9/2018 letnik CXX248 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Potrjenih je bilo 76 matičarjev in 9 trotarjev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 42.854 matic. 40 % vzrejenih matic je bilo izvoženih. Največ matic je bilo izvoženih v Veli- ko Britanijo (več kot 4000), sledita Francija in Finska. Slabih tisoč je bilo izvoženih celo na Japonsko. Skupaj so vzrejeval- ci prodajali svoje matice v 35, predvsem evropskih, držav. Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2017 se je začel že v letu 2016, ko smo v juniju razdelili 690 matic 30 pogodbenim čebelarjem. Čebe- lje matice so bile potomke 59 matičarjev. Sprejetih je bilo 555 matic ali 80,4 %. Čebelarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, v testira- nju pa sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice petih vzrejevalcev s po šestimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičar- ja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 × donos medu (v kg) + 1,94 × točke ocene rojivosti + 0,80 × točke ocene mir- nosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti se- lekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Povprečni donos medu v letu 2017 je bil le 14,6 kg na panj in je bil nizek že drugo leto zaporedoma. Povprečna ocena rojivosti je bila 3,14 in mirnosti 3,14 točke (od štirih). V Pre- glednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najbolj- ših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni pov- prečni donos medu. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem se- lekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2017 Št. Vzrejevalec Si 1 Ivana Kovačević 17,25948026 2 Darko Grm 17,08416446 3 Ladislav Vozelj 17,04920807 4 Venčeslav Lešek 17,03846101 5 Vasja Jug 16,99073089 6 Milan Starovasnik 16,99072955 7 Peter Kolar 16,99072827 8 Viktor Gaber 16,99072754 9 Julij Pokorni 16,99072702 10 Marko Debevec 16,99072692 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Štefan Bukovšek 8236-2013 + 0,93 3 2 Henrik Zaletelj R447 + 0,83 3 3 Darko Grm R422 + 0,78 8 4 Marko Debevec R416 + 0,70 1 5 Ivana Kovačević 34164-2014 + 0,68 6 6 Venčeslav Lešek R433 + 0,63 7 7 Čebelarstvo Pislak Bali R410 + 0,63 6 8 Vasja Jug 16932-2011 + 0,63 6 9 Matija Koštomaj R450 + 0,54 3 10 Matevž Tomažič R445 + 0,49 11 Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani pri po- tomstvu v letu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Mitja Nakrst R437 + 1,82 2 2 Darko Grm R421 + 1,41 3 3 Irma Petelin R439 + 1,34 7 4 Darko Grm R424 + 0,91 3 5 Krištof Bokal R413 + 0,91 8 6 Darko Grm R423 + 0,89 6 7 Jožef Potisek R441 + 0,70 7 8 Štefan Bukovšek R415 + 0,67 5 9 Ivana Kovačević 34164-2014 + 0,54 6 10 Venčeslav Lešek R434 + 0,52 6 Tudi v letu 2017 je vzrejo začelo nekaj novih vzre- jevalcev, nekaj jih je vzrejo opustilo, skupaj pa jih je vzrejalo 33. V uporabi sta dve plemenilni postaji rodovniških matic (Luče in Rog-Ponikve). Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pre- gledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obroč- kov zadka. Izmed 235 družin je zbrala vzorce če- bel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovljena morebitna nosemavost. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2017 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si 9/2018 letnik CXX 249 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Vasja Jug 16932-2011 + 5,11 6 2 Venčeslav Lešek R433 + 4,02 4 3 Janko Bukovšek 30842-2015 + 3,65 6 4 Matevž Tomažič R445 + 3,02 13 5 Milan Starovasnik R449 + 2,27 7 6 Janez Dremelj 383 + 1,78 6 7 Venčeslav Lešek R434 + 1,74 5 8 Matija Koštomaj R450 + 1,63 3 9 Janko Bukovšek 8244-2013 + 1,63 7 10 Henrik Zaletelj 36018-2014 + 1,59 6 Za preverjanje rasne čistosti so čebelarji za vsako druži- no ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4. Oce- njenih je bilo 354 čebeljih družin. Povprečna ocena obarva- nosti je 3,63 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je dobilo 69,5 % čebeljih družin, 25,7 % je dobilo oceno 3, 2,8 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo 7. Ker so vzre- jališča čebeljih matic dragocen vir kakovostnega in čiste- ga plemenskega materiala, vsem čebelarjem, ki čebelarijo v okolici vzrejališč, priporočamo, da svoje družine redno pregledujejo in menjajo matice z obarvanimi družinami. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. V Evropi in Ameriki se kot rezultat naravne selekcije že pojavljajo populacije čebel odpornejše na varoje (glej Locke, 2015). Pokazatelj, ki pri tem prednjači, je omejeno razmnože- vanje varoj v zalegi čebel delavk. Ameriška znanstvenika (Har- ris & Harbo, 2000) sta že pred leti predstavila, da gre ta pojav pripisovati posebni dedni zasnovi čebel in se kaže predvsem kot intenzivnejše čistilno vedenje v povezavi s tako imenovano povečano senzitivnostjo na varoje; čebela namreč prepozna okuženo celico ter jo začasno odkrije ali očisti/izprazni. Paul Jungels (2015) in jaz (Büchler, 2015) sva v svojih do- sedanjih objavah pisala, da je VSH-vedenje nakazano tudi v populacijah naših, močno razširjenih, pasem medonosnih čebel, in ga lahko opazujemo pri buckfaški čebeli in kranji- ci. Z načrtnimi križanji bi lahko stopnjevali ta dedno pogo- jeni vedenjski pojav do te mere, da bi družine same, brez človekove pomoči, preživele in bi pri tem ne izgubile dobrih lastnosti, kot sta mirnost in donos (nabiralna vnema). Da bi dobili ustrezen začetni material za takšno selekcijo, je po- trebno v naslednjih letih testirati čim več družin in izbrati takšne, ki imajo genetsko izraženo VSH. K sodelovanju va- bimo vse čebelarje, ki bi jih takšna odbira zanimala. Katere družine so zanimive? Dobro VSH-vedenje se neposredno kaže z zmanjšanim razmnoževanjem varoj. V tem smislu so posebej zanimive vse družine, ki v primerjavi z drugimi izkazujejo relativ- no nizko okuženost z varojami. Vsakdo, ki pred uporabo sredstev za zatiranje varoj ugotavlja napadenost družin s pomočjo testnih vložkov oz. z vzorčenjem čebel, bo med svojim družinami zagotovo našel tudi takšne družine. Tudi merjenje čistilne sposobnosti s tako imenovanim »PIN-testom, z iglo«, ali pa reakcija čebel na zmrznjeno zalego, nam lahko pomagata do dragocenih podatkov. Na žalost pa omenjena rutinska testa ne moreta nadomestiti natančne kontrole zalege; zagotovo pa visoka čistilna ak- tivnost, izkazana v omenjenih testih, kaže na povečano verjetnost, da bi te družine posedovale bolj izraženo, iska- no lastnost: VSH-vedenje. Za nadaljnjo uporabo v vzrejno selekcijskem programu s poudarkom na VSH so zagotovo v veliko pomoč podatki o poreklu matice ter splošne karakteristike družine (mirnost, sedenje, donos …). Posebej pozorni moramo biti na družine, ki so se dobro odrezale tudi pri testiranju donosa. Kaj potrebujemo? Za pregled zalege potrebujemo dovolj svetel delovni pro- stor ter namizno lupo ali stereo mikroskop z desetkratno povečavo. Ugotovitve modernih raziskav so optimistične – ciljana odbira čebel, z izdatneje izraženim čistil- nim nagonom v povezavi z varojami t.i. na varoje senzitivna higiena (VSH) bi lahko pripeljala v že nekaj generacijah do čebel odpornih na varoje, oz. pri katerih bi se varoje lahko le omejeno razmno- ževale. Kako je mogoče zanesljivo izmeriti ome- njeni VSH-vedenje, opisuje dr. Ralph Büchler na osnovi večletnih, s poskusi pridobljenih podatkov. Desetkanje varoj s pomočjo vzreje Dr. Ralph Büchler (prevod V. Fajdiga) Čebelarski inštitut Kirchhain