I y^vi PQSAvsKi tX^ ObzorniK I Leto VI, številka 51, februar 2002 MRSKOi graf ični studio s. !Ši F-> tLZ US OF^A (-- f K,. >^v ; Adamičeva 1, Novo mesto; telefon: 07/338 0 338, 07/338-0-339 priprava za tisk oblikovanje osvetljevanje B2 Zrt fVi< tisti\{i jiW.W' i'j'vc MicU'bi¦! KULTURNI PRAzÄlK + VELIKE IN MACE MASKE * KRAJEVNIPRAZNIK KS S|NOVO | W^Z izbranih \ i -4*««» I -^ izdelkov y \do50%ceneje\ ^AVT^) L3 OPCiA BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 *** Casino Lido AVANTA LOWE LINTAS www.bramac.si MtmSTnRiHiH 15% POPUSTA ZA VSE OSNOVNE STREŠNIKE OD25. 02. DO 22. 03. Gradite hišo ali pa jo morda obnavljate? Bramac spravi vse vaše želje pod varno streho. Bramac, kakovostni strešniki izbranih oblik, so sedaj po izredno ugodnih cenah! V času, ko nam prebujanje'narave prinaša svež ustvarjalni zagon, vam od 25. 02. do 22. 03. podarjamo 15% popust za vse osnovne velikoformatne strešnike: klasik, donav, adria, markant in alpski. __ S 080 20 30 RECI STREHI PREPROSTO QSlsEflflEfla Št51,februar2002 tretia Posavski razvojni hip hop Zdaj ko v Sloveniji na veliko govorimo in ugotavljamo, kaj je na- cionalni interes, bi bilo prav zanimivo vedeti, kaj je skupni interes nas, ki živimo v Posavju, torej, naš regionalni interes. Le-tega naj bi bistveno bolj kot doslej poznali na podlagi nedavno pripravljene- ga, nekajkrat predstavljenega ter tudi od gospodarske ministrice Petrinove pohvaljenega strateškega dela razvojnega načrta. Pri- pravili so ga v naših kar številnih razvojnih inštitucijah, ki so se orga- nizirale v projektno skupino, nosilec pa je Regijski pospeševalni center Posavje, ki so ga za to nalogo vse tri posavske občine poo- blastile že sredi leta 2000, s tem pa je pridobil status regionalne raz- vojne agencije. Resnici na ljubo dokument ni bil deležen večjih pomislekov, kar je bilo tudi pričakovati ob d'ejstvu, da je bilo k njegovi pripravi povabl- jenih preko 280 pomembnih posameznikov z različnih področij in dejavnosti (odzvalo se jih je preko 100) in da je bilo opravljeno pre- ko 90 individualnih razgovorov. Iz razprave na seji programskem odbora velja morda omeniti pripombe enega od predstavnikov min- istrstva za okolje, ki je ob pohvali navedel tudi, da v dokumentu pogreša več konkretnih pobud-predlogov državi, kako bi njene številne negativne posege v prostor izkoristili in jo na nek način prisilili, da bi v nadomestilo sodelovala pri realizaciji novih projek- tov. Vrednost dobra dva ducata strani obsegajočega dokumenta je že v zbirki številnih informacij o posameznih občinah in regiji kot celo- ti, iz cesar pa je posredno razvidno, da nam prav status statistične regije omogoča, da se lažje preštejemo in spoznamo. Večina vse- bine dokumenta je namreč namenjena prav ugotavljanju razpo- ložljivih kapacitet na različnih področjih, v manjši meri pa tudi kon- kretni analizi dejanskih razvojnih možnosti, takih, ki bi bile v razum- nih rokih in v sedanjih razmerah vendarle uresničljive. Pripravljalci gradiva namreč med drugim ugotavljajo, da je komu- niciranje in sodelovanje institucij v regiji pornanjkljivo, premalo je tudi dogovarjanja o ključnih problemih. Nadalje avtorji ugotavljajo "neobstoj" regionalnega središča in dejstvo, da je najšibkejša točka Posavja v primerjavi s sosednjimi regijami v velikosti (pravzaprav majhnosti) urbanih središč in da si "Krško in Brežice s svojimi funkci- jami konkurirata, namesto da bi se dopolnjevala." In še: "Da pa se morajo vsi interesi in potrebe v regiji uskladiti, pa je za uspešno ko- municiranje in trženje več kot nujno..." Tudi nedavno neuspešno izbiranje direktorja Regionalnega pos- peševalnega centra Posavje - ko so trem prijavljenim kandidatom razdelili štiri glasove, je lahko dokaz, da je komuniciranje v regiji bolj odvisno od trenutnih interesov posameznih skupin in lobijev, kot pa od skupno dogovorjene in dolgoročno zastavljene strategije. Izbiranje prvega človeka vodilne razvojne institucije Posavja traja takorekoč že vse od njegove ustanovitve. Ob tem in ob številnih drugih primerih (ne)usklajenega delovan- ja med občinami, ko je šlo za takoimenovane skupne projekte (sti- pendijska fundacija, nuklearka, raziskovalni center, turistična orga- nizacija, sedeži institucij, itd.) se nehote pojavi vprašanje, ali ni bil tudi zgoraj navedeni dokument sprejet s figo v žepu. Tudi odgovor na vprašanje, kaj je torej skupni interes Posavcev, bi morali izvedeti, še preden država začrta meje bodočih pokrajin. O kakšnem refer- endumu najbrž nima smisla govoriti, zelo zanimiva in pred nadaljn- jimi "strateškimi" odločitvami koristna pa bi bila že razprava na sk- upni seji vseh treh občinskih svetov... Urednik. IFoto meseca .....^j^ L Iztekel se je mesec, ki je po *dolgočasnem in predolgem januarju, ^ bistveno Juraj ši, krajsajo ga tudi prazniki, od katerih je KDLTDRNI ¦' PRAZNIK edini »tapravi« praznjjp#»e ^torej dela prost dan, drugi - pust, Ffcraja vsaj od sobote do torka, ^. f tretji - vaientinovo pa je tm63T^Z (.. enodnevni, a k sreči ga vsaj ""*"" \ nekateri praznujejo tudi ostaXe dni % v letu. Foto: S. Mavsar. ^SSS^---*1*^" WSgßmv*»^, 5 m^i PLiPr*!ftJ bizeljsko-sremiških vin 8 • Avtocesta se vse bolj odmika 9 • Naselitlv jerebic na Krškem polju 9 • Kulturni praznik 10 • Krajevni praznik KS Senovo 12 • Sto let šolske stavbe na Raki 14 • Kulturni dom v marcu 1 8 • Utrinki iz vaše knjižnice 20 • Krško se jih spominja 23 9 Sportnik leta v Sevnici 26 • Prejeli smo 28 • Križanka 29 /Va naslovnici: Šelmarija 2002 - Kostanjevica na Krki D ObzorniK POSaVSki UtriP________________________________________________________________________________________________Št.51,februar2002 I TR1DESETDNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DN» T BIZJAKOBISKAL SEVNICO Sevnica - Pravosodni minister Ivo Bizjak je obiskal sevniško ok- rajno sodišče, kjer se je z delavci pogovarjal o delu in aktualni problematic. Z delom sevni- škega sodišča je zadovoljen, so- dišči v Krškem-in Brežicah pa doslej še ni obiskal. OPOZORILO POLICIJSKE UPRAVE KRŠKO Na območju Posavja beležijo policisti več tatvin denarja, ki jih izvršujejo osebe, ki po stanovan- jskih hišah prodajajo spodnje perilo, kuhinjske krpe in podob- ne artikle. Tatvin je osumljena predvsem okoli 50 let stara ženska, visoka okoli 150 cm, kra- jših temnih, že osivelih las. Pri strankah se običajno, da si pri- dobi zaupanje, večkrat oglasi, nakar izvrši tatvino. Osumljen- ka se prevaža z osebnim vozilom ljubljanskega registrskega ob- močja, znamke Yugo, bele bar- ve. V primeru, da osumljenko ka- znivih dejanj opazite, policija naproša, da posredujete obvesti- lo na interventno številko 113 ali na anonimno telefonsko števil- ko 080 1200. ZLATEPLAKETEZA UČENCEGŠKRŠKO Črnomelj - Učenci glasbene šole Krško so na regijskem tek- movanju v Črnomlju osvojili kar deset zlatih in eno srebrno pla- keto. Srebro je osvojil Primož Cigler (harmonika), zlate pla- kete pa naslednji učenci in učen- ke: Samo Štajner in Ornela Ur- bane (kitarski duo), Gašper Vo- deb (tolkala), Lovro Ašič (tolka- la), David Urbanica (tolkala), Saša Žičkar (harmonika), Maja Zorič (harmonika), Tomaž Pra- protnik (trobenta), Kiemen Glas (rog), Ana Šterk (rog) in Žan Tkalec (pozavna). ZGORELA SUŠILNICA MESA Dolenja vas -13.2. je okoli pol pete ure popoldan zagorelo v manjši leseni baraki v Dolenji vasi, ki sicer služi tudi za sušilni- co mesa. Kljub hitrt intervenciji gasilcev PGE Krško, je 3 x 3,5 m velika lesena baraka zgorela. Vzrok požara še ni znan. SREČANJEV NUKLEARKI Krško -11. februarja sta se pr- vič sestali skupini prijateljstva slovenskega parlamenta in hr- vaškega sabora. Osnovni namen delovnega srečanja je bil, da bi učinkovito reševali odprta vpra- šanja med obema državama. De- legaciji sta zaključili pogovore o Sporazumu o obmejnem pro- metu po uveljavitvi Šengena, dotaknili pa so se tudi problema radioaktivnih odpadkov in tre- nutne naftne vojne. Obe skupini sta ustanovljeni neformalno in prostovoljno, zato tudi nimata legitimnosti odločanja in ne mo- reta rešiti nobenega problema. Vladama obeh držav lahko le predlagata rešitve, da prideta iz trenutne slepe ulice. SPREJELI PREDLOG PRORAČUNA Krško - Občinski svetniki Ob- cine Krško so na seji konec janu- arja sprejeli predlog proračuna za leto 2002. Skupni prihodki so ocenjeni na 4 milijarde 945 mili- jonov tolarjev, skupni odhodki pa 5, 3 tnilijarde, kar precej pre- sega ocenjeno višino v lanskem letu. Vendar je v predvidenih odhodkih velik delež prenes- enih iz prejšnjega leta. Najpo- membnejša izmed teh program- ov sta predvsem Zdravstveni dom Krško in dograditev OŠ Se- novo za potrebe devetletke. PESTER FEBRUARSKI PROGRAM VIGRALNICI Terme Čatež - Grand Casino Lido v Termah Čatež je za za- bave željne v februarju pripravil še posebno pester program, in sicer je v začetku meseca nasto- pila Nuša Derenda, na pustno soboto, 9.2., so pripravili Brazil Show, v četrtek, 14.2., so se za- bavali v znaku na valentinovega, 16.2. so izbirali miss Grand Ca- sina Lido, v soboto, 23.2. pa je nastopil Davor Radolfi. ROJSTVAINSMRTIPO KRAJEVNISKUPNOSTIV KRŠKIOBČINIVLETU 2001: V občini Krško se je v letu 2001 rodilo 276 otrok, od tega 145 dečkov in 131 deklic. Umrlo je 250 prebivalcev občine, od tega 146 moških in 104 ženske. KS Brestanica: rojenih 21 otrok, umrlo 23 oseb. KS Dolenja vas: rojenih 10 otrok, umrlo 9 oseb. KS Gora: rojenih 6 otrok, umrlo 5 oseb. KS Kostanjevica: rojenih. 23 otrok, umrlo 30 oseb. KS Krško: rojenih 64 otrok, umrlo 51 oseb. KS Krško polje: rojenih 8 otrok, umrle 4 osebe. KS Leskovec: rojenih 29 otrok, umrlo 11 oseb. KS Podbocje: rojenih 24 otrok, umrlo 19 oseb. KS Raka: rojenih 20 otrok, umrlo 14 oseb. KS Rožno Presladol: rojena 2 otroka, umrlo 6 oseb. KS Senovo: rojenih 38 otrok, umrlo 42 oseb. KS Senuše: rojena 2 otroka, umrle 4 osebe. KS Veliki Podlog: rojenih 11 otrok, umrlo 9 oseb. KS Veliki Trn: rojenih 6 otrok, umrlo 10 oseb. KS Zdole: rojenih 9 otrok, umrlo 9 oseb.________________ SREBRNA PLAKETA ZVEZE RUDIJU SM0DIČU Krško - Člani Območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je domoljubno, ne- politično in nevladno društvo in združuje vse udeleženke in ude- ležence priprav in vojne za Slov- enijo iz občine Krško, ki so ak- tivno sodelovali v pripravah ali neposredno v obrambnih ak- tivnostih v vojni za Slovenijo v obdobju od 17.maja 1990 do 26.oktobra 1991,sosevzačetku meseca sestali na letnem obe- nem zboru društva, ki šteje 289 članic in članov. Po simbolnem veteranskem dejanju miru, svobode, neuklon- ljivosti, zmage, ponosa, spomi- na in opomina, so udeleženci zbora sprejeli poročilo o delu društva v minulem letu, finanč- ni naert in plan dela za leto 2002, podelili pa tudi članske iz- kaznice novo sprejetim članom. Ob tej priložnosti je Mitja Te- ropšič, predsednik Pokrajinske- ga odbora Zveze veteranov voj- ne za Slovenijo, podelil za dose- danje uspešno in požrtvovalno delo v veteranski organizaeiji' Rudiju Smodiču, predsedniku krškega območnega združenja veteranov, Srebrno plaketo zve- ze veteranov vojne za Slovenijo. DANODPRTIHVRATOŠ KOPRIVNICA Koprivnica pri Brestanici - Na osnovni soli v Koprivnici je bilo dan pred kulturnim praznikom živahno, bolj kot običajno. Tega dne je namreč okoli 114 ueeneev v popoldanskih urah prav ust- varjalno obeležilo Dan sole. Sk- upaj s svojimi učitelji so se pos- vetili izdelavi lutk na vrvici, mimičnih lutk pa marionet in ročnih lutk, s katerimi so kasne- je tudi uprizorili lutkovne igrice za svoje starše in obiskovalce. ObzorniK El Št.51,februar2002 DESET DNI TRIDESET DNI TRIPESET DNI STANE ZORKO MED NAGRAJENCIGZS Ljubljana - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so podelili na- grade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in pod- jetniške dosežke za leto 2001. V skupini srednjih in velikih gospodarskih družb je bilo podeljenih pet nagrad, med njimi direktorjem Droge, Cometa, Salonita Anhovo itd. V skupini malih podjetij pa so tokrat podelili samo eno, a zato dragocenejšo nagrado, ki jo je prejel Stanislav Zorko, direktor krškega podjetja NUMIP, kot visoko priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. PR0SNJAZAP0M0C DIJAKOM Dijaki četrtih letnikov Ekon- omske in trgovske šole Brežice se po štiriletnem druženju pri- pravljajo na korak v svet odras- lih. Pred tem bi radi organizirali zaključni pies in druženje - mat- urantski ples, ki bo 22. marca v Termah Čatež. Za izvedbo bodo potrebovali pomoč v obliki prak- tičnih nagrad in finančnih sred- stev, zato se obračajo na poten- cialne sponzorje s prošnjo za po- moč, ki jo lahko posredujete na naslov: Ekonomska in trgovska srednja šola Brežice, Bizeljska cesta 45,8250 Brežice ali z naka- zilom prispevka na račun pri LB 50100-620-123, št. hr. knj. 373- 41869-23. 0 DELU UPRAVNE ENOTEKRŠKO Krško - V začetku meseca se je v hotelu Sremič z novinarsko konferenco predstavila Uprav- na enota Krško. Načelnik Anton Podgoršek in vodje oddelkov so predstavili poročilo o delu Up- ravne enote Krško v letu 2001. Na krški upravni enoti so v minulem letu med drugim zače- li z uvajanjem sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9000 : 2000. Predvidena infor- matizacija upravne enote, ured- ba o poslovanju z dokumen- tarnim gradivom ter poenotenje oziroma standardizacija obraz- cev vlog v upravnih postopkih, spadajo med ukrepe, ki bodo pri- pomogli k izboljšanju kakovosti storitev uprave. B ObzorniK Spotikania S križi so ponavadi povezane tudi težave. Tako je bilo nekoč in tako bo očitno tudi v bodoče. In zakaj bi bilo danes kaj drugače? Zgovoren dokaz temu je avtocestni križ, ki nam ga vladajoča garnitura obljublja že odkar je zasedla svoje položaje, na katerih vegetira in nas vse skupaj izžema že celo desetletje. In v tem času, ko naj bi bil vsaj večji del tega avtocestnega križa že dokončan, njegovemu dokončanju še ni videti konca, vsaj v naslednjih desetih letih ali morda celo več, še ne. Ob tem, ko vsi ugotavljamo, da moramo tega zgraditi predvsem zaradi nas in naših potreb, koristil pa naj bi tudi tranzitu, ki se vali mimo nas, bodisi na Balkan ali v druge predele naših bližnjih in daljnih sosedov, je zgrajenih kilometrov cest vse manj, njihova gradnja pa vse daljša in dražja. Zatika se tako kot ponavadi pri denarju. Tega v napol prazni in nikoli dovolj napolnjeni državni blagajni nikoli ne bo dovolj. Ob tem država in njeni predstavniki zagotovo financirajo tudi druge potrebe, od ozkih strankarskih, inleresov določenih posameznikov in z njimi povezanih podjetij, do lokalnih in drugih potreb, ki jih je najlažje skriti za velikimi denarji, kijih potrebujemo za gradnjo naših cest. Ob vseh modernih teh- nologijah, mehanizaciji, velikemu znanju in celo tujih izvajalcih, ki so tako ali drugače na zadnja vrata prišli na naša gradbišča, se vsako leto zgra- di manj cest, kot smo jih načrtovali in kot bi jih lahko, öe bi se obnašali bolj gospodarrio in racionalno. Morda so te ocene res posplošene, morda se za velikimi željami skriva tudi trnova pot izgradnje, ki prav gotovo ni poce- ni, präv gotovo pa nas bodo snovalci tega programa, ki so tudi njegovi real- izatorji, težko prepričali v nasprotno. Tudi v Posayju in na Dolenjskem se še kako počutimo odrinjene, ko za- man kričimo, da potrebujemo hitro cesto od "Prestolnice" do Obrežja. In to danes in ne čez deset ali več let. Odgovornim seveda še kako prija, da smo ob teh prizadevanjih tudi malce lakomni in da bi radi tudi sami imeli poleg kilometrov asfalta še kakšne druge koristi, če že škode in težav ne moremo zmanjšati na to raven, da nas ne bi v bodoce ovirala. V tem pe- hanju, da bi iztržili čimveč, se seveda ne znamo organizirati, ne znamo strniti svoje vrste in jasno povedati, kaj bi radi in kako naj bi to dosegli. Država pa med nas pošilja "tajne agente", ki izrabljajo našo naivnost, neznanje in nesposobnost, netijo med nami prepire, podžigajo nevoščjji- vost in še kaj, vse s ciljem, da sebi in drugim pridobijo opravičilo, da pač proti volji državljanov tudi država ne more ukrepati in delati na silo. Tako predstavniki iz ministrstev in projektantskih organizacij z vsakega sestan- ka, kjer se porajajo nove zahteve in izražajo sveže ideje, odhajajo z ola- jšanjem, saj so spet pridobili na času. Pridobivajo pa zgojj sami, ko doka- zujejo svojo pomembnost, ko sami sebi nalagajo nove naloge in zadolžitve, ki seveda niso zastonj, ponavadi pa od njih razen njih in države nimanihče koristi. Posavci in tudi Dolenjci, moramo pa priznati, da verjetno tudi v drugih predelih Slovenije, vsemu temu naivno nasedamo, misleč, da bomo zase izborili kaj bolj ugodnega. Žal ponavadi dobimo še manj od tistega, kar so nam bili sprva pripravljeni dati državni uslužbenci. Ti seveda skrbijo zgolj zase, za svoje dobro plačane službe in položaje in jim je vse ostalo zelo tuje. In potem, ko nam dokazujejo, da delajo vse, da bi se stvari hitreje odvijale, da bi prišli do ceste prej, kot nam obetajo najbolj črni scenariji, se izkaže, da moramo marsikje krepko popustiti, da bi resnično prišlo do uresničitve načrtovanega. Seveda v našo in dolgoročno tudi širšo družbeno škodo. Zavlačevanje pri pripravi, škrtarjenje pri gradnji in na- glica potem, ko pride do gradnje, so seveda v škodo nas vseh, Slabo izbrane trase, cenejše variante se namreč z leti izkažejo za napačne, njiho- va cenenost pa v dragem vzdrževanju, saniranju, popravljanju napak, na , katere so mnogi opozarjali že pred gradnjo. Seveda teh zdaj nihče ne sliši. Argumente stroke in zdrave kmečke pam- eti zamenjujejo argument! moči, denarja, pohlepa. In vse to v našo škodo. Na žalost pa Posavci pri tem nismo nobena svetla izjema. Prej nasprotno! posavski utrip Št.51,februar2002 TRIDESET DNI TRIPESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TR1DESET PNI TRIPE TREZNILSEJENAPP Sevnica - 16.2. so policisti ob pol deveti uri zvečer v Sevnici ustavili 35-letnegavoznika J.J. iz Sevnice, kateremu so zaradi 1,47 g/kg napihanih alkoholnih hlapov prepovedali nadafjnjo vožnjo. Ker Sevničan prepovedi vožnje ni uposteval, saj so ga čez dobro uro ponovno zalotili za volanom v naselju Gornje Br- ezovo, so ga policisti umaknili s ceste z "iikrepom pridržanja do iztreznitve" in proti njemu poda- li tudi predlog sodniku za pre- krške. TUDIVIŠJA "MOTORIZIRANOST Na območju občine Krsko je bilo na dan 31.12.2001 registri- ranih 14.320 vseh vozil (278 vozil več kot vletu 2000), od tega 11.676 osebnih vozil, 175motor- nih koles, 284 kombiniranih vo- zil, 591 tovornih vozil, 1061 kmetijskih traktorjev, 322 prik- lopnih vozil, 94 vlečnih vozil, 42 tovornih specialnih vozil, 27 os- ebnih specialnih vozil, 44 delov- nih vozil in 4 avtobusi. DOBRODELNI KONCERT ZABREŽIŠKO PORODNIŠNICO Krško - Pihalni orkester Kapele je 7. februarja v veliki dvorani Kulturnega doma Krš- ko organiziral dobrodelni kon- cert za brežiško porodnišnico, na katerem so nastopili tudi Nuša Derenda, Marjetka Pod- goršek - Horžen, Dušan To- polovec, Toni Sotošek, amaters- ki dramski igralec Ernest Brez-" nikar ter sekstet klarinetov Poli- cijskega orkestra. Program sta povezovala Ber- narda Žarn in Sašo Djukič. Po besedah predsednika orkestra Ivana Ureka pa so na prireditvi zbrali nekaj cez milijon sloven- skih tolarjev. SENIORJIPOSAVJA - POGODBA 0 NEK NESPREJEMLJIVA Sevnica - Na razširjenem članskem sestanku Območnega združenja seniorjev za Posavje, ki je potekal 15.2. v prostorih Kopitarne Sevnica, so se ti izrekli proti ratifikaciji Pogodbe med RS Slovenijo in R Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Seniorji so mnenja, da je potrebno ponovno opredeliti status vlagateljev in njune medsebojne odnose, v ta namen pa pripraviti pogodbo, ki bo upoštevala novo državno in pravno ureditev obeh drzav in interese kapitalskega vlaganja. Seniorji opozarjajo, da tako zasnovana pogodba reducira dosedanje podjetje JEK v proizvodni obrat, s katerim po načelu popolne paritete upravljata družbenika iz slovenskega in hrvaškega gospodarstva, zaradi Cesar je vprašljivo tako poslovno vodenje elektrarne kot tudi jedrska var- nost. Menijo tudi, da so določila pogodbe o odlagališču RAO in stroškov razgradnje nedorečena, neurejen pa je tudi odnos elektrarne do nep- osrednega obmocja. ZB0G0M, CHARLIE Krško - V Kulturnem domu Krško so s komedijo Zbogom, Charlie gostovali mladi igralci Kulturno-umetniškega društva brežiške gimnazije pod vod- stvom profesorice Alenke Set. ZASEGLIVEČJO KOLIČINO HEROINA Dobova - Policisti na Mednar- odnem železniškem prehodu v Dobovi so 11. februarja'tuji dr- žavljanki zasegli večjo količino heroina. Sicer pa so policisti med vikendom na MMP Obre- žje in Dobova odkrili 5 tujih drzavljanov, ki so skušali vstopi- ti v Slovenijo s ponarejenimi list- inami. V času od 8 do lO.febru- arja so policisti prijeli tudi skup- nol5 tujih drzavljanov, 8 dr- zavljanov Turcije in 7 drzav- ljanov ZR Jugoslavije. ZDRSNILAS CESTE V SAVO Pijavško - 4.2. v jutranjih urah je V.K. (25) iz okolice Krškega vozil osebni avtomobil po glavni cesti 1. reda številka 5, iz smeri Krškega proti Sevnici. Ko je pripeljal izven naselja Pijavško, hitrosti ni prilagodil stanju ceste, zaradi cesar je v levem, nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom. S prednjim desnim delom vozila je trcil v ob- cestno varovalno ograjo, jo z vozilom preskočil in se po nabrežini zapeljal v reko Savo, kjer se je vozilo prevrnilo in po- topilo. Voznik je na kraju nes- rece umrl, sopotniku V.K. (57) iz okolice Krškega pa se je pošk- odoval. Že čez slabih 14 dni pa je blizu naselja Zg. Pijavško v Savo zapeljal še en voznik, ki so ga kasneie odpeljali v bolnišnico. RDEČEINČRNO Krsko - V Galeriji Krško so v organizaciji JSKD OI Krško v zacetku meseca odprli razstavo Rdeče in črno 3 Simona Serne- ca, ki se predstavlja s plakati, znaki, celotnimi podobami, vabili, razglednicami... KSMESTAKRŠKO SKLICUJEZBOR OBČANOV Krško - Krajevna skupnost mesta Krško je za 5. marec skli- cala zbor občanov, ki bo namen- jen problematiki shranjevanja radioaktivnih pdpadkov in reše- vanju odprtih vprašanj Nukle- arne elektrarne Krško po pod- pisani pogodbi med vladama R Slovenije in R Hrvaške. Na obč- ni zbor, ki ga organizirajo v Kul- turnem domu Krško, so med drugim povabili tudi predsedni- ka parlamenta, predstavnike vla- de in posameznih ministrstev ter posavske poslance v Držav- nem zboru. VLOMILEC "DOBIL", LASTNIK "IZGUBIL Brežice - Neznani nepridiprav je v nedeljski noči vlomil v pro- dajalno v Brežicah in iz nje od- tujil večjo količino cigaret, kar- tic za polnjenje mobitelov in za javne govorilnice ter srečke športne loterije Slovenije (hitre srečke, Milijonar, Podarim-do- bim). S tatvino je lastnika ošk- odoval zaokoli 750.000 tolarjev. VROČICA PETKOVE NOČI Brežice - Društvo zaveznikov mehkega pristanka je v sodelo- vanju z Mladinskim centrom Brežice v prostorih brežiškega Mladinskega centra pripravilo zabavo z naslovom 80's Febru- ary - Friday's night fever, na kat- eri so vrteli izključno glasbo os- emdesetih let. Za zabavo sta skrbela DJ OH in DJ Tom. ' ObzorniK Q Št.51,februar2002 posavski utrip EJNI TRIDESET DNI TR1DESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI OSNOVE FOTOGRAFIRANJA Krško - Javni sklad RS za kul- turne dejavnosti Območna iz- postava Krško 9., 10. in 16. mar- ca organizira medobmočni sem- inar Osnove fotografiranja, ki bo potekal v prostorih DZMP Krš- ko, namenjen paje vsem ljubitel- i jem fotografije, ki želijo spo- znati ali osvežiti osnovne za- konitosti fotografiranja. POŠKODOVANJE DELOVNIHVOZIL Stari Grad - Neznani objest- než je v času med 7. in 11.2. v j gramozni jami pri naselju Stari Grad na delovnem stroju razbil šest in na toyornem vozilu 3 stek- la. Lastnika je oškodoval za oko- li 350.000 tolarjev. I INFORMATIVNI DNEVI ZA 0SM0Š0LCE Krško, Sevnica, Brežice - Tudi posavske srednje sole so 15. in 16. februarja v svoje prostore sprejele številne osmošolce, ki iščejo svojim željam in intere- som najprimernejšo pot sred- nješolskega izobraževanja. Sre- dnja sola Krško bo v naslednjem šolskem letu vpisovala po dva oddelka tehniške gimnazije ter po en en oddelek za poklic elek- trikar elektronik, elektrikar en- ergetik, elektrikar motornih vo- zil, elektrotehnik elektronik, strojni tehnik ter obdelovalec kovin. Gimnazija Brežice bo vp- isovala v program Gimnazija (štiri oddelke) in Ekonomska gimnazija (dva oddelka), Sredn- i ja ekonomska in trgovska sola v Brežicah bo izobraževala tri od- ! delke triletnega programa za poklic prodajalec in prav tako tri j oddelke štiriletnega programa ! za poklic ekonomski tehnik. Po en oddelek za frizerje in mizarje pa bodo vpisovali v Srednji soli Sevnica. PETRINOVAVSEVNICI Sevnica - Na povabilo GZS - Območne zbornice Posavje in region- alne razvojne agencije - Regijskega pospeševalnega centra Posavje je 13.2. ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin s sodelavci obiskala Posavje. Po ogledu in pogovoru z vodstvom podjetja Kopitarna Sevnica, ki se uvršča med najuspešnejša podjetja v Posavju, se je Pet- rinova s posavskimi gospodarstveniki, vodstvi občin ter poslanci iz Posavja v Državnem zboru pogovarjala o regionalnem razvojnem programu regije Posavje do leta 2006. Po besedah državnega pod- sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Iva Piryja je Posavje iz pro- gramov pomoči lani prejelo 170 milijonov slovenskih tolarjev, ko- likor naj bi dobilo tudi letos. TEČAJ ZA SLOVENSKEGA VINSKEGA SVETOVALCA Kostanjevica na Krki - V začetku marca bo v organizaciji Sole za gostinstvo in turizem Maribor v sodelovanju z Gospodarsko zborni- co Slovenije v gostilni Žolnir v Kostanjevici na Krki potekal tečaj za slovenskega vinskega svetovalca. Na tečaj se lahko vpišejo vsi gostin- ski delavci, ki imajo končano IV. ali V. stopnjo gostinske smeri z de- lovnimi izkušnjami, in ostali, ki priložijo dokazila, da se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je vezana na področje vin. Slednji morajo opraviti še osnovni tečaj strežbe. Prijave z dokazili in izjavo, kdo bo plačnik tečaja, naj kandidati pošljejo na: Aleksander Bohinc Dolšce 4 8311 Kostanjevica na Krki Za vse dodatne informacije lahko pokličete g. Aleksandra Bohin- caO41779 85O VKRŠKIOBČINIV MINULEMLETU15 745 VOZNIKOV V evidenco o izdanih vozni- ških dovoljenjih je bilo v letu 2001 vpisanih 582 novih voznik- ov, skupno pa je bilo na dan 31.12.2001 vkrškiobčini 15 745 voznikov. V minulem letu so na Upravno enoto Krško s strani sodnikov za prekrške prejeli 80 odločb o izrečenih ukrepih po Zakonu o varnosti v cestnem prometu, od tega se jih je 72 nan- ašalo na ukrep prenehanja vel- javnosti vozniškega dovoljenja. V 14 primerih je bil postopek odvzema izvršen s prisilnim ukrepom na policijski postaji, sicer pa je bil lani v 6 primerih izreoen voznikom tudi ukrep, da morajo ponovno opraviti vozni- ški izpit., dvema voznikoma pa je bilo na podlagi zdravniškega spričevala odvzeto vozniško do- voljenje. VINJEN POVZROČIL NESREČO Črešnjice pri C erkljah - 27-let- ni R.Ž. iz Brežic se je 9.2. v popoldanskih urah peljal z oseb- nim avtomobilom po lokalni cesti iz smeri Cerkelj ob Krki proti Drnovem. Koje pripeljal v naselje Črešnjicepri Cerkljah, je pričel prepozno zavirati za vo- zilom, ki ga je upravijal 26-letni D.H. iz Brežic, ki je pred njim ustavil na vozišču z namenom, da zavije levo na stransko pot. Ko je R.Ž. s vozilom udaril v vozilo, ga je odbilo na nasprotni vozni pas, v vozilo, s katerim se je tedaj pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila I.V. (27) iz okolice Krškega. V nesreči, v trčenju med vozili, se je D.H. hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom prepeljan v brežiško bolnišnico, policisti pa so med ogledom ugotovili, da je R.Ž., povzročitelj nesreče, vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 2,25 g/kg alkohola. D Obzoinik pokraiina posavje Št.51,februar2002 OB PRAZNIKU BIZELJSKO-SREMIŠKIH VIN "Kakovost y steklenici mora biti takšna, da bo nanjo ponosen vsak vinogradnik y okolišu" Vinorodno območje od Bizeljskega preko Pišec, Sromelj, Sremiča do Sevnice sodi po besedah predsednika novo ustanoveljene Zveze vinogradniških društev ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti (VTC) Alojza Kuneja nedvomno med najkvalitetnejša področja vinorodne Slovenije, kljub temu pa v šestih vinogradniških društvih že dlje časa ugotavljajo, da trženje grozdja in vina s tega območ- ja danes ni na nivoju nekdanjega slovesa bizeljsko-sremiških vin. Potem ko so slovenski vinski zakon- ociajalci vinogradnikom na levi strani Save odvzeli pravico do pridelave tržno uspešnega cvička, so ti dokončno uvide- li, da bodo le s skupnim nastopom dovolj prepoznavni in prodorni na vse bolj zahtevnem vinskem trgu. To je med drugim narekovalo ustanovitev Zveze vi- nogradniških društev ob Bizeljsko-sremiš- ki vinsko-turistični cesti, ki ji predseduje Aloiz Kunej. 706 pridelovalcev vin, vključenih v društva vinogradnikov Bizeljsko, Pišece, Sevnica, Sremič, Sromlje in Zdole, ki tvorijo zvezo, si bo prizadevalo odpraviti tudi negativne trende zadnjih let, kot je tudi vse prepočasna obnova vinogradov na tern območju. Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš obsega 1789 hektarjev vinogradov, od tega je 884 ha vinogradniških površin vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina. Precejšnjo težavo predstavlja razdrobljenost vinogradov, saj jih je tretjina manjših od 0,5 hektarja, prav tako je neugodna starostna struktura, ker je kar 37 odstotkov nasadov starejših od 25 let, mladih nasadov pa je le 14 odstotkov. Temu primerna je tudi obnova vinogradov. V zadnjih petih letih je povprečna obnova na obmocju öizeljsko-sremiske vie znasala 28 hektarjev površin, zadnji dve leti celo le 11 hektarjev. Slednje je zdaleč premalo, ugotavljajo vino- gradniki, saj bi morali, če bi želeli doseči enos- tavno reprodukcijo, letno obnoviti vsaj 60 hek- tarjev vinogradniških površin. Slaba popotnica razvoju vinskega turizma ob vinsko-turistični cesti, kjer je sicer v ta namen v zadnjih letih zraslo lepo število vinskih kleti in kmečkih tur- izmov, so tudi zaraščene površine. Ponekod so te posledica že enajst let trajajoče denacional- izacije pa tudi odraz visokih vlaganj, ki jih morajo vinogradniki nameniti za pridelovanje kakovostnega sortimenta. Po besedah predsed- nika Alojza Kuneja bo morala zveza opozarjati in prispevati, da se ti negativni trendi odpravi- jo, ob tern pa dodaja: "Čeprav je zveza šele ustanovljena in bo na prvem upravnem odboru pripravila program svojega dela, bo enaizmed osnovnih nalog zveze zašči- ta in ponovna uveljavitev blagovne znamke bizeljčan in sremičan". Kot pravi, sta bizeljčan in sremičan zaščitena v geografskem poreklu, znotraj zakona pa je praznina, kaj na primer bizeljčan je, katere parametre glede sort in kakovosti mora vsebovati. "Program mora vinogradnike in predelovalno vinsko industrijo ob- vezati, da bodo upoštevali in spoštovali smernice elaborata glede kakovosti in zaščite bizeljsko-sremiških vin. Vsebina pod etiketo bizeljčan in sremičan mora biti pre- poznavna", je še poudaril Kunej. Kljub temu pa so vinarji s svojimi vini iz tega območja na različnih vinskih ocenjevanjih tako doma kot v tujini že mnogokrat dokazali, da so vrhunski pridelovalci vinske kapljice*. Praznik vin ob Bizeljsko- sremiški vinsko-turistični cesti 2002 Vzorce vin ob Bizeljsko-sremiški vinsko- turistični cesti pa so imeli pod drobnogle- dom tudi priznani enologi v ocenjevalnih komisijah, saj se je 14. februarja pričel leto- šnji Praznik vin ob Bizeljsko-sremiški VTC. Kot je ocenila ena izmed članov ocenjeval- ne komisije prof.dr. Slavica Šikovec, je leto- šnji letnik slabši od lanskega. Letos so prejeli 467 vzorcev vin, od tega 147 rdečih, 276 belih in 44 predikatov. Število vzorcev po sortah: 4 - penina, 3 - šipon, 2 - neuberger, 11 - rumeni muškat, 5 - traminec, 7 - sivi pinot, 43 - sauvignon, 5 - kerner, 25 - chardonnay, 15 - beli pinot, 4 - zeleni silvanec, 50 - laški rizling, 4 - rumeni plavec, 37-sremiskobelo, 53-bizeljsko belo, 1 -dolenjsko belo, 34 - modra frankinja, 4 - modri pinot, 63 - sremiško rdeče, 1 - dolenjs- ko rdeče, 32 - bizeljsko rdeče, 7 - cviček, 6 - žametna črnina, 1 - rose. Podelili bodo 8 velikih zlatih medalj, 26 zlatih medalj, 102 srebrni, 112 bronastih ter 157 priznanj, 34 vzorcev pajebiloizločenih. Razglasili bodo tri šampione, za rdeče, belo in skupnega šampiona. Praznik je trajal vse do 2.marca, ko so se zaocenjevanjem vzorcev vin in vodenimide- gustacijami zvrstile tudi spremljajoce pr- ireditve, kot je na Bizeljskem na ogled post- avljena razstava - Spominki ob Bizeljsko- sremiški VTC, svečanost ob ustanovitvi Zveze vinogradniških društev, zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj in že tradi- cionalni vinogradniški pies v krškem hotelu Sremič.______________________________ V register pridelovalcev grozdja in vina pri Upravni enoti Krško je bilo na dan 31.12.2001 vpisanih 1953 pridelovalcev, ki obdelujejo 2.407 vinogradov v skupni površi- ni okoli 700 hektarjev. Alojz Kunej in Matjaž Jenšterle ŠL 51. februar 2002 pokrajina posavje IAVTOCESTA SE VSE BOU ODMIKÄ Krško - Člani Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju so na zadnji, 15. seji v Krškem obravnavali problematiko izgradnje dolen- jskega kraka avtoceste skozi Posavje, seznanili pa so se tudi z informacijo o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Hrvaško in Slov- enijo. Kakor kaže, se bo giede na višino sredstev, ki se letno namenjajo za izgradnjo, gradnja avto- ceste skozi Posavje zavlekla ne samo preko načrtovanega leta 2005, temveč se lahko ta rok prestavi v obdobje leta 2010 - 2011. Medtem ko je za odsek avtoceste Obrežje - Krška vas že sprejet lokacijski načrt in so v teku pripravljal- na dela, prav tako je sprejet lokacijski načrt za odsek Smednik - Kronovo, kjer izvajajo odkup zemljišč, je odsek Krška vas - Smednik še vedno v fazi priprave stališč do pripomb iz javne razgr- nitve. Javna razgrnitev odseka av- toceste Krška vas - Smednik je potekala že v lanskem letu. a vse do danes z Ministrstva za okolje in prostor niso podali in posredovali svojih stališč. Sicer pa je bila to zadnja seja, ki jo je vodil v vlogi predsedujočega Sveta pokrajine krški župan Franci Bogovič, ki je enoletni mandat predal svojemu bežiškemu kolegu Vladislavu Deržiču (na fotografiji). POSAVJE NA SEJMU ALPE ADRIA Ljublana - Regya Posavje se je tudi letos med 5. in 9. februarjem predstavila na sejmu Alpe Adria pod sloganom "Posavje, kjer so jutra bližja soncu". Predstavitev je potekala na temo Aktivne počitnice v Posavju. Ttiristicna društva so predstavljala svoje kraje v povezavi s turistično ponudbo in poudarkom na doživljajskem turizmu in aktivnih počitnicah, ponudniki pa s kulinariko in vini ob Podgorjanski ter Bi- zejjsko- Sremiski vinsko turistični cesti, poseben segment pa so predstavljale Terme Čatež. Letošnja osrednja prireditev predstavitve je bila namenjena kulturno turištičnemu sre- dišču občine Krško, Kostanjevici na Krki, ki letos praznuje 750 letnico omembe mesta v pisnih virih. Občina Krško se je na raz- stavnem prostoru "Posavje, kjer so jutra bližja soncu" predstavljala 5. in 6. februarja s Turis- tičnimi društvi, ki so povezana v Občinsko turistično zvezo Krško ter ponudniki turis- tičnih proizvodovin storitev. Predstavila so se Turistična društva Zdole, Brestanica in Seno- vo ter ponudniki turističnih proizvodov in storitev iz tega področja. Naslednji dan pa Tur- istična društva Kostanjevica na Krki, Turis- tično društvo Podbočje, Ribiška družina Ko- stanjevica na Krki, Društvo turističnih kmetij ter ponudniki turističnih proizvodovin storitev iz tega območja. Sodelovali so tudi kraljica slovenskega sadja Anita Pavlovič s spremljeval- ko Heleno Radej, miss Slovenije Rebeka Dremelj in kralj cvička Alojz Pirc. Za ani- macijo je skrbela pustna skupina Prforcen- haus iz Kostanjevice na Krki s pustnimi liki. V naslednjih dneh sta se predstavilit tudi os- tali posavski občini s svojimi ponundniki, v okviru sevniške občine so se predstavili Gos- tinsko podjetje Sevnica in Dvorec Impoljca s svojo ponudbo ter z izdelavo makete sevni- škega gradu, Pekarna Kruhek, Društvo salamarjev, Vinogradniško društvo Stude- nec, Aktiv kmečkih žena. Občina Brežice je med drugim predstavila vodne in zdraviliške programe Term Čatež, športno-rekreacijske aktivnosti, kulturne prireditve - Festival Brežice, naravne posebnosti, kot so repnice - peščene vinske kleti in drugo. Na ogled so postavili spominke Bizeljsko-Sremiške vinske ceste in Posavskega muzeja. NASELITEV JEREBIC NA KRSKO P0UE Krško - V minulem tednu se je v Krškem na Občnem zboru Zveze lovskih družin Posavja sestalo 25 starešin lovskih družin z območja od Bizeljskega do Radeč, v katere je vključenih 1180 lovcev. Ti bodo tudi v letošnjem letu nadal- jevali s številnimi aktivnostmi, med drugim s ponovno naselitvyo pofyskih jere- bic na Krskem polju in že tradicionalno akcijo čiščenja po(j in gozdov. Ker so posavski lovci v zadnjih letih v lovsko-gojitvenih bazenih v nižinskih predelih ugotavljali občuten upad male divjadi, to je zajcev. fazanovinjerebic, ki so žrtve vse večje motoriziranosti in plenil- cev, so se v minulem letu odločili za ponovno naselitev poljskih jerebic na Krško polje. Kakor lani namer- avajo tudi v letošnjem letu izpustiti okoli sto parov poljskih jerebic. Po besedah Antona Podgorška, dosedanjega in bodočega predsedni- ka Zveze lovskih družin Posavja, se v lovskih družinah, ki gospodarijo z di- vjim prašičem, denimo na območju Bohorja, še vedno soočajo tako z nji- hovo stevilčnostjo kot škodo, ki jo ti naredijo. Podgoršek meni, da očitki s strani prizadetih kmetovalcev in Kmetijske gozdarske zbornice na račun neučinkovitosti lovskih družin niso upraviceni. Kljub vsem prizade- vanjem za odstrel divjih prašičev je večje uspehe težko doseči, saj je prašičem, ki v eni noči prehodijo tudi do 40 kilometrov. težko slediti. Zato so se v Zvezi lovskih družin Posavja odločili za dodatne ukrepe, kot je pre- ventivno krmljenje divjih prašičev, da bi le-te zadržali v višje ležečih prede- lih. Sicer pa so posavski starešine na občnem zboru minulo leto ocenili za uspešno, saj so uspeli uresničiti načr- tovane naloge. Ze čez dober teden pa so se posavski lovci na gradu Mokrice na svečani seji srečali s svojimi hr- vaškimi kolegi, s katerimi že 25 let us- pešno sodelujejo na slovensko-hr- vašlcem obmejnem območju, to je v lovsko gojitvenem bazenu Žumberak -Gorjanci. ObzorniK kulturni oraznik Št.51,februar2OO2 ldJ:1;UM;l- MESEC KULTURE Krško - Osrednja slovesnost v počastitev slov- enskega kulturnega praznika v občini Krško je letos potekala v kulturnem domu Podbočje, na kateri so podelili tudi Prešernova priznanja za leto 2001. Sicej pa so po vsej občini potekale številne prireditve v organizaciji posameznih kul- turnih društev v okviru krajevnih skupnosti, ki so se nekoliko kasneje predstavila na skupni prired- itvi z naslovom Kulturni mozaik 2002. Bronaste Prešernovih plakete so letos v krški občini prejeli Slavka Petrovič, Jana Udovč, Franc Valentin Šeško, Rudi Čižmek, Alenka Rakar, Joze Radej, Barbara Smolej - Fritz, Janja Benje, Anamarija Capl in Slavica Jesenko, sre- brne Prešernove plakete Jožica Vogrinc, Robert Pirc, Edvard Pohle, Ivan Ojsteršek, Aleksandra Macur in Darko Gorenc. Zlato Prešernovo pla- keto pa je za svoje delo letos prejel amaterski gledališki igralec Ernest Breznikar, član DKD Svoboda Senovo. Mozaik 2002 Kot nekakšen odmev kulturnega praznika so se 15. februarja v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško v veliki dvorani Kulturnega doma Krško zbrale številne kulturne skupine, sekcije, klubi in društva ter pripravile prireditev z naslovom Kulturni mozaik 2002. S pesmijo, glasbo, plesom, recitali, filmom, fotografijo, likovnimi deli so mozaik sestavili MePZ Svit Krško, Plesna skupina Harlekin iz KD Kostanjevica, Literarna sekcija Sanje iz KD Žarek Dolenja vas, KD Posavski oktet, Lit- erarna sekcijax DKD Svoboda Brestanica, ŽePZ Aktiva Kmečkih žena Kostanjevica na Krki, KD Simfonični orkester GŠ Krško, KD Ljudski pevci Roženkravt, Plesna skupina Moon-light iz KD Stane Kerin Podbočje, Lesk- ovški oktet KD Leskovec pri Krškem, Folklor- no društvo Tuflci, vokalna skupina KD Srake z Rake, Likovno društvo Krško OKO, Društvo lju- biteljev fotografije Krško in filmska sekcija Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško. VajazboravBrestanici "Človek je kot klas: pom, darovit, plodovit", je dejala zbranim v brestaniški osnovni šoli ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika Margareta Marjetič, predsednica tamkajšnje- ga Kulturnega društva "Svoboda". In da je temu res tako, so vse sekcije društva na predvečer kul- turnega praznika potrdile z nastopi, plesom in besedo. Njihova dramska skupina pa se je že naslednji vikend predstavila z uprizoritvijo novega gledališkega dela Vinka Moederndor- ferja Vaja zbora, ki so jo še nekajkrat ponovili. Dvojni praznik na Senovem Na Senovem so kulturni praznik po običaju združili s krajevnim praznikom. Na prosiavi v Domu XlV.divizije je ob bogatem kulturnem programu predsednik Kulturnega društva Svo- boda Senovo Zoran Šoln podelil bronaste Pre- šernove plakete za delo in dosežke na kul- turnem podrocju. Kulturni utrip v Dolenji vasi ^^¦H Mi Na prosiavi ob prazniku v ^^^^H^^l Dolenji vasi so sodelovali H^NarSr^l učenci Glasbene šole Krško ^E -r^^B ter člani tamkajšnjega društ- ^V ^^HP vaŽarek, ki skozi vseletoskr- W ^I^P^Bl bi za živahno kulturno doga- ¦ luNiiS^ janje in utrip v kraju, pred- seduje pa mu Mira Damjanovič. Omenjene sekcije v društvu Žarek tvori kar preko osem- deset članov. To je skoraj enkrat več, kot jih lah- ko sprejme prireditveni prostor v večnamen- skem domu, ki je, čeprav mnogo pretesen, osrednje prizorišče kulturnih in interesnih dogajanj v Dolenji vasi. Pod dežnikom v Leskovcu V Jožefovi dvorani v Leskovcu so se na valen- tinovo v okviru literarno-glasbenega večera Pod dežnikom, ki ga organizira kulturna sekcija KJu- ba posavskih äudentov pod vodstvom Tatjane Lapuh, predstavili Silvester Mavsar z zbirko pesmi Samobeg, Maruša Mavsar z romanom Melisa in Stanka Macur s svojimi songi'. V zakl- jučnem delu večera so poslušalci lahko prvič slišali tudi nekaj Mavsarjevih besedil za songe, ki jih je napisal za glasbeno dramo Vražje dekle. 28. februarja pa so se na drugem februarskem večeru "pod dežniki" predstavili študentki Urška Kosen- ina s poezijo, Mateja Bohm s prozo ter z glasbo Robert Ivačič (ustna harmonika), Jurij Avsenak (bas kitara) in Uroš Srpčič (bobni). ObžorniK D3 V LESKOVEC PRIHAJA P0MLAD... ... tokrat že malce prej - z novoustanovl- jenim Kulturnim društvom Leskovec pri Krškem, katerega sekcije se bodo javnosti prvič predstavile v soboto, lö.marca 2002 ob 18. uri v Osnovni soli Leskovec, katere gostoljublje društvo že ves čas sprejema. Na prireditvi z naslovom POMLAD PRI- HAJA se bodo tako predstavile: glasbena sekcija z Leskovškim oktetom, likovna sekci- ja z razstavo velikonočnih pisanic, literarna sekcija z izbranimi pesmimi članov, drams- ka sekcija s štirimi skeči in sekcija za ohran- janje naravne in kulturne dediščine z razsta- vo starih fotografij in manjšo etnološko razstavo in še čim. K še bolj veselemu in zabavnemu vzdusju pa bodo prispevali še gostje: Ernest Brezni- kar, Janko Bizjak, učenci Osnovne sole Leskovec in Tuflci. Leskovčani vsekakor zagotavljajo, da ne bodo razočarali, napovedujejo pa še več podobnih prireditev. Hkrati pa vabijo, da jim pri pomladnem prebujanju Leskovca.in okolice pomagate vsi, ki to želite. Št.51,februar2002__________________________________________________________________________________________________Od tU jsl taiTI USPEŠNI PRIODKRIVANJU KAZNIVIH DEJANJ Krško - Direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik. načelnik Obveščeval- no-komunikacijskega centra Štefan Hren, vodja kriminalistične službe Sašo Jejčič in Zlatko Pirš, nacelnik uniformirane policije, so na letni tiskovni konferenci pred- stavili poročilo o delu v letu 2001 in varnostno oceno za območje Posavja. Usp- ešni so bili predvsem pri odkrivanju kaznivih dejanj, v okviru katerih narašča števi- lo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Od 2316 obravnavanih kaznivih dejanj so jih uspešno preiskali okoli 80 odsto- tkov, kar je, v primerjavi z ostalimi policijskimi upravami, tudi najvišji odstotek preiskanosti v Sloveniji. Kriminalisti so med drugim obravnavali 88 kaznivih de- janj zoper življenje in telo, tri poskuse umora, 190 velikih tatvin in tri rope ter 26 samomorov, zaskrbljujoč pa je podatek, da narašča število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Lani so obravnavali 22 tovrstnih kaznivih dejanj, v de- vetih primerih spolno nasilje nad deklicami, starimi manj kot 15 let. V minulem letu so policisti na posavskih cestah obravnavali skupno 1068 prometnih nesreč. Vzpodbuden je podatek, da je v teh nesrečah umrlo enkrat manj oseb kot v letu 2000, in sicer 8 oseb, 105 oseb se je huje in 211 oseb lažje telesno poškodovalo, 1408 oseb udeleženih v prometnih nesrečah pa ni utrpelo telesnih poškodb. Žal pa sta v le nekaj več kot mesecu dni letošnjega leta v prometnih nes- rečah na regionalnih cestah v Posavju umrli že dve osebi. LAŽJE D0 TRŽNICE Nova, v nasprotni smeri speljana dvosmerna cestna povezava bo na podla- gi ureditvenega načrta, ki so ga izdelali na Savaprojektu Krško, nedvomno razbremenila in izboljšala prometne razmere na Vidmu. Rekonstrukcija, ki jo izvaja Cestno podjetje Novo mesto, zajema ureditev cestišča z izgradnjo pločnika in kolesarske ceste in okoli 70 parkirnih mest. Na tem odseku je ob železniški progi predvidena tudi postavitev protihrupnega zidu v dolžini 270- ih metrov, sicer pa bo morala Občina Krško kot investitor za omenjena dela odšteti 100 milijonov tolarjev. Posojilo za pomladne načrte Ali tudi Vas čakajo veliki pomladanski načrti in nakupi, pa ne veste, kako obrniti denar, da bi se Vam izšli? Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudimo v naši banki! Dobite ga lahko za nakup obleke ali računalnika, za tečaj tujega jezika ali joge, za novo pohištvo ali preprosto za sprotne drobnarije, s katerimi postane življenje lepše. Oglasite se v naši poslovalnici, izberite si posojilo po svoji meri in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo si lahko sami izračunate na naši spletni strani: www.nlb.si. ) Ijubljanska banka Now (Jublfrruk, tent* d.i.. LJublfr». Divizija Dolenjska krajevne skupnosti Št.51,februar2002 PRAZNIČNI FEBRUAR NA SENOVEM Senovo - Na Senovem vsa leta spomin na legendarni pohod borcev 14. divizije na Stajersko ter njen boj na Senovem obeležujejo s krajevnim praznikom. Letos so ga obeležili s slavnostno sejo Sveta Krajevne skupnosti Senovo in osrednjo prireditvijo v Domu XlV.divizije ter z različnimi športnimi in drugimi aktivnosfmi. Praznovanje se je letos pričelo že s šahovs- ko simultanko prvega februarja, nadaljevalo pa 6. februarja s svečano sejo sveta Krajevne skupnosti Senovo v prostorih Kmečkega tur- izma Plahuta v Kališevcu, kjer so člani sveta krajevne skupnosti spregovorili o doseženih rezultatih v mandatu, ki se jim bo iztekel konec letošnjega leta. Predsednik Sveta KS Anton Petrovič je ob tem ocenil, da so uspeli realizirati vrsto zadanih nalog, predvsem na področju urejanja komunalne infrastrukture. Dan kasneje, 7. februarja, so na Senovem praznik krajevne skupnosti po običaju združili s slovenskim kulturnim praznikom. Na pro- slavi v Domu XlV.divizije z bogatim kulturnim programom je predsednik sveta KS Senovo Anton Petrovič poudaril: "Resnično je užitek živeti v kraju, kjer različna društva s svojo de- javnostjo skrbijo za to, da se o kraju širijo pozi- tivne vesti. Ko srno po slavnostni seji sveta KS kramljali z ljudmi, ki sooblikujejo delo in življenje v kraju, je bila splošna ocena, da se je sicer ozračje na Senovem z zapiranjem pre- mogovnika spremenilo, da je manj čutiti pri- padnost kraju, da se ljudje bolj zapirajo v svoje kroge, vendar pa tudi to, da društvena dejav- nost že dolgo ni bila tako močna, s toliko zelo dobrih rezultatov.In to je tisto, kar večini daje moč za nadaljnje delo in seveda nove uspehe". Ob tem je dodal: "Pri uspehih naših društev, naših sokrajanov, gospodarstvenikov in pod- jetnikov, ki se trudijo obdržati delovna mesta kl- jub neprimernim razmeram na trgu, ki skrbijo, da je ta kraj, v katerem živimo, še vedno kraj, kamor se radi vračamo in za katerega lahko s ponosom rečemo, da smo tu doma". Predsednik Kulturnega društva Svoboda Senovo Zoran Šoln je Jani Udovč, Slavki Petro- vič, Francu Valentinu Šeškifin Rudiju Čižmeku podelil bronaste Prešernove plakete za delo in dosežke na kulturnem področju. Seveda pa so se spomnili tudi sokrajana Ernesta Brezni- karja, ki je na osrednji občinski prireditvi pre- jel zlato Prešernovo plaketo. Tudi v nasledn- jih dneh se je v kraju zvrstilo več prireditev. 8.februarja je senovsko Društvo prostega streljanja organiziralo na strelišču v Zaklu dan odprtih vrat, v soboto se je okoli 50 pohodni- kov podalo na tradicionalni pohod po poteh 14.divizije na Bohor, tega dne pa je v športni dvorani tudi potekalo državno prvenstvo v malem nogometu za deklice. Pred 58 leti, 8. februarja 1944, sejepreko tisoč borcev Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve bri- gade nahajalo na Plešivici na Bohorju, od koder so v naslednji noči borci Šercerjeve brigade na- padli premogovnik na Reštanju, kjer so med drugim uničili prevozne naprave Zaklovega jaš- ka, zažgali separacijo in premog v skladišču, pretrgali električno in telefonsko napeljavo, zara- dičesarsejepo tejakcijina Senovem za nekajčasa zaustavil izkop premoga. Visti noči so borci Tom- šičeve brigade izvedli tudi napad na Senovo. Po bojih na Reštanju in Senovem je kljub žrtvam v hudi zimi in z nadčloveškimi napori 14. divizija častno izpolnila zadano nalogo - oslabiti okupa- torja in pri ljudeh zmanjsati strah pred sovražnikovim nasiljem, zaradi česar so se ti od- ločali za mncžičen odhod v partizane. ~ mmHnn m c***0**iullla23'*270krSko, I »IX-p / T.I.: 07/490 - 28 - 60, HrrKT # Fax: 07/490-28-63, ^f ~^^i OSMj 041/680 - 929, ^^mmW L-n,ail: *f •lct.kr«ko««iol Ji.f JožcPircs.p. MDB 16, 8273 Leskovec t€l.: 07/490 32 20, fax: 07/490 32 21, mob.: 031/615 318 E-mail: parkctarstvo.pirc@siol.nct ObžorniK IQ Predsednik sveta KS Anton Petrovič ŠL5Lfebruar2002 od tu in tarn PODPISALIPOGODBO 0 ZAČETKU PRIPRAVUALNIH DEL V Sevnici so 20.2. direktor družbe Savske elektrarne Ljubljana Borut Miklavčič, Franc Kositer v imenu družbe GIZ Gradis in Jože Piltaver, direktor sevniškega podjetja SGP Posavje, podpisali po- godbo o začetku pripravljalnih del za drugo v verigi hidroelek- trarn na spodnji Savi - HE Boštanj. Investicijska vrednost priprav- lialnih del znaša 1 million evrov. Operativna dela, ki jih bosta izvajali pod- jetji GIZ Gradis Ljubljana in SGP Posavje Sevnica, obsegajo prestavitev plinovoda v dolžini 300 metrov in prestavitev glavne ceste v dolžini 1500 metrov na novo traso iz- ven obmocja HE Boštanj. Po besedah direktor- ja SEL d.o.o. Boruta Miklavčiča je glede na že opravljena predhodna dela potrebno takoj skleniti koncesijsko pogodbo za HE Vrhovo in HE Boštanj s Savskimi elektrarnami, saj bo le tako izdaja enotnega dovoljenja za gradn- jo vseh pripravljanih del za HE Boštanj možna v marcu letošnjega leta. Navedena in- frastruktura mora biti namreč prestavljena v roku äirih mesecev, to je najkasneje do mese- ca junija, ko naj bi začeli ob najnižjem vo- dostaju reke Save z operativno najzahtevne- jšim posegom - s pregraditvijo struge Save, saj bo v nasprotnem primeru zaradi hidro- loških pogojev začetek izgradnje same elek- trarne preložen najmanj za eno leto. P BARVAMO i&»^c «VET y Ul. ll.Novembra41 obrtna cona Leskovec Nič več ne bo, kot je bilo, je bil stavek, ki je zaznamoval prelomno obdobje naše mlade države. Veliko sprememb je bilo slabih, veliko po tudi dobnh. Svoboda pretoka informacij in dopuščanje tudi različnega mišljenja pušča sledi v arhitekturi in urejanju bivalnih okolij. Sivino ter belino fasad innotranjih zidov zamenjujejo barve, ki izražajo svobodo, domišljijo in energijo ljudi, ki se z njimi obdajajo. V podjetju AGROSMER, ki deluje, kot specializirana trgovina za barve in lake, smo se pnlagodili modernim trendom in povpraševanju strank, ter nabavili HELIOMIX sistem mešalnico zidnih in fasadnih barv, kakor tudi barv za kovino in les. V praksi to pomeni, da lahko iz mešalmce pridobimo preko 3000 odtenkov barv po željah strank. Torej preko 3000 odtenkov fasad, zidov, pohištva all ostalih lesenih delov, kakor tudi vseh kovinskih delov. Za izbiro odtenka so vam na voljo različne barvne lestvice ali pa prinesete vzorec blaga, keramike, talne obloge ali kak drug vzorec v mešalnico Objekt postane dorn, ko mu s fasado in barvami opredelimo lzgled. V naši specializirani trgovini vam nudimo strokovno svetovanje in celovite rešitve za vse vaše barvne probleme, saj poleg osnovne ponudbe nudimo tudi razne specialne premaze, kot so antinikotinska barva, barva za vlažne zidove, antimikrobna barva, zidna barva za kuhinje in kopalnice, biocidno sredstvo za sanacijo zidnih in lesenih površin okuženih s plesnijo ali hišno gobo, kakor tudi druge dekorativne premaze. Vse to pa je le majhen del naše bogate ponudbe saj nudimo tudi; * izolacijske fasade * kompleten asortima za avtoličarska dela z MESALNICO AVTOLAKOV * industrijske lake za mizarje in kovinarje * barve in lake * orodja in pripomočke za barvanje Z dolgoletnimi izkušnjami vam znamo strokovno svetovati pri izbin matenalov, kakor tudi izvajalca del. Večje količine vam dostavimo brezplačno. . I j TA-BU_________________ —'' „ -1 "TOJPON I KrSko-Dmovo 7^ I I rnB.rir,r V mesecu marcu vam nuaimo Petrol LJPacmc A> ¦ I 5 % popust Agrosmei I ° DXL gotovillb ob pfiloZltvi kupODH ~) » |~~ Delovm čas: vsak dan od 7:00 do 16:00 « • sobotaod 7:00 do 12:00 Tel: 07 490 51 85 Barve za vsa razpoloženja^ IB Obzornik pustovanje VEUKE IN MALE MASKE V krškem hotelu je pustno rajanje potekalo v dveh delih. Že v popoldan- skih urah so veselo, ob spremljavi staršev in ob animaciji prostovoljk Zveze prijateljev mladine Krško, rajali najmlajši. Nič manj veselo in norcavo pa ni bilo v večernih urah, ko so se v hotelu zbrale maškare od Bohorja do Gorjan- cev. Ob najbolj množični udeležbi našemljenih in nenašemljenih mask v zadnjih letih, predvsem pa ob obilici izvirnih in dobro izdelanih mask, stro- kovna žirija, ki je ocenjevala najizvirnejše med skupinami, posamezniki in čarovnicami, ni imela lahkega opravila. Maškare so namreč vse po vrsti letos poskrbele tudi za pester predstavitveni program: s plesom, poziran- jem, pesmijo ali čaranjem. V kategoriji skupin, je zmagala ženska trojica pod imenom Trgatev, 2.mesto je osvojila številčno najmočnejša skupina Ferrarijevih in Maclar- novih dirkačev, 3. mesto pa dobro, moško razvita in visokorasla "Sneguljči- ca s sedmimi palčki". Med posamezniki je zmagal najmlajši udeleženec, ki je predstavljal, kakor bi ga izrezal iz filmskega platna - Harrya Poterja, v kategoriji čarovnic pa je zmagal štiričlanski sestav - Sodobna čarovniška družina. Za vse najboljše so v hotelu priskrbeli tudi zelo lepe in pestre na- grade. ObzormK ID Št51,februar2002 izobraževanje STO LET ŠOLSKE STAVBE NA RAKI Raka - Potem ko je bil 10. oktobra 1901 položen temeljni kamen za novo šolsko poslopje na Raki, so 16. septembra 1902 novo šolo slovesno, s proslavo in šolsko veselico, tudi otvorili. Ob 100. obletnici so na OS Raka 22. februarja s svečano prireditvijo obeležili ta visoki jubilej. Šolstvo na Raki ima korenine v začetku leta 1800. Zasilni pouk je v začetku potekal po na- jetih solan, že leta 1832 pajefarnaobčina natrgu sezidala šolsko poslopje, kjer so začeli z enorazredno mešano ljudsko solo, ki se je 1875 razširila v dvorazrednico. Tega leta je potres pre- cej uničil prvo šolsko poslopje, zato je deželna vlada dovolila raški občini, da je začela z novo- gradnjo. 1901. leta je bil položen temeljni ka- men, leta 1902 pa so solo sloVesno otvorili. Po koncu druge svetovne vojne so slovenski otroci in učitelji vstopili v uničeno in izropano šolo. Že čez tri leta, ko je na soli ravnateljeval Leon Ko- man, so uvedli sedemletko, ki se je kasneje pre- imenovala v nižjo gimnazijo. Od leta 1966 je solo 16 let vodil Martin Lešn- jak. Opravljena so bila večja vzdrževalna dela, učenci so se iz oddaljenih vasi vozili že s šolskim kombijem, pouk je potekal v dveh ali treh iz- menah, tudi po privatnih hišah. 1978 so pridobili nov prizidek s petimi učilnicami in telovadnico ter prostor za oddelek vrtca. V zadnjih desetih letih so se, kot pravi ravnateljica Justina Molan, spopadali s prostorsko stisko. Pouk so imeli v dveh prostorih krajevne skupnosti, knjižnico v splošni ambulanti, pouk športne vzgoje samo v telovadnici, ker je igrišče zalivala voda. Pred sedmimi leti so pridobili nove prostore in se vrnili pod lastno streho. "Nekatere prostore smo začasno uredili, kjer čakamo na nove pros- torske posege in na začetek devetletke. Vse- binsko prenovo pa v svoje delo vnašamo že celo desetletje", pravi Molanova. Športno ig- rišče je sanirano, vendar čakajo še na avtobus- no postajališče, del strehe, knjižnico, učilni- co za tehnični pouk in gospodinjstvo, sanaci- jo kuhinje in kakšno igralnico. "Ob stoletnici šolske stavbe pa nam je v veselje, da je šoli v tern letu uspelo pridobiti prvič oddelek podal- jšanega bivanja in odpreti jaslični oddelek. Zadovoljni smo s timskim delom vrtca in sole ter z dobrim sodelovanjem sole in povezo- vanjem s krajani pri skupnih vsebinah", še dodaja ravnateljica Justina Molan. ISDN Telekom ^$ Temelj digitalnih telekomunikacil V okolje ISDN lahko prestopite po svoji presoji in si tudi sami izberete terminalsko opremo ISDN, ki je dostopna na slovenskem trgu. Res pa je, da se večina naročnikov zaradi ugodnosti ponudbe odloci za enega od ISDN paketov, ki kombinirajo terminalsko ponudbo tako, da ugodijo manj zahtevnim uporabnikom in tistim, ki izkoriščajo zmogljivosti priključka ISDN BA v optimalnem obsegu. Izbrani ISDN paket lahko po želji dopolnite s posameznimi elementi iz dodatne ponudbe terminalske opreme. Ugodne cene dodatne terminalske opreme veljajo ob istočasnem nakupu ISDN paketov. Osnovni ISDN paket že od APSL Nove poti v svet interneta Z novimi tehnikami prenosa ADSL odpira zmogljive, zanesljive in varne poti v svet interaktivnih multimedijev in hitrega prenosa. Telefonski aparat z digitalnim odzivnikom RP2! #Staro za novo + preko Telekomovega računa www.telekom.si Nasveti in brezplačne informacije na štev''VLCtHHH ISDN.100 ISDN.200 ISDN.300 ISDN.400 | ISDN.500 Občina Krško Št.51,februar2OO2 PRORAČUN OBČINE KRŠKO ZA LETO 2002 Občinski svet občine Krško je na svoji 30. redni seji sprejel (20 za, 3 proti) Odlok o proračunu občine Krško za leto 2002. Skupni prihodki proračuna so ocenjeni na 4,945 milijarde tolarjev. Pri tem znašajo (zneski so vtisoč tolarjih): Vrsta priiiodka Delež Znesek - prihodki primerne porabe (zajeta finančna izravnava) 55,10% 2.409.193 - prihodki od najemnin in lastni prihodki 1,96% 86.220 - komunalni prispevek in drugi nedavčni prihodki 23,86% 1.045.533 - prihodki od prodaje premoženja 9,81% 845.010 - prihodki od taks za obremenjevanje vode (odstop MOP-a) 4,92% 180.000 - transferni prihodki (brez finančne izravnave) 4,35% 37^.265 Prihodki so v primerjavi z letom 2001 višji za 31,4 %. Tolikšna rast prihod- kov je predvsem zaradi upoštevanja dodatnih prihodkov, ki so posledica nerealiziranih in prenesenih plačil iz preteklega leta in pa od predvidene prodaje premoženja. Dejstvoje, dasomed prihodki proračunazaleto 2002 tudi prihodki, ki imajoobčasniznačaj in dejansko povzročajo odstopanje od realne višine. To so predvsem prihodki od prodaje premoženja. V proračunu za leto 2002 so zajeti tudi naslednji viri (zneski so vtisoč tolarjih): - prodaja Materade Poreč 329.280 - prodaja starega Zdravstvenega doma Krško 248.500 - prodaja prostorov v ZD Kostanjevica 57.000 - prodaja zemljišča - asf altna baza 30.000 Poleg navedenih prihodkov so med prihodke dodatno upoštevane še takseza obremenjevanje voda in zaravnanjezodpadkivvišinM 80 milijonov tolarjev. Vletošnjem letu predvidevamoševečji prilivzasofinanciranje inves- ticijsstranidržave -transferne prihodke vvišini 130 milijonovtolarjev. Ček navedenim prihodkom prištejemo še razliko pri finančni izravnavi, zaradi zmanjšanja kalkulativne ocene višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri določanju obsega primerne porabe za Občino Krško, ki znaša 80 milijonovtolarjev, dobimo realni del povečanja prihodkov proračunaza leto 2002 v primerjavi z letom 2001. Skupni odhodki proračuna so predvidenivvišini 5,395 milijarde tolar- jev in so razporejeni za (zneski so v tisoč tolarjih): Vrsta odhodka Delež Znesek - tekoča proračunska poraba , 49,13% 2.560.212 - investicijska poraba 48,43% 2.612.483 - subvencioniranje gospodarskih dejavnosti 2,44% 221.628 Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 449,5 milijona tolarjev. Pokri- vanje primanjkljaja je predvideno s stanjem sredstev na računu in z najetjem posojil vmaksimalni višini 439,2 milijona tolarjev, karpredstavljazakonsko dovoljenovišinozadolžitve. Občinski organt in uprava 580.955 Zaščita in reševanje . 119.986 Družbene dejavnosti 2.332.564 Gospodarska infrastruktura 1.578.434 Gospodarske dejavnosti 401.694 Okolje in prostor 82.150 Stavbna zemljišča 142.850 Krajevne skupnosti 156.079 SKUPAJ 5.394.172 Delež odhodkov v proračunu za leto 2002 Kot je razvidno je največji delež proračuna namenjen za družbene dejav- nosti, in sicer43,2%, tem sledi gospodarska infrastruktura s 29,3%. Ostala področja skupaj obsegajo 27,5%. Razporeditev odhodkov tekoče proračunske porabe Zatekočepotrebeproračunskeporabejevproračununamenjenih 49,13 % odhodkov. Že vsistemutakoimenovanezagotovljene porabe, ki je veljalpred uveljav- itvijo Zakona o financiranju občin, je bilo v proračunu Občine Krško vsem področjem zagotovljenoveč sredstev kot so to določalamerila. Posledično topomenitudivišjinivofinanciranjavsistemufinanciranjanaosnoviZakona ofinanciranju občin. Navišinopavplivatudiizvajanjezakonskihdoločil.na katere občina nima vpliva, dolžna pa je zagotavljati sredstva. Pri tern gre predvsem za zagotavljanje sredstev za socialne transfere, in sicer na po- dročju socialnega varstva in otroškegavarstva. Razporeditev odhodkov za investicijske namene V strukturi odhodkov je v proračunu za leto 2002 predvidenih 48,43% sredstevza investicije. V primerjavi s proračuni iz prejšnjih let je delež investicij v proračunu bistveno višji. Takoje le-taznašal vproračunu: -zaleto 1999 31,0%, -zaleto 2000 28,7%, -zaleto2001 34,5%. Občinski organi in uprava 25.800 Zaščita in reševanje 36.645 - Družbene dejavnosti 1.019.110 Gospodarska infrastruktura 1.179.384 Gospodarske dejavnosti , 134.858 Okolje in prostor 18.200 Stavbna zemljišča 140.500 Krajevne skupnosti 58.168 SKUPAJ 2.612.683 Struktura investicijskih odhodkov po posameznih področjih Natolikšenporastinvesticijskegadelasovplivali predvsem naslednjištirje dejavniki: - prenos obveznosti iz leta 2001, - zagotavljanje pogojevza izvajanje zakonsko določenih programov, - sofinanciranjesstranidržaveoziromazagotovitevdrugihnamenskihvi- rovza določene investicije in - pogodbene obveznosti in sprejete prioritete. Zaradi sorazmerno poznega sprejema proračuna za leto 2001 je, tako zaradi postopkovoddaje del, kakortudi daljših plačilnih rokov, precejšen del investicij prenesen kot predobremenitevvproračunzaleto 2002. Finančno pokritje tega dela povečanja je predvideno s prihodki od prodaje Materade Poreč in zzadolžitvijo, ki je bila predvidenaže vletu 2001, vendar pa zaradi navedenega zamika plačil ni bilo potrebe po dodatni zadolžitvi. Za izvajanje zakonsko določenih programov smo poleg lastnih sredstev pridobili tudi sredstva iz državnega proračuna v okviru deleža, ki ga država zagotavljakot participacijovskladuzZakonomofinanciranjuobčin. Tudi na področju investicijskega dela proračuna smo na posameznih področjih us- peli zagotoviti sofinanciranje države. Pomemben vir povečanja v struk- turnem deležu investicij pomenijotudi predvideni prihodki iznaslovataksza obremenjevanje voda in taks za odlaganje odpadkov. Navišinoinvesticijskegadelaproračunainstemnacelotnovišino odhod- kov pavplivajotudi pogodbene obveznosti insstraniobpinskegasvetaspre- jete prioritete na področju investicij, ki vglavnem predstavljajo večjo obre- menitevtudi za proračun leta 2003. Subvencioniranje gospodarskih dejavnosti Odhodki z značajem državnih pomoči so v celoti razporejeni za področje gospodarskih dejavnosti: kmetijstva, malegagospodas|tyaiB^räna.fi|fMM no je predvideno 221,63 milijonov tolarjev ali 2,440/l<ÄWrfti|HwofaÄi4l St. 51. februar 2002 Občina Krško OBČINSKl SVET ^O^fSSS Komisijazaobčinskapriznanja ESSv'9"'"' ter sodelovanje z občinami SSSSSa&t^ Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija .«. ^T ( 07 49-81-315,07 49-81-100; ( 07 49-22-221; 00*1°° KrSKO e-mail: tomaz.petan@krsko.si Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, št. 7/01) objavlja RAZPIS ZAPODEUTEVPRIZNANJOBČINEKRŠKO ZALETO2002 1. Občinski svet občine Krško podeljuje naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v občini. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupno sti, podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge or- ganizacije in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o pred- laganem prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. Vkoledarskem letu selahko podeli največ en veliki znak, na- jveč trije znaki in največ pet priznanj občine Krško. 5. Predlogejepotrebnoposlatinanaslov: ObčinaKrško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami do 29. marca 2002. Številka: 032-01-1/02-09 Komisijazaobčinskapriznanja Datum: 28.02.2002 ter sodelovanje z občinami Bojan Cizel, predsednik 0B SPREJEMU OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 2002 Kot vsako leto, je tudi letos sprejemanje proračuna spremljalo mnogo bolj ali manj ostrih pogovorov in razprav. Vesel sem, da smo uspeli sprejeti pro račun za tekoce leto že v mesecu januarju, z veliko večino glasov prisotnih svetnikov (20 za in 3 proti). V zadnjem času pa v številnih časopisih berem pismo z naslovom "Občini Krško se obeta finančni zlom", ki ga je podpisala svetniška skupina Nove Slovenije. Preseneča me tako ostro nasprotovanje omenjene svetniške sk- upine, saj je od treh svetnikov N.Si proti proračunu glasoval le svetnik Mar- tin Kodrič. Finančno stanje občine je odvisno od sprejema in izvajanja proračuna. Občinski svet sprejme proračun, izvajanje pa je v pristojnosti župana in občinske uprave. Po treh letih v tern mandatu, smo uspeli, da smo vse račune, ki so zapadli ob novem letu, tudi poravnali. Pred leti so se namreč računi poravnavali s tri do šest mesečno zamudo. Realizacijaproračuna2001jebila3,762milijardtolarjev.Vletošnjemletu načrtujemo višjo realizacijo zaradi dodatnih virov (prodaja starega zdravstvenega doma v Krškem, prodaja Materade v Poreču, dodatni vir iz naslova komünalnih taks, ki je bil do sedaj prihodek ministrstva za okolje in prostor, kredit). Skoraj 50 % delež letošnjega proračuna je namenjen inves- ticijam, saj smo za večje investicije uspeli pridobiti sofinanciranja minis- trstev; za izgradnjo novega zdravstvenega doma 200 mio SIT v letih 2000 in 2001 (v celi državi je bilo za sofinanciranje zdravstvenih domov namen- jenih 490 mio SIT) in za OŠ Senovo 180 mio SIT v letih 2001-03. Investicije v občini Krško potekajo v skladu s programom investicijskih vlaganj, ki ga je potrdil občinski svet. Vse velike investicije v občini Krško potekajo po investicijskih načrtih in se vodijo več proračunskih let. Zato je v določeni meri predobremenjen tudi proračun prihodnjega leta, nekatere predobremenitve pa izhajajo iz naslova pogodb s področja komunale, saj so plačilnirokido90dni. Prihodki proračuna so planirani realno. V primeru, da ne realiziramo prodaje Materade v Poreču, bomo zmanjšali odhodke in sicer tako, da bo izvajanje nekaterih investicij preneseno v prihodnje leto. O morebitnem prenosu investicij v prihodnje proračunsko leto bo odločal občinski svet. Odgovorno smo ravnali že v lanskem letu, ko prodaja Materade v Poreču ni bila realizirana. Odločili smo se za zamik pri izvajanju investicij, kreditni potencial Občine Krško pa ohranili za letošnje leto (za dokončanje novega ZD v Krškem in OŠ na Senovem). S strpnim delom in sodelovanjem vseh političnih strank smo v občini Krško vtem mandatu uspeli začeti in realizirati več velikih projektov. Z odgo- vornim delom v občinskem svetu in v občinski upravi smo dokazali, da so interesi lokalne skupnosti pred ozkimi politično-strankarskimi interesi. Letošnje leto je volilno leto in očitno se je za nekatere že začela volilna kam- panja. Franci Bogovič, iupan občine Krško ED ObzorniK obvestila Št.51,februar2OO2 mGRAMPmBHmVMRe02002 fgrSj KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE POLICUE Z DIRIGENTOM MANFREDOM SCHNEIDER- JEM (za izven - 2.000 SIT) PETEK, 8. marec,ob 19.30________________ Orkester slovenske policije je bil ustanovljen poleti 1948. V Šiški se je pod vodstvom Vinka Štrucla st. zbralo 20 godbenikov iz vse Slovenije z različnim glasbenim predznanjem in izkušnjami. Pi- onirsko delo prvega dirigenta je bilo jeseni istega leta zaupano Rudolfu Stariču, ki je v šestnajstih letih vodenja godbe postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj vizij naslednikov: Jožeta Hribers- ka, Vinka Štrucla ml., Franca Gornika, mag. Milivoja Šurbka in Franca Rizmala. Namenu ustanovitve in kontinuiteti razvoja je leta 1991 po osamosvojitvi samoumevno sledila obveznost izva- janja protokola države, katere vlada ga je leta 1994 tudi imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Orkester slovenske policije bo nastopil skupaj z dirigentom Manfredom Schneiderjem, pogostim gostom na evropskih seminarjih za diri- gente, ki velja za enega najboljših poznavalcev tako imenovanega big-band stila v Evropi. Nastopili bodo s koncertnim programom skladb zabavne in plesne glasbe, ki jih je napisal ali aranžiral Man- fred Schneider. SNEŽNA KRALJICA (za rumeni abonma in izven - 700 SIT) SREDA, 13. marec, ob 17.00 Lutkovno gledališče Maribor pripravlja lutkovno predstavo Snežna kraljica (Lainščkova priredba), ki je nastala po Andersen- ovi pravljici. Poetična zgodba o deklici Gerdi in dečku Kaju, zgod- ba o tern, kako ga je njena ljubezen in vztrajnost rešila iz kraljestva Snežne kraljice. Nekega snežnega jutra zasadi Snežna kraljica Kaju v oko in srce košček ledu in ga odpelje v Snežno deželo. Pri- jateljstvo vodi Gerdo za Kajem. Na poti iskanja s pomočjo ljubez- ni premaga ovire in pomaga Kaju domov. Predstava je namenjena otrokom, starejšim od treh let, izvedli pa jo bodo z javajkami in lutkami na palici. MALA FLORAMYE - Ivo Tijardovic - gostuje KOMEDUA ZAGREB (za modri abonma in izven - 4.000 SIT) SOBOTA, 16. marec, ob 19.30____________ Praizvedba operete Mala Floramye je bila že daljnega leta 1926 v Splitu in je takoj na začetku doživela velik uspeh. Avtor glasbe in libreta se je pojavljal kar v štirikratni vlogi - kot dirigent, scenograf, kostumograf in koreograf, kasneje pa je dirigiranje v Zagrebu pre- pustil svojemu prijatelju Jakovu Gotovcu. Na Hrvaškem in v drugih republikah bivše Jugoslavije je bilo več kot tisoč predstav. Pot jo je popeljala tudi v Češko, Poljsko, Avstrijo, Nemčijo, vse do New Yor- ka in Buenos Airesa. V tradiciji operetnega žanra velja za hrvaško kraljico operete z morja. Avtorja Iva Tijardoviča poznamo tudi po priljubljenih Splitskih akvarelih, ki smo si jih pred leti lahko ogledali v KD Krško. V opereti Mala Floramye poleg solistov sodelujejo zbor, orkester in balet Zagrebškega mestnega gledališča "Komedi- ja". Predstava ima tri dejanja in traja 3 ure. Prvo dejanje se odvija tik pred 1. svetovno vojno na splitskem karnevalu. Mala Floramye za kralja mask izbere svojega izvoljenca Mirka. Vdrugem dejanju Floramye kot bolničarka v vojaški bolnici blizu Marseilla na sprejemu po naključju sreča Mirka, a se mu izogne, saj misli, da ji je zameril, ker je kot plesalka nastopala v Pari- zu. Tretje dejanje. Stara družba je po končani vojni ponovno skupaj v Splitu, Floramye in Mirko zopet najdeta v vojni izgubljeno ljubezen, "Če ne bi bilo ljubezni, ne bi sveta bilo...", pojeta Mirko in Floramye ter celoten zbor...Komedija Zagreb je z Malo Floramye proslavila 50- letnico uspešnega umetniškega delovanja. Generaini pokrovitelj operete je ZAVAROVALNICA TR1GLAV, d.d., OBMOČNA ENOTA KRŠKO. Posebno obvestilo! Če bo dovolj velik interes za ogled operete, bo ponovitev predstave za izven v nedeljo, 17. marca, ob 15. \iri. Prodaja in rezervacije vstopnic od 1. marca dalje vsak delovnidan med 10. in 11. uro termed 15. in 16. uro na blagajni doma. Rezervacije tudipo telefonu 07/488-01-94 (bl- agqjna) v času prodaje ali na e-mail: kd.krsko@siol.net do 14.3. TILMI: •ZOOLANDER 1.3.-3.3. -NATAŠA 6.3- 8.3.-PRINCESKIN DNEVNIK 9.3.-10.3.•FTAUJANŠČINA ZA ZAČETNIKE 8.3.-10.3. •VANNILASKY 13.3.-17.3.-TAXI 2 14.3.-17.3.-LJUBLJANA 20.3.-24.3.«DAN ZATRENING 21.3.-24.3.«SNIF 27.3.-31.3.-ANTI- TRUST 28.3.-31.3. • Obzornik |Q Št.51februar2002 prosti cas PLES-DRUZABNOST. UMETNOST. SPORT ""-de" Spoštovani bralci, cenjene bralke Po- savskega obzornika, pred vami je tretji del mojega pisanja o plesu in rad bi vam povedal, da pri besedi ples večina ljudi najprej pomisli na poplesavanje na plesišou, vendar je pies še veliko več. Je tudi ena od športnih panog, sprostitvena tehnika, orodje psihoterapev- tov, element pri vzgoji otrok pa tudi družabni dogodek, ki je pisan na kožo mladim in stare- jšim. Ples v mladosti pripomore k pravilne- mu razvoju otroka. Gibanje je vodilo za nje- gov telesni oziroma fizični razvoj (drža tele- sa, hoja, pravilno dihanje...), razvoj njegove osebnosti, njegovo socializacijo. Učitelji jim pri tem pomagamo, jih vodimo, da začnejo pri gibanju nadzirati svoje spontane odzive, da spoznajo, da so del okolice, da so pozorni na druge okoli sebe in da spoštujejo njihovo gibanje, odzive in delo. Ples je lahko za otro- ka tudi nekakšna terapija, saj mu pomaga, da se odpre, da se reši svojih notranjih zavor in začne delovati v skupini. Nekateri plesi so stari tisočletja, drugi sto- letja, nekateri so se pravkar rodili. Pojavnih oblik plesa je pravzaprav neskončno; ples je otroško rajanje in poskakovanje pa tudi vrhunska izvedba gibanja pri baletu, je topo- tanje plemena za dež in je umetelno vrtenje Freda Asterja, je šegavo osvajanje vaškega dekleta in je sport, tekma, je karneval, je bleščeča predstava za publiko... Poznamo ples širokih Ijudskih množic (etnični, ljuds- ki, družabni, kamevalski), ples izbranih vrhunskih umetnikov (balet, scenski ples, sodobni ples, jazz, musical) in tudi ples vrhunskih športnikov (športni ples). Ples je ponekod in v različnih zgodovinskih obdob- jih del izobrazbe, del vsakdanjih ali prazničnih doživetij, je kultura, religija, poklic, zdravilstvo in terapija, vzgoja, zaba- va, predstava, umetnost... Sredizvezd not in dan... Ples je od nekdaj " prvina kakovosti življenja " in s tem vrednota, ki naj bi bila last- na slehernemu med nami. Vedno je človeka spremljal ob praznovanju. Ob svečanostih, ob slovesnostih, skratka v trenutkih nevsak- danjosti, včasih ob žalovanju, žrtvovanju, večinoma pa v veselih, povzdignjenih trenut- kih. Zategadelj prinaša razvedrilo, zavedan- je notranjega bogastva in lepote, občutenje svobode, vzhičenosti. V sebi nosi kulturno poslanstvo, možnost za stik z umetnostjo pa tudi razvedrilno poslanstvo. Ples je imel od nekdaj na ljudi dvosmerno delovanje; ali je v njih izzival vzburjenje ali pa je vzburjenje skozi ples človek izživel, ga pomiril. Včasih je bil ples izraz vsega in reakcija na vse, kar se je v ljudeh in okoli njih dogajalo. Kot tak je spremljal vse bistvene pojave v življenju. Seveda se je dandanašnji marsikaj spremeni- 10, vendar ostaja vsajen v vse kulture na plan- etu, pa tudi življenja posameznikov se tako ali drugace prej kot slej dotakne. V plesu se razvija neprekosljiva vzajem- nost psihičnega in telesnega. V vseh obdob- jih so se ljudje sestajali, da bi skupaj zaplesa- 11. Od nekdaj jih privlači prisotnost telesne- ga, kajti v ritmu plesa je izzvana posebna ra- dost, psihični polet. Oblike družabnega ple- sa so se sicer menjavale glede na čas, okolje itd., vendar se je ohranjal občutek za estetiz- irano družabnost, v kateri so ljudje doživljali evforijo, ki jo izzove plesni ritem. Včasih se dogaja, da prihaja v določenih situacijah do masovnega vzburjenja, ki se izraža v kolek- tivnem ritmičnem gibanju množic. Ljudi srečamo tu in tarn navdušeno skandirati, dokler njihovo najprej neenakomerno giban- je ne preide v enako usmerjene geste in skup- no prestopanje v določenem ritmu, v valo- vanje množice. Ko se stara naš duft, ko ne sanjamo več, ko se ne igramo, ko ne " iivimo več ", ko smo vpeti v sivino vsakdana in ko se ne razveselimo več svojega giba - ko tako rekoč " nehatno plesati ", življenje izgubi svojo iskrivost, navdih, včasih tudi smisel... ..." Počasi. Torej ne znaš plesati? Tudi one-stepa ne? Ob tem pa trdiš, da sam bog ve, kako si se trudil z življenjem. Da, kako moreš reči, da si se trudil z življenjem, ko pa še plesati nočeš?" ...Saj vendar ne znam! Nikoli se nisem učil." ...Brati in pisati si se pa naučil, kajne? In računati in verjetno še latinsko. ... Majčkeno časa in denarja, kot ga je treba za nekaj plesnih ur, pa nisi premogel!"... Dušan Vodlan Posavski Plesni klub LUKEC Ä% K R Š K O|«#| C. 4. Jullja 38a, Krško ÜMlt •Tel: 07 4905-167,4905-165,4922-694 • Fax: 07 4905-166 • Gsm: 041 6634)58 • http://www.agenclja-lukec.si • E-mail: ppkjukec@hotmall.com Vabimo v začetni plesni tečaj dru- žabnega plesa za mladino in odrasle, ki se bo začel v nedeljo, 17. marca 2002, ob 18.00 uri v klubskih pros- torih. Prav tako vpisujemo v plesni vrtec vse predšolske otroke in v sekcijo za ST in LA plese ter sekcijo za show plese. Dodatne informacije invpisnatelefon041 663 058. Agencija Lukec Družba za kulturno-izobraževalno dejavnost in prosti čas.Bohoričeva 19,8270 Krško Gsm: 041 663 058 www.agencija-lukec.si Agencija Lukec vas obvešča, da daje v ugoden najem kombi vozilo Citroen Jumper 1.9 TD. Jumper je udobno kombi vozilo, ki sprejme osem oseb + šofer, opremljen je s servo volan- om, ABS sistemom zaviranja, dodat- nim ventilatorjem pod zadnjo klopjo in avtoradiom z možnostjo predvajan- ja šestih CD-jev. Za rezervacijo in do- datne informacije nas pokličite na telefon041 663 058! IS ObzörniK kultura Št51,februar2002 UTRINKIIZ "ŽIVUENJA" V VAŠI KNJIŽNICI aalvasorjeva knjižnica Krško- Zima se počasi poslavlja, dnevi so vse bolj sončni in prijazni, v zraku se že čuti pomlad. Vse bolj nas "vleče" ven, oživljajo vrtovi in vi- nogradi, ven nas vabijo regrat, zvončki in za knjige je nekoliko manj časa... Zato bomo tokrat manj prostora namenili knjigam in vas bomo le opozorili na novost v knjižnici in pov- abili na razstavo. INFO KOTIČEK ZINFORMACIJAMI0 EVROPSKIUNIJI V knjižnici je našel mesto eden izmed trina- jstih novih informacijskih kotičkov EU v Slov- eniji, kjer so na voljo publikacije o Evropski uniji in vključevanju Slovenije v EU. Ti kotički so del široko zastavljene komunikacijske strategije, ki jo Delegacija evropske komisije v Sloveniji in Center Evfopa, informacijski center delegacije izvajata od začetka leta 1999. Namen vzpostavljanja evropskih kotičkov je omogočiti boljši in hitrejši dostop do podatkov o aktualnih dogajanjih v EU in vključevanju Slovenije vanjo, zlasti tistim posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki imajo omejen dostop do podatkov. Verjet- no pa bodo materiali, ki so na voljo, prišli prav tudi dijakom in študentom pri njihovem študi- ju. Trenutno vam v knjižnici ponujamo zloženke o novi evropski valuti evru, schen- genskem sporazumu, socialni politiki in poli- tiki zaposlovanja EU, podjetniški politiki EU ... Vzamete si lahko tudi predstavitvene biltene Evropske unije, institucij in organov EU ter Centra Evrope. Na voljo so vam tudi tekoce številke časopisa EU novice. V prihod- nosti bo verjetno tudi Slovenija postala del EU in zato bo poznavanje zveze in njenega delovanja potrebno in koristno za vsakega posameznika. Ustavite se ob informacijskem stolpu v avli knjižnice in vzemite si zloženke, ki vas zanimajo! IN TAKO DAJEMO VVEDNOST, KAKŠNO ZG0D0VIN0 JE IMELO MESTO KOSTANJEVIŠKO V našem izposojevališču v Kostanjevici smo na predvečer slovenskega kulturnega praznika odprli dokumentarno razstavo o preteklosti mesta Kostanjevica na Krki. Razstava je ena izmed prireditev, ki se doga- jajo v mestu v sklopu slovesnosti ob 750-let- nici mestnih pravic. Na razstavi smo v treh prostorih poskušali prikazati bistvene dogodke in ljudi, ki so vplivali na to, da je mesto postalo pre- poznavno doma in v svetu. Prvi del razstave nas popelje po prelomnih dogodkih mestne zgodovine, kakor so ohran- jeni v pisnih virih, ki so zbrani med domozn- anskim gradivom knjižnice. Vidite lahko pres- likave najstarejših znanih topografskih skic Kostanjevice, omenjamo pomembne ljudi iz prvih stoletij mesta, pomembne dogodke za mesto v 19. in 20.stoletju, drugo svetovno vojno, ki je ostala v bolečem spominu mar- sikatere kostanjeviške družine. Predstavljena so tudi področja, kjer je mesto doživelo razcvet: šolstvo, zdravstvo in farmacija, pra- vo, sodstvo, verstvo, meništvo, gozdarstvo, vinarstvo, turizem ... V drugem prostoru so na ogled viri, ki prika- zujejo Kostanjevico kot "mesto kulture", kar še posebej od druge polovice 20. stol. kraj na- jmočneje zaznamuje in je po tern široko pre- poznaven. Spomnite se kostanjeviške gledal- iške dejavnosti, tu je obnovljen samostan s svojimi zbirkami in Forma Vivo, pihalni orkester, literarni ustvarjalci... Zgodovino pa ustvarjajo izjemni ljudje in Kostanjevica se ponaša s celo vrsto posameznikov, ki so ime najmanjšega mesta prepoznavno zaznamovali skozi stoletja. Za- nimivo je videti, koliko pomembnih osebam je bilo mesto zibelka, dom ali le pribežališče. Posebno zanimiv pa je tretji del razstave, kjer si lahko ogledate razglednice in fo- tograsije, ki so večinoma nastale v obdobju med obema vojnama, nekatere pa izvirajo še. iz 19. stoletja. Razstavo je pripravil gospod Jani Zakšek, slikovno gradivo pa je last Ko- stanjevičanov, nekaj ga je tudi izposojenega iz knjižnic in Galerije Božidar Jakac. Gradivo je razporejeno v zanimive enote: Kostan- jevica na prelomu stoletij, mestni ambienti, spomini na Kostanjevico, cerkve, samostan, dolenjske Benetke... Na preko 150 razgled- nicah lahko vidimo zanimive podobe tega na- jmanjšega slovenskega mesta in utrinke iz življenja nekoč. Menimo, da je razstava zanimiva za širok krog ljudi, in vabimo tudi Vas, da si jo ogledate. Pridite v naše izposojevališče ob torkih ali četrtkih popoldne ali v nedeljo dopoldne. Razstava bo na ogled do 19. marca. Alenka Žugič Jakovina Obzornik E3 r SREDNJA SOLA KRŠKO W CkŽ 131, KRŠKO J^JFeLEKTROTEHNIK elektrotehnik eiektronik 1 ODDELEK J BBfSTROJNI TEHNIK strojni tehnik 1 ODDELEK g U TEHNtSKA GIMNAZUA 2. ODDELKA J HBTielEKTRIKAR elektrikar eiektronik 1 ODDELEIC^^^H B1 elektrikar motornih vozil 1 ODDELEK ¦ ^ etektrikar energetik novo - šoiski sistem 1 ODDELEK B ¦K^^STROJNIŠTVO oblikovalec kovin 1 ODDELEK ¦ |H|P preoblikovalec in spajalec kovin za vse tri H ^B mehanik vozil in voz. sredstev smeri H """"^^W OBDELOVALEC KOVIN obdelovaiec kovin 1 ODDELEK fl IfTI ELEKTROTEHNIK elektrotehnik eiektronik 1 ODD. REDNO 1 ODD. IZREDNO^^^B H eiektrotehnik energetik l ODD. IZREDNO H [PTI STROJNI TEHNIK strojni tehnik 1 ODD. REDNO 1 ODD. IZREDNO J B lisa 'ma sodobno opremljene učilnice, delavnice in laboratorije,^^H BlJfwVllj organizira toplo in hladno malico v soli,_________________j^^H B\' V letu 1676 je bil pri Krškem izkopan kamen z naslednjim zapisom: IMP. CAE. SE PTIMIUS SEVER. PIUS. PERTINAX ARAB. ADIAB. PART. MAX. PONT. MAX. TRI. POTEST. V. INI. L. M. P. COSMI. PROCOS. P. ET. IMP. CAE. M. AVRE. VS. ANTONINIUS. P. AUG. FELIX. TRIB. P. OTES. III. PROC. CAES. VIAS. ET P. ES. VETUSTATE N. RUPTAS RESTITUE RUNT CURANTE. FABIO. CR. C. LEGA. AUG. PR. PR. V tern zapisu se mora verjetno glasiti namesto ANTONINIUS pravilno ANTONINUS. Četverokoten, na robovih zaokrden steber, odre- zan od temelja (pri tern sta se dve zadnji vrstici napisa menda izgubili) naj bi se zdaj nahqjal v Posavskem muzeju v Brežicah, vendor najnovejše študije to zanikajo, saj naj bi šlo za soroden in ne identičninapis, zatodr. Milan Lovenjak smatra, da gre za dva miljnika iz istega časa. Krškije potent lal izgubljen, k srečije ohranjen saj v zapisanih vir- ih (morda paje tudi nova najdba pri g. Pircu pove- zana prav z njim). Po Valvasorju in njegovem pred- hodniku Schönlebnu so ga našli pri Krškem leta 1676, vendar gaje v Kr'skem videlie Tyffernus leta 1507 (takratje bilprvicpopisan za cesarsko dvorno pisarno, vendar ne v celoti, Cod., list 59). Poznejši raziskovalci so zapis precej netočno prepisovali, zato jeprišlo do zme'snjav in različnih razlag. Val- vasorjev prepis (po Tunckelsteinerju) je dokaj do- ber, čepravje izpustil leto vladanja Severiusa in leto konzulata. Razlaga: IMPERA TOR CAESAR LUCIUS SEP- TIMUS SEVERUS PIUS PERTINAX AUGUS- TUS, ARABICUS ADIABENICUS PARTHICUS MAXUMUS, PONTIFEX MAXIMUS, TRIBUNI- TIA POTESTATE VIII, IMPERATOR XI, CON- SUL II, PROCONSUL, PATER PATRIAEETIM- PERATOR CEASAR MARCUS AURELIUS AN- TONIUS PIUS AUGUSTUS FELIX, TRIBUNI- TIA POTESTATE, PROCONSUL ET (PUBLIUS SEPTIMUS GETA) CEASAR, VIASETPONTES VETUSTATE CONRUPTAS RESTITUERUNT CURANTE FABIO CILONE LEGATO AUGUSTI PRO PRAETORE Spomenik sporoča, da je cesarjev namestnik Fa- i bij Cilo pod Septimom Severom in njegovima sino- voma augustom Karakalo in (cesarjem Geto) dal obnoviti zaradi starosti propadle mostove in ceste. Getoje brat umoril, zatoje bib njegovo ime na vseh spomenikih pozneje izbrisano, tudina na'sem (zato je tekst v oklepaju). Za nasje napis pomemben, saj prinaša ime nekdanjega "iupana" na nasem po- dročju (cesarjevega namestnika). Postavljenje bil leta 201 po Kristusu. Po poročilu preje omenjenega gospoda Tunckelsteinerja so stebri tudi v gozdu Krako- vo, a so prekriti z zemljo. To je zelo verjetno, ker jih je bilo nekaj že izkopanih. V vasi Brege, ki je oddaljena pol milje od Krškega, je velik štirioglat kamen, na katerem so upodobljene človeške postave in gola dvojč- ka. Müllner v svoji knjigi "Emona" (1879)poroča, da so skulpture, kijihje registriral Valvasor in so bile najdene na Bregah, do tedajie izginile. Pri Veliki vasi je v 50-ih letih 20. stol. lastnik graščine Franc Pirc, pri rigolanju zemljišča za sa- dovnjak, naletel na velike količine razbite opeke. Poleti 1961 je arheološka ekipa pod vodstvom ar- heologa Toneta Kneza na prostoru za graščino od- kopala antični opekarski obrat (sigu lino). Najdena je bila t. im. tunelska pec (podolgovata in ozka), temelji in stene so bili še dobro ohranjeni, srednji del kupolastega vrhapaje bilie uničen. Vneposred- ni bliiini so nasli precej'snje število lepo zldtenih ve- likih glinastih vodovodnih cevi (skladi'soe). Prim- erna glina in les bliinjega Krakovsega gozda sta delavnici omogačala izdelavo (iganje) opeke: strešne, zidakov, vodovodnih cevi, votlih opek cen- tralne kurjave ... Tudi na drugi strani sklenjene mestne naselbine (današnje Drnovo) - ob cesti (poti) proti Gorki, so bile najdene delavnice: tarn so izdelovali glineno posodo. Tedanji lonearji so že poznali lončarsko vreteno. Neviodunumska poso- daje shranjena v muzejih po Sloveniji in vAvstriji, nam najbližjije Posavski muzej v Brdicah, ki hrani precejšnje število različnih arheoloških najdb občine Krško. Neviodunum je tako pomembno na- jdišče (občinske in državne) preteklosti, da ga bomo predstavili vposebnem zapisu, zdajpa bese- do spet vračamo Valvasorju in se prej njegovemu sodelavcu E. Francisciju (temu predvsem zato, da pokažemo način, kakoje "Slava"pisana in ureje- na). Opombe Erazma Franciscija (urednika Val- vasorjeve "Slave vojvodine Kranjske"): (x) Isto je poslal tudi dr. Schönlebnu, kar je poslal gospodu glavnemu avtorju tega dela. (+) D. Schönleben zapiše, da je "Aede Paro- chiali" v župnijski cerkvi (torej v Leskovcu, op.p.), kar je osebno napisal omenjeni župnik, vendar "ad atrium Domus parochiali", kar pomeni, da je tudi lahko pri vhodu v župnišče (kije bilo v Valvasorjevih časih ze v Krškem, op.p.). Atrium pa lahko pomeni tudi dvorana. (++) Pri Schönlebnu piše JBARCUS: v zapisu gospoda Tunckelsteinerja lahko prva črka pome- ni M. Tretja in končna črta te črke izgleda kot mali latinski b. Tako bi se lahko bralo JBARCUS. Ker paje MARCUS znano latinsko ime in JBAR- CUS pa verjetno ne, menim, da bi se moralo gla- siti MARCUS in zato sem tudi tako postavil. Ver- jetno je Schönleben po pismu tega župnika spre- jel M in zaradi tega je JBARCUS bral kot MAR- CUS. (**) Pri D. Schönlebnujevpredzadnji vrstici PRO brez S, vendar je v župnikovem zapisu PROS, kar sem upošteval. V drugi vrsti zapisa GEMO LOCI je pri Schönlebnu GENIO LOCI. Slednje sem upošteval in prvo sem smatral kot napako. Prihodnjič: RAKA Piše: Ljudmila Šribar Prevaja: Olaf Lovrenčič predstavitev Št.51,februar2002 Grand Casino Lido-Term Grand Casino Lido-Terme Čatež pomeni v vsakem pogledu veliko pridobitev za Posavje. V Termah Čatež so tik pred koncem mi- nulega leta namenu slovesno predali eno naj- lepših igralnic v srednji Evropi - Grand casino Lido-Terme Čatež. Investitor in lastnik konc- esije družba Casino Portorož d.d. ima najdal- jšo tradicijo na področju igralništva v Slov- eniji, saj so prvo igralnico odprli že davnega leta 1913. Svojo novo, veliko priložnost je ta družba zaznala prav v Termah Čatež. Rezul- tati temeljitih analiz, ki so se jih v družbi Casi- no Portorož lotili v pripravljalni fazi projekta in so bile tako tudi osnova za sprejem odlo- čitve o odprtju nove igralnice, kažejo na to, da prav tukaj obstajajo realni tržni pogoji za usp- ešen razvoj igralniške dejavnosti. Nova igralriica se razprostira na 1600 kva- dratnih metrih nekdanjega kluba Termopolis. Gostom je na razpolago sto mest na igralnih avtomatih, dve elektronski ruleti, dve mizi za ameriško rületo, dve mizi za tkim, Black Jack in miza za tkim, Caribbean stud poker. Strategi družbe Casino Portorož d.d. in am- biciozno vodstvo igralnice Grand casino Lido so si zastavili zelo jasne cilje, za katere so pre- pričani, da jih bodo v sodelovanju s Termami Čatež in širšim turističnim okoljem tudi do- segli. Ta optimizem ima povsem realno podlago v enkratni geografski legi igralnice v bližini mili- jonskega mesta Zagreb, v priznani in na trgu uveljavljeni ponudbi prijetnih doživetij v Ter- mah Čatež, v tradiciji in v znanju na podrocju igralništva, zbranem pod blagovno znamko Casino Portorož, ki ga le ta prinaša v Terme Čatež, v vsebinsko in oblikovno zares dode- lan.em konceptu igralnice, v jasno določenih ciljnih skupinah, ki jih v igralnici pričakujejo, in kar je še posebej pomembno, v vzponu in- dustrije iger in zabave v svetu na sploh. Ponudba nove igralnice v zares izjemnem ambientu je premišljeno in dovršeno narav- nana. Temelji na sproščenem druženju, spros- titvi fantazije in vzpodbujanju želje po igri. To je prostor, ki je predvsem prostor za zabavo in prijetno druženje gostov Term Čatež in zunan- t-_- -f- I Slol \L-lchilH- URNIK IGRALNICE ^^ /ä • nedelja, ponecleljek, ^k /—^--/^J — A — • * ^Ilirric-m H<» n I rH <' torekfsreda,Letrtek: X^rTTIPTV :- n.....Uiirk **&**L%* m/ %^%^M------H-V—/ %^s w • a (.niihhciin Si (id PifmUL 18.00-3.00 Ma rep 2 002 flHp The Platters ^ Illi K0NCERT rt t KarmenStaveC ^'b^I Sobota 23. marec 1 >) ) KONCERT | . W ' I ! ................................"... • ' 1 jj, Soboia 2. marec , A ^^^^BHHI fk JWa^ Men Strip Show xj*^ ¦ imi' plesna skupIYa ; ' ^ W*fj n n F, IK H Sobota 30. marec w1a if Petek 8, marec it Iffl Wtlm fm^i *& Casino Lido Petek 15. marec ^m^B^^Bb^ lopliška cest.'j 3S • 82S1 Catez ob S^vi ¦ Slovenija Sobota 1G. marec To I : 0? 1994 800 cax: i)? 4994 310 ¦ o-mnii- m;n koting .lidf.)(?c;.isino.si Št.51,februar2002 obvestila ie Čatež jih obiskovalcev. Glavne prednosti takega koncepta pred konkurenti oziroma ponudni- ki tovrstnih storitev so v nekonvencional- nem, sproščenem tipu igralnice, v celovitosti ponudbe prijetnih doživetij v samih Termah Čatež in njegovi okolici in v zelo dobri tržni poziciji turističnega okolja, v katerem se ig- ralnica nahaja. Direktor igralnice Blaž de Costa je pre- pričan, da pomeni odprtje igralnice veliko priložnost za nadaljnji uspešni razvoj turiz- ma v tem delu Slovenije. Po njegovem mnen- ju igralnica na eni strani predstavlja pomem- bno dopolnitev k sedanji že obstoječi, zelo raznoliki in bogati ponudbi Term Čatež, po kateri so le-te že mednarodno poznane. Na drugi strani pa igralnica s svojim atraktivnim programom predstavlja motiv za prihod nekaterih novih ciljnih skupin gostov, takih, ki jih do sedaj v Termah Čatež še ni bilo. Pou- darja, da je igralnica kot sodobno zabavišče dostopna vsem ter da je njihov cilj postati center drujjenja in sproščene zabave v tem delu Slovenije. Na to sproščenost opozarja tudi krovni slogan, ki ga uporabljajo: Grand casino Lido - igra in zabava na valovih sreče. Zato posvečajo veliko pozornost tudi za- bavnemu programu. Tudi v mesecu marcu bodo v casinoju gostovala atraktivna imena z zabavne scene, kot so Karmen Stavec, Men Strip Show, iz- bor Miss Hawaiian Tropic International Hr- vaske, The Pletters ter Plesna sola Urska. Tako so z odprtjem igralnice pravzaprav veliko pridobili vsi. Terme Čatež tako še naprej bogatijo ponudbo za svoje goste, Grand casino Lido pa je z vsebinsko zares dodelanim konceptom prišel v dobro orga- nizirano turistično okolje, ki pa s tem posta- ja še bolj programsko celovito in pre- poznavno na trgu. Grand Casino Lido-Terme Čatež pomeni v vsakem pogledu veliko pridobitev za Posavje. Tudi zato ga je vredno obiskati. LJÜDSKA UNIVERZA ^B* KRŠKO —————^————— učimo se za žiuljenje — VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM "JAVNA UPRAVA" V sredo, 20. februarja 2002 sta Ljudska univerza Krško in Visoka upravna sola Ljubljana izvedli infor- mativni sestanek s kandidati za vpis v 1. letnik izred- nega visokošolskega študija programa JAVNA UP- RAVA. Sestanka se je udeležilo cca 30 zainteresi- ranih, skupaj z organizatorji pa upajo, da se bo do roka za prijavo, 8. marca 2002, za izredni študij na omenjenem programu v Krškem odločilo približno 70 kandidatov, kar je pogoj za odprtje oddelka. Razvitost javnega sektorja je kazalnik splošnih razmer v državi in pogoj njenega razvoja. Problemi, ki jih zaposleni v upravi morajo reševati niso enos- tavni in zahtevajo intesdisciplinarni pristop. To spoznanje je Visoka upravna sola kot članica Univerze v Ljubljani upoštevala pri pripravi študij- skih programov sole. Razpisane programe je Viso- ka upravna sola oblikovala in jih posodablja v sode- lovanju s priznanimi tujimi zahodnoevropskimi sol- ami, v mednarodnih projektih (TEMPUS) in pro- gramih mednarodne izmenjave študentov in profe- sorjev (SOCRATES/ERASMUS). Sola izvaja v tem času dva sodobna äudijska programa za delo v up- ravi: - Dodiplomski visokošolski strokovni študijski pro- gram Javna uprava in - Podiplomski specialistični študijski progräm Jav- na uprava. Dodiplomski študijski program Javna uprava je organiziran kot redni in izredni äudij. Sola ga izvaja v novih prostorih sole v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5 (kot redni in izredni študij) in v študijskih centrih iz- ven Ljubljane (kot izredni študij). Na celotnem ob- močju Slovenije obstaja izredno velik interes štu- dentov za vpis v študijski program v organiziranih oblikah izrednega študija v študijskih centrih. To je po svoje razumljivo, ker se v izredni äudij po äudijskih centrih vpisujejo v veliki meri kandidati, ki so že zaposleni v upravi in jim izvajanje študijskega programa v bližini delovnega mesta in bivališča omogoča aktivno vključevanje v program in sprotno izvajanje študijskih obveznosti. Tako so tudi v Krškem razpisali prosta mesta za vpis v prvi letnik izrednega študija dodiplomskega študijskega pro- grama Javna uprava za študijsko leto 2002/03, za kandidate z dolenjsko posavskega področja. Pro- gram bodo, ob zadostnem številu prijavljenih kandi- datov, v tem študijskem letu izvajali v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško, Dalmatinova ulica 8. Sode- lovanje obeh zavodov pri izvajanju visokošolskega izobraževanja je že večletno. Z Ljudsko univerzo Krš- ko izvaja Visoka upravna šola izobraževanje zapos- lenih v upravi in tistih, ki še niso zaposleni, pa z načrt- nim pridobivanjem ustreznih znanj iščejo zaposlitev predvsem v javnem sektorju. Informacije o vseh programih so objavljene na spletnilt straneh: www.vus.unHj.sl. in www.lukrsko.si. V skladu z razpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 vabimo skupaj z matičnimi šolami k vpisu v študijske programe: • VISOKA POSLOVNA SOLA, EFLjubljana, 1. in 3. letnik • VISOKA UPRAVNA SOLA, 1. letnik Rok za oddajo prijav na Prijavno informacijsko službo Univerze v Ljubljani je 8. marec 2002. Vabljeni tudi na informativna dneva: • torek, 19. februar in • sreda, 20. februar 2002, ko Vam bomo na Ljudski univerzi Krško med 8. in 18. uro na voljo za vse dodatne informacije v zvezi s študijem na omenjenih programih. Informacije: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 170 oz. 48 81 162, 42 81 175 e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net Q] ObzorniK sport in rekreacija Št.51,febnJar2002 IZBOR ŠPORTNIKA LETA V SEVNICI Sevnica - Občina Sevnica in Športna zveza Sevnica sta 16. februarja v Športni dvorani Sevnica organizirali javno prireditev Izbor športni- ka leta 2001. Na prireditvi so razglasili naj športnico - Tino Kukec (judo klub OlimpijaKrmelj), naj sportnika-BorutaVebra (Atletski klub Sevni- ca) in naj športno ekipo leta 2001 v občini Sevnica - Rokometni klub Sevnica. Prireditev so popestrili s programom, na katerem so nastopili pevec Vili Resnik, Plesni klub Lukec, mladi tekmovalci Gimnastične- ga društva Sevnica in Društvo borilnih veščin Ippon Sevnica. KAR DESET MEDAU KRŠKIM PLAYALCEM Celje - Od 7. do 10. februarja je v Celju potekalo združeno absolut- no, mladinsko in kadetsko državno prvenstvo v plavanju. Med 295 plavalci iz vseh slovenskih klubov je desetčlanska posadka krškega Celulozarja pod vodstvom trenerja Boštjana Bajca dosegla kopico izjemnih uvrstitev. V absolutni konkurenci so tako dosegli kar 21 uvrstitev v A - finale, najboljši dosežek pa je uspel Jaroslavu Kovačiču, ki je v disciplini 200m hrbtno osvojil celo srebrno medaljo! Med na- jboljših osem v Sloveniji so se uvrščali še Rok Kerin, kateremu je med- alja na 400m mešano dobesedno spolzela iz rok, Nika Jevnik ter Jaka Marušič, presenetili pa sta tudi moška in ženska mešana štafeta z uvrstitvama na visoko 5. mesto v državi. V mladinski konkurenci se je Jaroslav Kovačič se je okitil kar z dve- ma naslovoma državnega prvaka; uspelo mu je na 100 m hrbtno in 200 Grj« 6, 8274 Roka, tel.: 07/475 70 10, fox: 07/475 70 20, GSM: 041/40 68 16 - klSMff (gips plošče, profili, pritrdilni material, vijaki...) -SISTEMI Armstrong f^S^B^J]- - PERLITE (suhi estrihi) - ALUMINIJASTE STROPNE OBLOGE - INTERVAL - ALUMINIJASTE FIKSNE ŽALUZIJE - BRISOLEJI - DEKORATIVNI DODATKI - ŠTUKATURE «RESTAVRACIJA SILVESTER RAKA113,teL:07M757100 ¦ JEDIPO NAROČILU MALICE 6PIZZE SLADICE m. NEDEUSKA K0S1LA jJj PRED NJIMI JE DOLGA SEZONA - Motokroslste Fun ^ortovega Bence MX teama čaka letos zelo dolga sezona, saj nameravajo nastopati na vseh enajstlh dirkah državnega prvenstva, na devetlh dirkah za pokal Motomat, na treh dirkah za pokal Slovenskih Goric, udelesvali pa se bodo tudi motokros lige na Rakeku In na Planlnl. Letos bo rumene klubske barve v državnem prvenstvu zastopalo sedem članov: Tomaž Salobir in Domen Jane, ki sta lani tekmovala med podmladkom, se bosta pridružila Denisu Dolinsku, Niku Rovanu in Boštjami Ocvlrku v razredu 85 ccm, Niko Hrstič bo prestopll v 125 kubično kategorljo, kjer se mu bo prldružil še Blaž Germšek, ki je v letu 1998 s nastopal za Fanovce, potem pa je prestopll v AMD Stefan Kovač iz Murske Sobote (na sliki). Seveda se bodo pomerili tudi na stevllnih pozivnih dirkah, med veteran! se jim bo prldružil tudi njihov sponzor Iztok Bence, Nik pa se namerava udeležiti še štirih dirk za pokal Alpe Adria, kjer je bi! lanl tretji In štirih dirk za Evropsko prvenstvo. Te bodo v Italiji, Nemčiji ter na Portugalskem in Madžarskem. KaMNOSEŠTVO OPJAKŠA NACROBNI SPOMENIKI (\vk iri'.' itovi mock 10 KUHINJSKI in KOPALNJŠKI PVITI OKRASNI STEBRI ffiBz doiikuih in nvožonih malorialcA ) ^¦^^ OKENSKE POLICE H^Hl STOPN1CE u!^^TlAZNE OBLOGE in TLAKI MARJAN JAKŠA s.p. CKJ 6S# 8270 KRŠKO, TEL: 07/490 39 00, FAX; 07/490 59 10 ObzorniK EH Št.51,februar2002 šport in rekreacija m delfin, poleg tega pa je osvojil še 2. mesti na 50 in 200m hrbtno ter tretje na 50m delfin. Blestela je tudi Nika Jevnik z drugim mestom na 50 in tretjim na 100m delfin, z medaljo za osvojeno 3. mesto na 400 m mešano pa se je domov vrnil tudi Mitja Fuerst.16 stotink za medaljo je na 50 m prsno zaostal Peter Berič, uspešno pa sta nastopili tudi Maja Marušič in Dolores Žičkar v prsni tehniki. Pri kadetinjah si je dve drugi mesti na 50 in 100m delfin priplavala Sara Hojski, nesreča pa je žal spremljala Nino Andrijaševič, ki je osvojila kar štiri četrta mesta z zaostankom od 4 - 22 stotink. KRŽAN0VA TRETJA, GRABNARJEVA ČETRTA Zagreb - 16.2. je v dvorani Mladosti potekal že dvaindvajseti dvoboj reprezentanc Hrvaške in Slovenije v streljanju z zračnim orožjem. Z izidom 5:3 so zmagali domačini, slovenske vrste pa sta zastopali tudi dve strelki iz Posavja. Vesna Kržan iz strelskega kluba Brežice je kot najboljša v slovenski ekipi mladink z zračno pištolo med posamezni- cami s 363 krogi zasedla 3. mesto, Tina Grabnar, članica sevniškega Maroka, pa se je z zračno puško in zadetimi 389 krogi uvrstila na 4. mesto. DVA 0D ŠESTIH NASL0V0V V POSAVJE Maribor - Na posameznem državnem prvenstvo v šahu od 8. do 10.2. je sodelovalo 172 tekmovalcev iz Slovenije. Nastopali so v šestih kategorijah. Barve Posavja so zastopali igralci iz ŠK Triglav Krš- ko in ŠK Milan Majcen Sevnica. V konkurenci deklet do 10 let je več kot prepričljivo zmagala mlada Krčanka Nataša Bučar, ki je drugo tekmov- alko premagala za dve točki. V konkurenci dečkov do 12 let pa je zma- gal Sevničan Boris Mitrovič. Poleg njiju so vidnejše uspehe še dosegli Jelena Topic (2. mesto), Suzana Pavlič (6. mesto), Roman Gorišek (7.mesto), Matic Trebušak (8. mesto) in Marjetka Germšek (lO.mes- to). TEKMOVALKE KARATE KLUBA KRŠK0 ZOPET NAJUSPEŠNEJŠE Ravne na Koroškem - Tekmovalke Karate kluba Krško so se udeležile tradicionalnega Pokala Karizma, ki je 17.2. potekal v katah. Karate klub Krško je bil zopet najuspešnejši na turnirju, saj so osvojili kar 6 medalj. V kategoriji mlajših deklic je drugo mesto osvojila Sara Jeler, pri starejših deklicah pa so v eni kategoriji nastopile Marija Jeler, Jas- mina Grilc in Vesna Požun ter zasedle prva tri mesta! Zlato je pripadlo Mariji, srebro Jasmini in bron Vesni. Vse tri so se pomerile še v katah ekipno in pri starejših deklicah osvojile prvo mesto. Uspeh mlajših tekmovalk je dopolnila še Danijela Grilc s srebrno medaljo pri član- icah. V finalnem krogu je osvojila prvo mesto, a ker so se ocene sodni- kov polfinalnega in finalnega kroga seštele, ji je na koncu pripadlo drugo mesto. Rtogrel K R Š K O TOGREL gradbeništvo in proizvodnja d. o. o. KRŠKO Velika vas 62, 8273 Leskovec pri Krškem OBJAVLJA VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST KVZIDAR KVTESAR KVŽELEZOKRIVEC GRADBENI DELAVEC Pogoji: - III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri ali - interno priznana kvalifikacija Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Vaše cenjene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih po- gojev pričakujemo najkasneje v osmih dneh po objavi na naslovu: TOGREL d. o. o. Krško, Velika vas 62, 8273 LESKOVEC Prijavljene kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po od- ločitvi. Glavni direktor Ivan NAVOJ wUfkwec Nudimo vam raznobarven opus naših uslug: - lončnice in rezano cvetje, - darilni butik (raznovrstna darila, nakit), - aranžiranje daril za vse priložnosti, - dekoriranje poslovnih prostorov in ostalih prireditev. Obsegproizvodnjevnaših rastlinjakih nudi ( ul.ll. nov., pri pokopališču Leskovec): - sezonsko cvetje za balkone in gredice, - zasaditev cvetličnih korit in dostava na dom, - ciprese in okrasne grmovnice, - urejanje okolice (zasaditev in vzdraevanje). Mineva dvanajst let Cvetličarne Lilija v Leskovcu. Iz skrom- nih začetkov je prerasla v stevilno "družino" zaposlenih, ki vestno skrbi za vse, kar ponuja vam, drage stranke. Zahval- jujemo se vam za vase zaupanje in želimo, da bi tudi v prihod- nje s svojimi željami pripomogli k naši ustvarjalnosti. Vabimo vas v naš svet - v svet cvetja in druge raznobarvnosti! Ulica 11. novembra 2, Leskovec Tel.: +386 (0)7 49 01 590, e-mail: cvetlicarna.lilija @s5.net El Obzornik preieli smo Št.51,februar2002 Prejeli smo OBČINIKRŠKO SE OBETAJO TEŽKIČASI Na seji občinskega sveta občine Krško, ki je bila v četrtek 31.01.2002, smo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog odloka o pro- računu občine Krško za leto 2002. Predlog, ki ga je pripravil župan, je več kot zaskrbljujoč in za svetniško skupino Nova Slovenija (v nadaljevan- ju N.Si) nesprejemljiv. Proračun predvideva ve- liko zadolževanje in enormno poseganje v pro- raČun za leto 2003. V svetniški skupini N.Si smo mnenja, da bi bilo potrebno, pri tako visokem zadolževanju občine Krško in poseganju v pro- račun naslednjega leta, proračun uskladiti z vsemi svetniškimi skupinami. Župan je sicer usklajeval proračun z nekaterimi svetniškimi sk- upinami, k sodelovanju pa ni povabil N.Si. Men- imo, da je s tern kršeno načelo enakopravnosti med posameznimi svetniškimi skupinami, obči- ni Krško pa je s tern povzročena dodatna škoda, saj imamo v svetniški skupini N.Si veliko število zelo obetavnih projektov, kateri bi se lahko finan- cirali, oziroma sofinancirali s strani države, občina pa bi morala v proračunu zagotoviti le minimalna sredstva za soudeležbo na teh projektih. Realizaci- ja projektov, o katerih bomo javnost naknadno ob- vestili, bi imela za posledico tudi odpiranje novih delovnih mest. V proračunu občine Krško za leto 2002 so plani- rani prihodki v višini 4,9 milijarde SIT, kar je zelo nerealno planirano. Da bi bili usklajeni prihodki z odhodki, se je občina zadolžila za dodatnih 439 mil- ijonov SIT, kar je zgornja zakonsko dopustna meja. Županu Francu Bogoviču ta zadolžitev še zdaleč ne zadošča, zato je posegel že v proračun občine Krško za leto 2003 v skupnem znesku 1 milijarda in 92 mil- ijonov SIT. Tako so nepokrite obveznosti samo iz letošnjga leta po najugodnejši varianti 1,53 milijarde SIT, oziroma 22,4% več kot je bilo nepokritih obveznosti na začetku mandata. Tem ob- veznostim pa je potrebno prišteti Še dolg iz pretek- lih let. To pa še zdaleč ni vse. Realizacija proraču- na za leto 2001 je znašala komaj 3,7 milijarde SIT in preveč iluzorno bi bilo pričakovati v letošnjem letu realizacijo v višini 4,9 milijarde SIT, Se zlasti zato, ker so dodatni prihodki v višini 1,2 milijarde zelo dvomljivi. V kolikor teh dodatnih prihodkov ne bo v proračunu 2002 in bi se nepokrite ob- veznosti iz leta 2002 povečale na 2,7 milijarde SIT, bo sledila v prvih mesecih naslednjega leta občini Krško finančna nelikvidnost, kar bo imelo za posledico tudi blokado delovanja vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Temu v svetniški skupini N.Si močno naspro- tujemo, zato smo županu predlagali, da pripravi proračun, ki ne bo posegal v proračun prihodn- jega leta. V tem primeru smo bili pripravljeni umakniti tudi svoje amandmaje. Župan se s tem ni strinjal. Kot razlog za nastalo situacijo pa na- vaja velike projekte v občini, kamor sodi izgrad- nja zdravstvenega doma v Krškem in dozidava osnovne sole na Senovem. Oba velika projekta podpiramo tudi v svetniški skupini N.Si, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da je bil iupan izjemno slab pogajalec z ministrstvom, še zlasti pri sofinanciranju zdravstvenega doma, saj je ministrstvo pri izgradnji zdravstvenega doma udeleženo le z 19-timi%, ostalo pa je breme občine. Županu tudi ni uspelo z varčevalnimi , ukrepi zagotoviti finančnih sredstev za plačilo prvega obroka investicije kljub nadstandardu, ki ga ima občina Krško zaradi vsakoletnega priliva v proračun iz naslova NEK v višini 4 milijona USD. Odločil se je za najetje kredita, katerega bo občina odplačevala v prihodnjih letih. To za župana ni pomembno. Pomembno je le to, da je price! z izgradnjo zdravstvenega doma, čeprav vsi vemo, da so se pričele priprave na izgradnjo zdravstvenega doma že leta 1995. V svetniški skupini N.Si tudi nasprotujemo polnjenju proračuna s prodajo občinskega premoženja in to po sorazmerno nizki ceni. Pri tako prenapihnjenem proračunu je bilo težko pričakovati tudi sprejem kakršnih koli amandmajev, vendar pa temu ni bilo tako. Župan je predlagal sprejem le tistih amandmajev, ki so jih predlagali njegovi najožji politični zavezniki ZLSD in LDS. Vsi ostali amandmaji so bili brez težav zavrnjeni. Župan Franc Bogovič pa tudi ne dopušča sodelovanja N.Si pri kadrovski politiki v občini Krško. Komisija za volitve in imenovanja, katero je ustanovil občinski svet, naj bi bila na os- novi dogovora sestavljena tako, da bi imela vsaka svetniška skupina po enega predstavnika, največ- ja svetniška skupina v občinskem svetu pa naj bi imela dva predstavnika v komisiji za volitve in im- enovanja. Ta dogovor se ne izvaja, saj svetniška skupina N.Si nima v omenjeni komisiji nobenega predstavnika in zaradi tega tudi nimamo nobene- ga vpliva na kadrovsko politiko v občini Krško. Svetniški skupini SLS in LDS pa imata po dva predstavnika v omenjeni komisiji. O neenako- pravnem položaju svetniške skupine N.Si smo it večkrat obvestili župana, ta pa ne stori nič. Očitno mu to ustreza. SvetniŠka skupina N.Si bo tako prisiljena uporabiti druga demokratična sredstva za zaščito svojih pravic v občinskem svetu. Župan, dovolj imamo tvojega dela "po do- mace"! Svetniška skupina N.Si SEgKAUA NC Intermarket Breiice naTovarnfikiiOvBrežicah ŠIROKA PONUDBA: • semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček • lončnice, okrasno grmičevje in sadike sadnega drevja • semena poljščin in okrasnihtrattersemenski krompir • lonci in cvetlična korrta, vrtno orodje, ikropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena, posodeza kmetovanje • sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, iota • hranainopremazamaleživali • darilainaranžiranjedaril SVETOVANJE: • vsakdanstrokovnosvetovanje UGODNOSTI: • Ponudbameseca akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu • Karticapopustov UREJENO PARKIRIŠČE • delovničas:od8.do20.ure;obsobotahod8.do17.ure • dodatneinformacije:tel. 07/496-35-31 SEMENARNA gubljana, d.d., Dolenjska cesta 242,1000 yubljana, www.semenarna.si Obzornik El Št.51,februar2002 nagradna križanka ¦ -»±7 A »1 • I —1 *Jf *JHj AVTOR: PECENA STROKOV- GLEDALI- cwpnpck-A AsTM A KNJIGA ¦ "Til-J | 1 "¦•!*»¦ MATJAŽ JEDIZ GOVORNIK NJAKZA ŠKI iiNiiA l«lpS ( 1 ZEMUE" Miii n Inn 4 -\mmmJtJLmm>mk*mJk**4m BMfe W"^ HLADNIK JAJC VINO IGRALEC UNUA ULULv VIDOV I.HAIOiUC .1.,..« KKÄKO LFLr ¦toi BRATINA Kr*t,REDUJEM, . PROTI PRIZNANJE »APLAČILO, ARA NEKDANJI ANTON GERMAN PODBEVŠEK DEBELEJŠA ČAROBNA CENČE, KLOBASA DEZELA RUMENI TISK NARAVO- MAJHNA SLOVEC OMARA AFRIŠKO OSEBN, NASUTA , PAS PRI ogledate na: ^^^^^HBBHHBi ^^SB?* www.AlenkinStudio.com t ^^2*1 Alenka Dirnbek fl^^^^^^^^^^H 3 ___*l Brezina 28 C ^^^^^^^^^^H 3 SSSSS!* 8250 BREŽICE ^^^^^^^^^W L,,^^ tei-:07/496i775iHBBSB9[| «. »# ¦ i %m i^levlzorlw, videorekortletiev, 'ftpieniiätw[> gla«b«nih stolpov, HI-FI komponMit, anfensklh ststemov, fotoopreme, telcfonij«, b«l« tahniks, mallh gospodln|ddh aparatov In CD-|ev Nudimo delo v telefonskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa jetudiza dijake in studente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 USgrad - volume®) Ir&jlne • brezpitiiem ptegleš 1 bodite-fo, kar si želitcr i isi/i lesiu i in i ir ^XRZ l'35c, TCJ08 POSAVSKIOBZORNIK • revijo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi, Krško. ODGOVORNIUREDNIK: Silvester Mavsar. NASLOV: Zavod Neviodunum, p.p. 201,8270 Krško. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 780. Faks: 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečnik, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezplaöen, lahko pa ga naročite na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znažajo 1.000,00 tolarjev letno. Zavod Neviodunum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davčna äevilka: 61220388 VODJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. 06LAŠEVANJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjih straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v službi trženja. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10. v mesecu. MAU OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pa jih oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Grafična priprava in prelom: Grafika Špes - Novo mesto. Tisk in vezava; Delo TČR Ljubljana Posavski obzornik je ustanovilo in zaöelo izdajati Kulturno druävo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno äevilko 1500, z dne 27.11.1997. Obzornik EU OM/f/am vaše sponftoe Poslovalnice: Novo mesto KrskovTA-BUcentru Sevnlca Zagorje Metllka Tel.: 07/393 55 00 www.foto-asja.si ^*. ^^F r r - F ˇ d.o.o. 8270 Krško, Hočevarjev trg 5, tel.: 07/49 21 359 POOBLAŠČENI PRODAJALEC MffMi* INSERVISER WtrFfto L cestno podjetje W novo mesto, d.d. UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/ 348 704 - g. Salmič Robert Ponudbo smo pripravili samo za prebivalce Posavja. Cestno podjetje Novo mesto LjuWjanska c. 47 - 8000 Novo mesto ,-, ^^^^^^^^^^^. \> -posredovanje dela in zaposlitve; ^ ^^^^^^IfiptPII ^^^^^^^^^¦{^^^^ -internetna borza dela in kadrov .^^^^^IP^^^ttJH ^^^^^^^^K^^^^^^ (http://www.posavc-dsb.si); .^^^IWSShMI^I ^^^^^^^^CXlfl^^^^ -zaposlovanje tujcev; .^^^kU^b^^^^^I^I ^I^^^^^^^K^^J^^^^ -kadrovski inženiring in svetovanje; ^^^JuFUK^^^^^EK/Uk ^I^^^^^R^^HhQ^V^^^ -izdelava splošnih aktov ^KKfOl^^tKf^^^^^^ ^^^^KMR^^^^^HaupQ^^^ podjetij, zavodov. itd. ^^K^^^Bf^^^ o ^Pj^^BKQQ9S^^fl|^&^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -Zgodnje učenje tujih ^o HQP^^^^^^^^^^^H^^^^^P^H^^^^^^^^^^^B^^B^ jezlkov anglesČine, rfn ^EfS^B^^^EEBS^y^^^^Kl |Ä^5V^k\^F J ^^^^k nem^ine' francoščine. ^ Hf«iH^Q^^E3Q^^K: ^H ^^^^^^^^T^^L^^^^J^^^H -Tečaji so namenjeni . ^KE^^^^^^g^S^SQ^I^^^^^^^MHH^^^^^H^^^ od 7.-9. razreda OŠ jUHO| ^^^¦nUH^^^^^^^^^pEj^^ z ocenyevanjem tveganja; ^mL&^^KHL____m_L^ Itm ^^^^E^^I^^^HHP^^fl^-usposab/janje /z varnosti pri de/u^HßS^^HtalU^HMlv^fl ^^^^^^^Ö^^BI^^SJj^^^ /n varsfva pred požarom; ^^Kh^^I^^^^^^V/^I SSflR^JriH^^r -pregled strojev in naprav; ^^HS^T^^^Hr .^^H ^««»».«JRS)^^ -meritve mikroklime. osvetlitveinhrupa; ^^^HhSJ^9E^^^^I ISMR^lgH^^^^^^ -izdelava poiarnih redov ter požarnih in ^^^^HKk^^S^I 'AH[^^^^r evakuacijskih načrtov; ^^I^BBH^^I ^^^^^^^^^ -izvajanje tečajev higienskega minimuma; ^^^l^^^^l ^^^^HP^DL n -prodaja gasilnih aparatov ^^^^^^H Te/.: 07/4990 480 KRSKO Tel.: 07/4905 220 . Jj rg svobode ? ? ___Ie/.: 07/8162 320 KAMNOSEŠTVO BIZELJSKO www.granit-grgij.si ___ L