slovence" je tudi vesel Coron. zmage. Kajpak: »gliha vkup štriha!" Pravi pa, da je zrnato odločila stranka »P. L.", v kateri je torej moč! — Smešno! Ako je dobil dr. Tonkli 34 glasov, jih ni dobil od stranke „P. L." Dr. T. je volilo skoro 15 »Sočanov", nezadovoljnih s kandidaturo dr. Staniča; niso še dovolj umeli discipline stranke. Tudi volilci iz Rihombergn niso pristaši stranke „P. L."; možje sami bi proti temu protestovali, Sicer pa že poskrbimo, da pride gospodarstvo županije Rihemberg v roke napredne »Sočirie* stranke. Mi imamo tam vnetih, zavednih pristašev in sobojevnikov. — Ako torej „Slovenec* govori o stranki »P. L.*, vara sebe in slepi občinstvo. To mu dokažemo ob prvi priliki.
»Slovenec* od srede pa pravi v nekem dopisu, da s to volitvijo sta Turna in   Ga-
bršček že odgospodarila..... Drugi listi in vsi
pametni ljudje pa pravijo, da 133 Staničevih glasov pomeni mogočen poraz »goričanske" klike, kar je tudi res. Naša stranka je pokazala v dobrem pol letu dela, da ima večino že na svoji strani — in sicer najinte-ligentnejše sloje naroda, najznamenitnejše trge (vse!) in vasi 1~ Kar se tiče dr. Tu me in Gabrščeka, moramo reči le toliko: Ona dva nista še nikoli gospodarila, da bi mogla že odgospodariti. Gospodarila ne bosta sploh nikoli po kopitu dr. Gregorčiča, marveč stala bosta v prvih vrstah mlade napredne stranke, katere usoda ne bo le od njiju odvisna. Naša svobodomiselna stranka ima danes trdnejšo podlago nego da bi bilo z dr. Turno in Gab. res vse pri kraju, kakor meni klerikalna gospoda. — Naša stranka bo v kratkem organizovana tako, da bodo proti njej zaman vsi klerikalni navali. Tudi »Soča* in »Primorec* bosta delo in skrb cele stranke.
Državnozborska volitev na Goriškem. — »Slov. Narod* piše:
Borba za slovenski državnozborski mandat goriški spada mej najzanimivejše in najpomembnejše, kar jih je kdaj bilo mej Slovenci, in četudi nje končni izid ne zadovoljuje stranke, ki je v zadnjem času razvila zastavo svobodomiselnosti, je pa vendar tak, da se zmagovalec svoje zmage ne more posebno veseliti.
Izvoljen je bil zopet grof. Alfred Co-ronini. Ali s kako težavo je zadobil mandat! Tisti grof Coronini, pred katerim so se goriški rojaki dolgo časa tako rekoč valjali v prahu, kateri je užival neomejeno zaupanje vseh krogov, izvzemši najčrnejše klerikalce iz okolice »Primorskega Lista", tisti grof Coronini, ki je bil nekak malik za goriške Slovence, je moral za mandat v resnici potiti krvav pot in bi ne bil nikdar zmagal, da mu niso v zadnjem trenotku priskočili na pomoč najhujši njegovi nasprotniki.
A kako ugoden je bil položaj grofa Coroninija v primeri s položajem njegovega protikandidata dr. Staniča! Coronini se je opiral na staro organizacijo, naslanjal se je na stranko, ki je doslej hodila neko srednjo pot in ima vsled tega obilo simpatij tudi v tistih krogih, ki so sicer odločno protiklerflšalni, imei je na svoji strani velJrno^duhovSCrtte* dočim je njegov protikandidat brez politične preteklosti, brez vsega tistega vpliva, ki ga ima starejši aktivni politik, pravi homo novus, ki se je mogel zanašati samo na moč tistih idej, ki jih je .razvil v "svojem programu.
In vzlic ti silni nejednakosti med močmi jednega in druzega kandidata je pri prvi volitvi grof Coronini zaost.tl za dr. Staničem, tako da je prišlo do ožje volitve, in pri tej je zopet zmagal grof Coronini jedino le s pomočjo glasov, š katerimi so razpolagali pristaši »Primorskega Lista*.
Najveselejši moment v vsej tej volilni borbi je vsekako to, da se je izkazalo, kako malo zaslombe ima skrajni klerikalcem »Primorskega Lista", Ta duhovniška stranka je imela vsega skupaj samo kacih 40 glasov na razpolaganje in še te je pridobila le s tem, da je agilovala z imenom moža, kateremu ugleda in zaslug tudi njegovi nasprotniki ne odrekajo, z imenom nekdanjega poslanca dr, Josipa viteza Tonklija.
Nasprotno pa se je pokazalo, da je večina neodvisnih mož v deželi in zlasti inteligenca zavzeta za tiste ideje, ki jih je razvil v svojem programu dr. Stanič. Pri tem je pomisliti, da je v tej volilni borbi vsled osebnih razmer še mnogo svobodomiselnih mož stalo na strani grofa Coroninija ali, boljo rečeno, na strani dr. Gregorčiča.
Pri minuli volitvi je napredno svobodomiselno slovenstvo na Goriškem prvikrat nastopilo, a vspeh, ki ga je doseglo, je tako mogočen protest proti dosedanji politiki, da za nadaljni razvoj politiških rasmier na Goriškem ne rnore ostati broz posledic. Svobodomiselni elementi so spoznali, kakšne so v resnici razmere, spoznali so, da jim je treba trdnejše organizacije, nego so jo imeli doslej, a čim jo ustvarijo, se razmere hitro predrugačijo.
Povožen otrok. — Včeraj dopoludne ob 11. uri je prišel pod voz v Gosposki ulici 4V2 I« stari Josip Ziani. Prenesli so ga takoj v lekarno Gironcolijevo, kjer je dobil prvo pomoč.  Zdravnik je konstatoval lahke rane.
Razgled po svetu.
Jezikovni zakon pride na vsak način — kakor je soditi doslej — v prihodnjem zasedanju drž. zbora na razgovor. Spravne konference imajo namen, pripraviti udeležence do tega, da se sporazumejo glede načrta jezikovnega zakona. Ako pride do takega spo-razumljenja, predloži vlada načrt tako, kakor ga določijo konference, ako pa ne pride do sporazumljenja, predloži vlada načrt na te melju svojih lastnih sklepov. — Vprašanje nastane, če bi bil le sprejet tak samostojen načrt vlade! Obsegati bi moral seveda vse avstrijske dežele, ne samo češke in severno-nemške. — Da bi pa konference dosegle povsem povoljen vspeh, o tem pa zelo dvomimo, Če pomislimo, da Nemci po večini prisegajo na svoj slavnoznani binkoštni program ter če se ozremo na obče njihove pretirane zahteve!
Vojna v južni Afriki — Iz Kimberga poročajo, daje došel ukaz, da morajo vsi britanski podaniki v Barklywestu vstopiti v vojno službo   pri Burih.
Kdor bi tega ne hotel storiti, ga zapro na tri mesece v ječo ali odločijo za prisilno delo ali pa bi moral plačati veliko denarno globo. — General Buller je čital Warrenovim četam poslanico kraljice, ki se glasi;
»Vsem četam, zlasti pa polkom, ki ste mi jih imenovali, izražam svoje občudovanje, da so se tekom zadnjega težovnega tedna držali tako junaški ter da so vstrajali na trudapolni poti". General Buller je o tej priliki baje nagovoril čete ter dejal, naj ne mislijo, ket' so se morali umaknili s svojega stališča, da je bil njih trud zastonj. On meni, da so našli ključ za pot v L a d y s m i t h, kamor da   pridejo  v enem tednu. »Če
V angleškem parlamentu se je, bil oglasil Campbell - Bannerman. Rekel je med drugim:
Vojska je bila neizogibna, pravijo sedaj vladni možje. Do te misli so pa menda priseli še le post factum. V resnici ni prav ničesar, kar bi opravičevalo vojsko. Potem pa vladne priprave na to »vojsko. Ali. ste morda mislili, da se bodo Buri udali takoj v prvem strahu. Tako smešnega domnevanja o nasprotniku, tako popolne zmote ne pozna svetovna zgodovina. Vlada 'ni bila prav nič poučena o burskih pripravah za vojsko in menda niti danes ne ve razmerja mej angleško in bursko armado. Govornik bo z radostjo pozdravil predlog Fitzmauriceja, naj se izrazi vladi obžalovanje radi vojskovanja in priprav za sedanjo vojsko, ob jednem pa zahteva, da predloži vlada vse Builerjeve brzojavke, v katerih poroča o položaju v Južni Afriki. Tako je počastil vlado vodja opozicije v prvi razpravi.
In kje ostanemo mi? »Der Saden* od 1, t. m. po pravici toži, da spravne konference, katere prično v ponedeljek, se bodo dotikale edino le Čehov in Nemcev, nas Jugoslovanov pa, ki se držimo skozi in skozi zakonitih mej v parlamentarnem življenju — nič! Tolaži se nas, da po spravi mod Nemci in Cehi pridejo na vrsto naše težnje! Ali kdo to verjame! —- Dozdeva se, da v Avstriji je mogoče doseči kaj le, ako se prekorači meje postavnosti — ali bo hoče siliti tudi nas, stopiti v obstrukcijo? Da, ako se bo nas sililo, da pozabimo, doprinašati žrtve državi! — Sploh se rešuje jezikovno vprašanje preveč jednostransko, namesto da bi se rešilo vkupno za celo državo. Ta jedno-slranost pa se bo maščevala svoj čas nad držnvo samo I
Volitev župana v Pragi bo zopet danes. Staročeh dr. Srb, protikandidat dr, Podlipnemu, je položil svoj mandat kot mestni svetovalec, vsled česar ni dvoma, da bo izvoljen dr. Podlipnv, čeprav so govori tudi o nekih kombinacijah, da bi zasedel županski stol v Pragi kak Staročeh, s katerim bi bil« zadovoljni tudi Mladočohi,
Stavke. — V okrajih Ostrova - Korvin je v stavki 28000 delavcev. Iz Moravsko Ostravo poročajo, da ravnatelji premogo-kopov so izjavili, da upeljava osemurnega dela je nemogoča iz tehniških ozirov. Iz Most se čuje, da v 28 tamkajšnjih rovih je 3810. delavcev. V!četrtek jih je pa od teh prišlo na delo samo 1470. Družabniki rudnikov v Plznu so izjavili, da so pripravljeni priti k današnji seji urada za pogajanje. Razprave urada za pogajanje v Tešinu so bile hitro končane, ker so družabniki rudnikov izjavili, da se ne spuščajo v pogajanja z delavci, dokier ti ne prično delati. Delavci pa so rekli, da pred pogajanjem ne prično delati.
Tržaškemu županu se maje stol. Ta teden v mestnem svetu je biio na razpravi poročilo, katero je podpisal župan, in v katerem se kritikuje ostro uprava mestne plinarne ter se predlaga, da naj denar o pokrivanju izdatkov za nove naprave v plinarni odslej plačuje mestni plačilni urad v določenih mejah. Vsled tega je nastal vihar v mestnem svetu, ker so se čutili žaljene vsi Usti, ki imajo opravila v plinarni, zlasti Člani upravnega sveta plinarne. Župan je hotel primerno komentovati svoj predlog, ali skoro ni mogel do besede; sprejet pa je bil drugi predlog, naperjen proti županovemu, da ostane vse po starem v plinarni, in sicer sprejet z vsemi izven 2 glasov. — Poraz županov je popoln, zato ga pozivlje »Piccolo", naj izvaja iz tega posledice.
Raznotere vesti. — Poroka nadvoj-vodinje Štefanije z grofom Lonvajem se bo vršila dnd 3. marca t. I. v Miramaru pri Trstu. — Zadarska podružnica »Lega nazio-nale" je imela dohodka v jednem letu 8.000 K. Sploh vidimo med Italijani nenavadno gibanje v prilog »Legi". Naj Bi nam bilo to v vspodbujo. — V Madridu je zbolelo na influenci do 5000 oseb.
kai I bo
le resi
sila. Splošna stavka premogarjev po čeških, moravskih in šlezkih premogokopih vzbuja resne skrbi, ker se kažejo posledice stavke v vsi svoji usodepomosti. Premoga nedostaja, vsled tega trpita promet in industrija, mnogo lokalnih železnic in električni tramvaji morajo omejiti svoj promet, ljudske in meščanske šole se zapirajo, deželni muzej je zaprt. Sreča je še, daje vlažno vreme. Kaj bi bilo, ko bi vladala kruta zima, kakršna je bila pred nekaj tedni, ko je bilo 20° mraza 1
Delavstvo razvija v boju s kapitalizmom občudovanja vredno moralno silo, katere ne najdemo izlepa pri meščanskih strankah. Zaupajoč edino v svojo organizovanp moč, je napovedalo boj svojim izsesalcem, ki ga hoče vztrajno in odločno izvojevati. Ne ie, da se bori za zboljšanje svojega gmotnega stanja, marveč zahteva tudi v premogopih, kjer so delavci Slovani (Čehi in Poljaki), takih uradnikov, ki bodo umevali njih jezik.
Kako kapitalisti izkoriščajo' delavstvo, naj navedem, nekoliko statističnih podatkoy. Na Kladnu na Češkem je lastnica premogo-kopov tudi praška železniška družba, Njen kapital znaša 8% milijonov gold. Pred 10 leti je Imela — kakor povzemam iz listov — dohodkov 3'8 mil., dolgov pa 3-2 mil. Danes znaša njena akrha 12*7 mil,, pasiva pa 1'9 mil,, torej znaša dobiček več nego 10 milijonov, Kako plačo pa daje svojim delavcem? Leta 1890. je bilo v njeni službi 2832 delavcev, njih skupna letna mezda je znašala 1,152.015 gld,, povprečno je zaslužil delavec letnih 407 gld. V letu 1898, je bilo v službi 3040 delavcev z letno mezdo 1,164.282 gld., delavec je zaslužil povprečno le 383 gl. letno. Pri tem se je delo ztežilo. Dočim j« 1, 1900. izkopal delavec povprečno 2160 met. stotov, za kar je dobil letnih 407 gl. ali 19 kr. za met. stot,, se mu je povečalo delo 1. 1898, za več nego 2500 met. stotov, za kar je dobil le 383 gl, ali 15'/, kr. za met. stot, Ako upoštevamo Se te, da m je premog v zadnjih lotih u tretjino podražil, vidimo jasno, ali so klici delavcev po zboljšanju gmotnega stanja upravičeni aH ne.
Časopise stoji v veliki večini nu strani proletarjato, Pribiti pa moramo .krščansko-socialno" delovanje »Katoliških Listov" tudi v tem slučaju. Česar se niso drznili — vsaj naravnost ne •— izpovedati drugi listi, to so storiti „kat. Listi* (20. jan.) V uvodnem Članku modrujejo, da so si delavci izbrali za stavko neumesten čas sredi zime. Seveda po njihovem hi morali menda delavci štraj-kati takrat, kadar bi imeli malo upanja do zmage, ko bi bili kapitalisti z bogatimi zalogami premoga  preskrbljeni za vsak slučaj,
Premogokopi bi morali imeti nekako imuniteto — te besede so tiskane z razprtimi črkami, tako da bi se v njih ne moglo štraj-kati.... Dovolj o tem! »Kat. Listi* slede le vzgledu novega nadškofa pražkega, mladega barona, ki je po svojem vmeščenju pet dni*) zaporedoma gostil višje duhovske, civilne in vojaške kroge, dočim je delavcem podelil svoj
Narodno gospodarstvo.
»Goriška  ljudska  posojilnica"  je
imela prometa:
meseca januvarja      kron 233,751.71 hranilnih vlog vloženih   »     68,435.18 „        »   dvignjenih »     29,463.36 posodilo se je strankam ,     27,605.66. Stavka premogarjev.  —  (V  Pragi, dne 27. jan.) —  Delavstvo je zopet enkrat pokazalo, kaj premore njih združena moč in
Župan na Kladnu, dr. Hruška, je tudi pokazal, kako umeva svojo socialno nalogo, ki jo ima kot župan. Njemu so stavke srednjeveško sredstvo, dovoljene v slučajih neizogibnih, kjer se zakonitim potom dovoljuje samopomoč. Sicer pa bi morale spadati stavke med ona dejanja, ki se kaznujejo po kazenskem zakoniku.
Vlada tudi ne pozna svoje socialno-politične naloge, ampak le policijsko. Poslala je brž na Kladno vojake, da bi se ne pripetile kake nerednosti. Res, kako očetovsko skrbi za nas!    .
Delavstvo je mirno vzprejelo cesarsko armado. Vede se dostojno in mirno, da ne da prilike k izgredom, ki bi gotovim krogom dobro došli. Ono se zaveda samega sebe, svojega dostojanstva, ter se ne da tako lahkomiselno izvabiti v nastavljeno mu past.
;i Tu bi trebalo hitre pomoči, odločnega nastopa, dočim se vlada le posvetuje. Kapitalisti nečejo slišati o kakih pogojih, delavci se pa tudi ne udado in so pripravljeni na največje žrtve.
Delavstvo pridno zboruje, kjer se posvetuje o daljnem postopanju ter navdušuje za daljni boj. V ponedeljek 29. t. m. bo imel na Kladnu predavanje prof, Masarvk o gospodarskem in socialnem boju.
Ta stavka gotovo odpre še marsikomu oči, da vidi, kje ima delavec prave svoje prijatelje.
•)',Kat.Listt» so poročali, da seje po teh gostijah »podelilo" škofovim služabnikom 2 dm dopusta, da Bae od prevelikega truda odpoSijejo«. Brez vsake popolnitve! Ur.
— nor Scht, wenn direkt von* mir 5chwarz, wciss und ferbig, von 45 14*65 p. Met. An Jedeirmaim franko ins Haus. Muster umgehen' 6, Hennebergr, SeMen-Fabrikant (k ZttRIGH.
Frotin,
revm?
tudi" zastarel, in cel6 v kopeljih 10-15 let brez vspeha se zdrnve-čim se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-koknttni uporabi
tnn/iln ZoltdiioTegu
proti rcvimv-tlssinu in pro-tllill. Slnno 1 steklfnicn 2 K. Dvorni /.iihijs-atelj
lekiiriur B,   ZOLTAN.
Budimpešta.
Niknko skrivno
strokov
V <