Št. 14. V Gorici, dne 3. februvarja 1900. Izhaja trikrat m teden - Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredni&kimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 li, ali gld. 6-60 .•Dolleta . '.......»--JU 60 „ . „ 3-30 četrt leta . . . . . . ."3 B 40" „,. • ; f70'- ronaniične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« .A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposltine naročnino sn ne oziramo. * „IMUMOItEt'" ižhaj*"needvisno»od «Soč«» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-CO. •So&u in in .Primorca» §e »Slovansko knjižnico*. o v snopičih obsežnih 5 do 6 pol Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. katera izhaja mesečno i _ _ ..... ter stane vseletno 1 gld". ŠOfar. "— Oglas? vVsiov* knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Bog in narod! Po zmagi korupcije in nasilstva. h. Kako lepo in prepričevalno je pisala miroljubna »Edinost* dan po volitvi! Posebno važen za naše razmere je konec, ki se glasi: »To je lekcija! Ako si bo „S l o gin a* stranka umela crpiti moralo iz te lekcije, dobro zanjo; ako ne, no, potem — da govorimo s »Primorskim listom* — bo to začetek koncu. Narod je sodil in obsodil — prepiri S tem, da se je narod na Goriškem na včerajšnji borbi razcepil v dva jednako-moCna tabora, je povedal, da smatra voditelje obeh strank za potrebne na narodnem delu, da ni smeti — tudi če so diference ob kakem vprašanju — nobenega odličnega delavca odrivati od narodnega delal! Po včera!šnji volitvi je evi-dentno, da proti stranki grofa Coroninija ne stoji več le par „rogoviležev", ampak mogočen del naroda, in morda ne najslabši!! To mora uvaževati Coroninijeva stranka po včerajšnjem moralnem porazu! Ako bo umela to lekcijo in bo iz iste izvajala naravno in pametno posledico, da bo, kjer ne moro zmagati, iskala modus vivendi, potem sme biti gotova našega popolnega priznavanja njenega rodoljubja. in narod na Goriškem bo blaerocinvijtii f|an- kj je prinest včerajšnjo vročo bitl-.o". Toda zaman bodo vse te lepe besede „Edinosti% kajti naSa »Goričanska* klika je v svoji strasti slepa in gluha za vsako miroljubno besedo. Ni je i/.modril in ni jej pristrigel ošabnih perotij niti očiten poraz 29. januvarja, paC pa divja v svoji razdirajoči maniji tudi poslej pod bojno zastavo, katero je označila »Gorica* tako-le: „Ta volitev pa je menda vsem jasno navedla način, po katerem je priti do za-željenega miru in sprave, in ta je: odstranitev onih razdirajočih elementov, ki hočejo uničiti in zatreti vse, kar se jim brezpogojno ne uda, in katere vodijo pri njih »delovanju* edino le strankarske koristi in želje po polnih bisagah*..... „Goričanska* klika je vendar videla, da je dobil dr. Stanič 133 glasov, Coro-nim pa le 120, a vkljub temu se še vedno I «Ger.' Itema* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. MARCO VISCONTl Zgodovinski roman 3taUjanski napisal ZTommaso Grossi. (Dalje) «Ce mi dovolite, vam lehko povem jaz vse, kajti sel... da bi ga privedel sem.... On je govoril ž njim, predno je odpotoval. Pustil ga. je v gradu skupaj z Lupom in z jednim oprodo vašega očeta, ki je dospel tja po noči. Vsi trije so zdravi in čili, kajti tistfrnapad Dopisi. S Tolminskega. — (Državnozbor-ska volitev. — Dr. Gregorčič, grof Coronini in volilej). Boj za državnozborski mandat je trajal precej Časa ter končal, kakor sploh znano, za pol. društvo »Sloga« neugodno, za njenega predsednika deloma ugodno, Nikakor pa ne smemo reči povsem ugodno, saj so morali tisti volilni molje, kateri so bili voljeni pod zastavo dr. Tonklijo oz. »Primorskega lista* pomagati tistemu dr. Gregorčiču, kateri je pred nekaj leti napisal pamflet proti dr. Tonkliju, da je zapreCil njegovo izvolitev ter sam zasedel vodilni stol na Goriškem, Bas tu mi pride na misel notorifina resnica, da se narava prej ali slej osveti za vsak nenaraven napad ali tako hudobijo. Dr. Gregorčič, bodite prepričani, da vas narava ne bo vec negovala, ampak da se bliža čas, ko vaa zgrabi s trdo roko in — vale slave bo konec. Dr. Gregorčič, kot predsednik društva .Sloga", prav dobro ve, da grof Coronini nima ne dufievnih niti parlamentarnih zmožnostij za državni zbor ter jo s par besedami poveduno: »prava duševna revščina*, vendar je kandidoval tega moža, kateri se je sam izpovedal, da ne pozna jezika volilcev, da ne more priti (bolje ne sme) z njimi v dotiko, da ne pozna njihovih '"'¦»«»"» Ubogo društvo »Sloga*, v kake roke si prišlo! Ali se to ne pravi zlorabljati društvo za take komedije? Gospod doktor sv. pisma! Kaj ne, da Vam je ta volitev vendar le dobra lekcija? Zapomnite si dobro, da odslej ne Boste imeli volilcev na vrvici. Zlati časi so minuli. S tistim strašnim pritiskom od vseh stranij je bil izvoljen oni grof, kateremu pravimo na Tolminskem »dezerteur*. Njegov aristokratiCni ponos mu ne dopušča iti med priprosto kmečko ljudstvo, v svesti si prislor vice: *Das ist ja nur eia Bauer*. Ta mož naj torej v državnem zboru zagovarja korist kmeta? AH ni to ironija? Volilcil nikakor nočem vsiljevati svojega prepričanja, dovoljujem si Vas le opomniti na javno tajnost, da sta bila plemstvo in duhovščina od pamtivekov sem v vseh zadevah solidarna, da sta se pod- je bil le malenkosten. In vaš soprog je rekel, da bodite brez vse skrbi, ker on, kakor hitro opravi, kar ga zadržuje tam, pribiti k vam*. «A kedaj? Kaj je rekel, kedaj pride? Pač najkasneje danes zvečer, ni res?» «0, da, o mislim, da danes zvečer gotovo pride*. *Pa kaj ni on sam tega z gotovostjo povedal?.... Pojte, pripeljite koj k meni tistega poslanca. Pojte hitro! ni moja navada tolikokrat ponavljati j eden in isti ukaz kakemu podložniku*. Pelagrua je globoko sklonil glavo ter stisnil rameni, kakor da bi prosil oproščenja, in je odšel rekoč, sam pri sebi: «1, prevzetnica !... Le počasi, moja mala, potolaži se!» Zbadljivi njegov skrivni zasmeh se je prikazal na dan v ognjenem pogledu, s katerim je lopov z bliskovo naglostjo pomeril svojo vjet-nico, ko je odhajal. Ali ste videl kedaj tičarja, ko je vzel v roko vlovljeno sinico, ter jo nekoliko časa gledal, kaktf ga je jezno kljuvala, dasi ji je mogel on v hipu vse koščice streti ? Na kaj takega je spominjal Pelagtuov pogled. (Dalje pride). piraia eden druzega ter skrbela zato, ker oba izsesavata ubogega kmeta odrojstva do smrti, da je isti ostal na najniži stopinji omike, kratž mu najmanje pravice. Ali mislite, da delata dr. Gregorčič in bornirani grof Coronini drugače? Teško vam torej ne bo uganiti, zakaj se iščeta. Vem, da boste hudo obžalovali, da ste sedli na limanice takih ljudij, a gojim nado, da po preteku 3 let ne boste volili tega moža brez programa in ne podpirali starih stebrov nazadnjaštva, teme in korupcije. Hribovec. Domače in razne novice. Občni zbor »Šol. Doma* je bil torej v četrtek ob 11. uri dop., kakor smo poročali že v »Prim." Nekam čudno je bilo videti na občnem zboru tako važnega društva samo 5 gospodov in 3 dame t Tajnik svetnik Vo-dopivec se je v svojem kratkem poročilu opravičeval, da ni imel časa in prilike poskrbeti poprej za svoje poročilo, ker tudi računov n: bilo, ker so jih dobivali šele po novem letu itd. Omenjal je seje odbora, sitnosti z municipijem, pogodbe z obrtniki itd. Prof. Berbuč je povedal nekaj številk iz računa. Ker je »Zlata knjiga" razširjena po deželi, se gg. čitatelji lahko sami prepričajo o računih, zato se jih tukaj ne dotikamo. Na predlog predsednika so bili i izvoljeni pregle-dovalcem računov gg. Andr. Gabršček, Jos. Hrovatin in dr. Andr. Lisjak ter razsodnikom gg. BI. Grča, Ambr. Poniž in dr. Turna. Na to pa je bil, po preteku dobre pol ure, zaključen občni zbor, na katerem so se dajala poročila in računi za 1. 1898!..... JalOT izgovor. — Tajnik društva »Šol. Doma" je poudarjal v četrtek na občnem zboru, da ni imel časa za poročilo, * ter da ni bilo računov. Verjamemo, da gospodje niso imeli časa. Kdo pa bi bil pisal »Gorico*, delal v tiskarni v »S. d.*, ter iz tega zavoda, ki je last vseh goriških SJo-vencev, puhal srd in sovraštvo med ljudstvo ?! To edino je pravi vzrok, da je bil občni zbor tako zakasnel, in zato gg. tudi niso nič delali reklame za občni zbor »š. d.", kateri nifeitacija! —- Menda jih je bilo strah, in občni zbor se je vršil tako lepo »unter uns Madeln" ! Po občnem zbora »Šol. Doma". — V poročilu o tem zboru tako imenitnega društva je razvidno, da *je kar naravnost smešno sploh vsako govorjenje o ^občnem zboru*. Niti odbor ni bil ves navzoč; 5 gospodov, zraven dve učiteljici in še jedna druga ženska.— pa »Sočin" poročevalec! To je bilo vse! Zakaj tako malo zanimanja za to društvo? Odgovor je na dlani: »Sočane* so odpahnili, kar je drugih, se pa ubogo malo brigajo za napredek slovenstva v Gorici. Tudi oni doneski, ki sploh še prihajo za »Šolski Dom", so po večini iz žepov naših somišljenikov. *Občni zbor »Sol. Doma" je torej naravnost smešna prikazen v našem narodnem življenju. V obče se je veliko premalo opozarjalo nanj, ker izkoriščevalci tega društva v strankarske namene so se večje udeležbe ceI6 — bali. Računi za 1. 1898. so slabo skrpucani, kar dokažemo. Najlepša pa je ta, da računov za I. 1899. še ni! Zakaj ne?! Ali ni smešno, da se nam predlagajo računi za I. 1898. še le 1. febr. 1900?! Ali z dnem 31. dec. 1899. niso bili sklenjeni tudi računi za isto leto; ali v teku treh tednov ni bilo mogoče, pripraviti račune za občni zbor ? — In še nekaj! Pritožili smo se že, da so računi članom na razpolago le v zasebnem stanovanju denarničarjevem doli pri Soškem mostu, kamor živ krst ne pojde I Zakaj so pa prostori v poslopju »Sol. Doma" ?! — V obče pa se »Šol. Dom" veliko preveč vlači " v dotiko z našim domačim razkolom in vse razmere v njem se prikrojajo edino po ufcusu in namenih »Goričanske" bande. Ves odbor, vodja, učno osebje se vprega v voz »Gori-čanskuV hujskanj.... Ali je čudno, ako se »Sočani" čedalje bolj odmikajo ? Kakor je ostala naroda stranka kranjska nevtralna nasproti »Naši Straži", kei- so v njej zagc-spodarili klerikalci, takč »Goričanska" banda sili tudi »Sočane", da postajajo za to društvo čedalje bolj hladni.... Nam pri »Soči", ki smo za »Šol. Dom" storili več nego vsa »Goričanska klika", ki smo idejo sprožili, kupili staro hišo in prostor, nabrali nad polovico denarja, — ne more biti vsejedno, kako bo to društvo delovalo zanaprej. Toda to povemo zopet, da društvo »Šol. Dom" ne sme služiti v strankarske namene propadajoče klike, ako hoče računi« na podporo „Sočanov". Naj nikdo ne deklamuje o važnosti društva in slov. šol, ker to vemo vsi prav dobro in smo se prav »Sočani" doslej največ žrtvovali, pač pa naj vsakdo raje deluje na to, da se iz »bol. Doma" prežene strankarska politika in naj se postavi na docela nevtralna tla, da*,bomo lahko vsi goriški Slovenci katerekoli politiške stroje podpirali po svojih močeh prepotrebne vzgojevalne zavode in šole. Kurat Budln in dr. Stanič. — V soboto zvečer je izšlo posebno izdanje »Gorice", v kateri je bilo nagromadenih po »Goričan-ski" navadi skrpucanih lažij, češ: drugi dan je nedelja, nikdo nas ne more večpostaviti na laž do volitve, potem naj pa pišejo, kar hočejo, saj: namen posvečuje sredstva. Tudi kurat B u d i n v Pevmi je priobčil ali dal priobčiti v tem izdanju članek, ki naj bi dokazal okrutnost in odrtijo dr. Staniča nasproti ubogemu katoliškem duhovniku, pri-povcdovaje: kako ga je dr. Stanič preganjal in tožaril za celih 2985*73 gld., a da je pogorel itd. — Te grozne novice Budinove so semtertjo vplivale, kajti: »kurat ne laže!" Ali čujmo resnico: Afera Budinova s »Corrierom" je znana našim čitateljem, saj smo se prav mi poganjali zanj, za njegovo zmago stokrat več nego je mož sam vreden, ker smo smatrali vso reč za del narodnega vprašanja nasproti Lahom. — »Corriere" jeBudina grozno napadal ; rekal mu je celo, da »je nevreden duhovske suknje" itd. Šel je k Staniču in ga rotil, naj ga reši, da mu bo večno hvaležen, da mu da vse, kar ima itd. Dr. Stanič se je lotil te afere z vso odločnostjo; naložil hišno preiskavo, tožil celo madamo Luz-zatto itd. Že uvodna preiskava je bila obsežna. Vložil je obtožnico. Ker je bila porotna lista jako neugodna, je prosil za delegacijo druge sodnije; določena je bila ona v — Zadru. Vse sodne spise je bilo treba prevesti na hrvatski jezik, kar je dr. Stanič dal izvršiti in je tudi plačal. Za Zader je bilo določenih več prič; strošek bi bil silno velik, posebno za slučaj, ako bi duuiii pogorel, raser je na poavm.*+-&»*$. G a b r š č e k u, ki je že imel tiskovne pravde; on mu je povedal, kako strašno drage so take pravde.... Oba sta šla k dr. Staniču. Ko je prišlo v razgovor vprašanje o stroških, je dejal dr. Stanič: »Dajte danes meni 100 gld. in potem ne skrbite za nič več. Kar dobim od nasprotnikov, bo prav; ako pademo, plačam vse tudi jaz". Tako krasne ponudbe Budin ni sprejel, dasi mu je Gab. nujno prigovarjal. Ali je hotel Budin dehti še dobiček s to pravdo?! Toda vsled zahteve nasprotnika je bila delegovana porotna klop na Dunaju. Treba je bilo vse akte prevesti zopet na. nem š ki jezik. To je izvršil in plačal dr. Stanič. Predno smo šli na Dunaj, je dr. St., zbiral v Gorici najrazličnejše gradivo, s katerim bi branil Budina proti morebitnim dolžitvam nasprotnikov. Kdor pozna le od daleč Budi-novo preteklost, bo vedel, da zagovarjati njega — ni lahka reč! (Sreča, da so imeli Lahi za zagovornika starega dr. Koppa, ki se je za svojo nalogo šmentano slabo pripravil). Dr. Stanič je zaslišal na zapisnik celo dolgo vrsto oseb in dal potem vse prevesti na nemški jezik. Nabral je tudi izjave ve-Ijavnejših Slovencev, duhovnikov, uradov itd. (Tu smo sodelovali tudi mi pri »Soči"). Umevno je, da niti takega dela odvetnik ne opravlja zastonj, — Konečno smo Sli na Dunaj. Dr. Stanič je bil že dva dni prej fcunaj radi priprav, informacije o porotnikih itd. Bil je takrat nekaj • bolan, hripav, a v najhujši zimi (konec januv. 1897.) je vsejedno šel na Dunaj. Tam je izborno zastopal Budina in ga rešil. »Corr." in »Sentinella« sta bila obsojena. Budin se je vrnil kot triumfator domov; njemu na čast so goreli celo kresovi.... Prišel je pa tudi dan plačila stroškov dr. Staniču; ta 3e je hotel zadovoliti s 5 do 600 gld. za vso to ogromno pravdo. Toda Budin se je začel Staniču smejati in ga še zbadati radi tako »velikega zneska". Na njegovo zahtevanje mu je ugotovila dunajska sodnija le za zaslužke te pravde nad 900 gld., a Budin je imel v Gorici še,drugih pravd, v katerih ga je zastopal dr. St. Ali Budin ni hotel plačati tega zneska. Umeje se, da dr. St. mu dolga ni odpustil, marveč da je iskal svoj zaslužek po pravni poti. Ali med tem se je pripetilo nekaj, kar kaže Budina še v hujši luči. '—- »Corriere" je bil obsojen na del vseh- troškov, na 600 gld. Ker ni plačal, ga je sodnija ustavila. Toda nekega dne so nesli Budinu v Pevmo 600 gld. in on je dal pobotnico, da je plačan; »Corr." je smel zopet izhajati. — Ali mar menite, da je Budin nesel ta denar dr. Staniču? Kaj še! Z denarjem v žepu je šel k Staniču in mu ponujal najprej 200, potem 300 gld., ostalo da plača v letnih obrokih, dasi je imel v žepu 600 gld., ki so bili Sta-ničev zaslužek. — St. ni hotel sprejeti, B. pa je žugal, da St. lahko rplbh nič ne dobi, ker nima nič, utegne tudi službo popustiti itd. Tako je govoril poštenjak Budin, ko je imel Staničevih 600 gld. v žepu. — Naposled je šel B. »iskat denar*; šel je ven, a za 5 minut se je že vrnil, češ r »župriilT mi je nekaj posodil" — in vrgel jezno in s tisoč očitanji tistih 600 gld. na mizo. Dr. St. mu je dal pobotnico, da so s tirni 600 gld. plačani vsi B. dolgovi pri njem (torej tudi od drugih pravd) in v pričo njega prečrtal vse v knjigi. — Ko je bilo vse to gotovo, se je začel B. lokavo smejati, češ: tisto so bili ,Corrierovi" denarji, danes so mi jih prinesli v brunu v Pevmo. — Tako je kurat Budin naplahtal dr. Staniča, ki mu je odpustil do 500 gld., a ga zdaj po vrhu še — tako plačuje. Čitatelji naj sodijo! Mi še dostavljamo: Ali kurat Budin ne ve več, kako težavna reč sploh je bila ž njim v tako delikatni aferi? Ali se ne spominja dogodkov na Katarinijeveni vrtu na dan tombole v Št. Petru, ko je uganjal po polnoči v Ženski družbi reči, katerih si noben posvet-njafc ne dovoljuje? Ali ne ve več, da je neka »javna oseba" vse videla — in je bila nevarnost, da „Corr," vse izkoristi proti njemu? AH ve, kdo ga je rešil tolikega škandala? Ali danes — tako plačuje svoje dobrotnike ? Ali res meni, da mu moramo vse prizanesti, ker je on kurat v Pevmi, a on si bo dovoljeval proti nam najdrznejših iger ?! — Le tri leta je v Pevmi, a naredil je tam toliko prepira, toliko sovraštva, kolikor ga ni bilo za vseh njegovih prednikov, da govore ljudje, kakor so ga pred 3 leti želeli: Reši nas Budina, o Gospod! »rxlut. XJo*" tr . Jan. — Dočim »Gorica" poveličuje svojo »zmago" in celo »Slovenec" brblja o koncu »Sočine* stranke (kako smešno!), je priobčil »P. L." s svojega stališča trezno pisan Članek, v katerem piše med drugim: »Prišel je prepir. Ljudstvo je mahoma izgubilo zaupanje v našo politično organizacijo, poslanci sami pa so v novem glasilu odločno uzdcžavali svojo veljavo in kratko zanikali, da bi bila na Goriškem kaka druga stranka, ko stranka »Sloge", ker »Sočina" stranka da je le — na papirju. V to črno temo je posvetil volilni dan 29. januvarja t. L Jasno je zdaj\ da1 je stala vsa naša politična organizacija na jako slabih nogah, ker je v dobrih šestih mesecih propala. Dne 29. t. m. je namreč »Sočina* stranka premagala staro »Slogo* z vsemi voditelji vred in le pomoč čisto samostojnih mož je rešila »Slogo8 popolnega poraza, pomoč zlasti tistih mož, katere je »Slogino* glasilo tako hudo napadalo. Številke govorijo dovelj jasno, dokazov ni treba. Iz tega pa tudi sledi, da je nemogoče, da bi se »Sloga* še nadalje uzdrževala, ako se ne preosnuje in učvrsti z novimi cilji in močmi*. »P. L." torej sam pripozna, da je »Sočina* stranka v dobrih 6 mesecih potolkla staro »Slogo* z vsemi voditelji vred in da je 29. jan. zmagala. O grofu Coroninijupravi, »da je popolnoma nesposoben" za poslanca. Isto smo rekli tudi rai ! Na naslov »Goričanške* bande je napisal pa te-le prezanimive besede: »Gorica* postaja smešna.... Gospodje! V ponedeljek smo vas imeli na vrvici, ker od nas je bila odvisna vaša zmaga. Ali se spominjate, kako ste nas prosili? Lahko si mislite, da bi nam bila nasprotna stranka marsikaj obljubila, ko bi bila zapazila, da smo omahljivi. Gotovo pa je, da bi bili mi obrnili z nasprotno stranko, ako bi bila imela krščanskega kandidata.... Pisali smo že pred volitvijo, da grof C. ni naš in kmalu tudi ne — vaš". Komentarja ne bomo pisali. Kakor se vidi, so gospodje drug z drugim nezado- voljni ; ako bi ne bilo tu te šmentane »So-čine" stranke, katere se bojž vsi skupaj, bi si bili gotovo prav hudo v laseh. Le mi jih še malce držimo skupaj l Sodnije in naš jezik. — Kako malo se nas še vedno na sodnijah spoštuje, kažejo skoro vsakdanji slučaji. Slovenske stranke se sili večkrat italijanski govoriti, če le znajo malo italijanski brbljati. — Nedavno so bili štirje c. kr. stražarji kot priče preslišani, ki so vsi štirje trdi Slovenci, a ker so na vprašanje, kake jezike govore*, izjavili, da znajo tudi nekaj italijanski, se jih je zaslišalo navzlic brani-teljevemu uporu italijanski, da si je bil obtoženec Slovenec, in je imel torej pravico, slišati, kako pričevanja govorč. Kaj bi bil rekel seveda g. Contin, ako bi se bilo le slovenski pričalo!! Nekdo, rojen v Vipolžah, je bili preslišant i t al j j a nski, ker je njegov i t a-lijanski zastopnik tako zahteval, dasi je zastopnik tožencev zahteval, na"j se ga pre-sliši slovenski. Neka laška sodnija — denimo červi-njanska — je zavrnila nedavno neko slovensko vlogo, z nalogom, da se jo prevede v italijanski jezik. Stranka se je seveda prizvala na okrožno sodnijo, katera je sicer priznala, da je slovenski jezik tudi v červinjanu jednako-praven italijanskemu, ali baje, ker proti takim sklepom ni dopusten vtok, mu ni ugodila. Ostal je torej v veljavi sklep, da mora biti slovenska vloga prevedena v italijanski jezik. — Torej zopet novi dokazi, kako ra v popravna je slovenščina po naših sodnijah in kako se naše sodnije »poslovenjbjo*! Italijanščina se spoštuje povsodi pri nas tako, da ima prvo mesto, s slovenščino pa store, kakor se jim zljubi! Gornji dokazi govori jasno. — In za take reči bi se bilo treba oglasiti v parlamentu na Dunaju! Ali kdo to stori? Nihče! Dr. Gregorčič nima smisla za take reči, grof Coronini pa menda sploh ne bo hodil na Dunaj — in če pojde, bo molčal, kakor doslej. Mar mu jo za ravnopravnost Slovencev na Goriškem! In do takega poslanca nam je pripomogla naša duhovščina! Žalostna nam majka! Črtice izza volilu« borbe. — čedalje grše, škandaloznejše reči prihajajo na dan! Čedalje ostudnejša sredstva se poka-zujejo, s katerimi so nasprotniki prisle-parili »zmago*. —Znano je, da v Črni-čah je bila zaupnica grofu C. odločno odklonjena. Pri volitvi 4 volilnih mož pa so volilci soglasno naglašali, da hočejo izvoliti le take možake, ki bodo volili proti »Slogi" — izrekli so se za odločne »Sočane": enako 4 izvoljeni volilni možje I — Pri prvi volitvi. so tudi res vsi volili dr. Staniča, pri ožji pa so se trije pozgubili. Videli so jih v dotiki z »Goričani* in z osebo, ki grofu G. prav blizu stoji; eden se je izdal, »da mu ponujajo 60 kron* — in res je zašel v »Goričansko* družbo; domov grede je ostal v Šempasu v veseli »Goričanski* družbi. Tudi druga dva volilca sta se podobno vedla. Proti njim doma ljudstvo kar divja: a se ne znajo niti zakrivati. Naši Črničanje se prijemajo kar za glavo, kako je mogoča tolika sramota v njih županiji! Prepričani so, da ti volilni možje so bili kupljeni za velik denar, ker drugače bi se nikdar ne izneverili prejetemu naroČilu! — Tako ostudno demoralizujejo naše ljudstvo tisti, ki hočejo biti »narodni voditelji". Dr. Gregorčič sam je dobro vedel, da so bili izvoljeni 4 volilni možje v Vrtojbi pod »Sočino* zastavo. Vkljub temu je pisal še na predvečer veljaku, naj jih premoti za Goroninija..... Enako so nadlegovali naše volilne može v Renčah. O pijančevanju Coroninijevih vo-lilcev v družbi duhovnih gospodov je čedalje več govorjenja! Popijalo se je tudi celo noč: vina je teklo kakor vode, denarja je bilo obilo. Plačevali so z deseta ki celo taki ljudje, o katerih se lahko reče, da so dese-taki v njih rokah nekaj silovito redkega... Neki duhovni gospod (poročevalec ga ne pozna) se je potolkel po žepu, rekoč: »Ta-le je danes močno trpel!" „ Neumno glare* imajo uredniki »Soče" in »Slov. Naroda". Kdor tega ne veruje, naj čita zadnji »Prim» Lis