Stališča in odmevi Ogroženost slovenskih gozdov, gozda•·stva, stroke, znanja Namesto običaj nega uvoda poglejmo kar v bistvo problemov, ki že od osamosvojitve sem vse bolj ogro- žajo gozdove in gozdarstvo. s tem pa tud i stroko in izničujejo delovne uspehe mnogih generacij gozdarskih stlokovnjakov. Pri tem gre za celo vrsto nedovolJenih. nepravnih in kaznivih dejanj , ki fizično, okoljsko, živ- ljenjsko, razvojno. lastnmsko in javno ogrožajo slo- venske gozdove, s tem pa tudi širše nacionaJne inten:se Slovenije. Ozaveščena javnost in državljani (skoraj flrez gozdarjev) ie ves ta čas ogorčena pozivajo oblast, upravne s1117he 111 represivne org po 2. ~vetovni vojni . Temelj i na sodobnih gozdnogospo- darskih, ekoloških in kr11jinskorazvojnih načelih, upo- števajoč trajnost, sonaravnost in mnogonamenskost fun ke ij gozdov. Razvija se domače gozdarsko šolstvo, znanstvenoraziskovalna in aplikativna dejavnost, ki vzgoji 111 usposobi generacije kakovostnih gozdarskih kadrov. mednarodne velpve in ugleda. V nekaj deset- letjih opravijo ogromno dela na vseh področj ih - od gnJenja, varstva. urejanja gozdov, gozdne tehnike, ko- munikac ij- do odpiranja in oživljanja podeželja, ohra- nitve poseljenosti, razvoja turizma, gospodarskih de- javnosti, zaposlovanje prebivalstva. To je bil dobesedno razcvet slovenskega gozdarstva, ki bistveno popravi stanj e gozdov, stroki pa da mednnrodno veljavo (1 UFRO kongres v Lj za muc, kar se je pozneje izkazalo kot medved ja usluga navidez stabilnemu, dejansko pa labi\nemu gozdar- skemu sistemu, ki ga je L' lahkoto zrušila le peščica "osi"!mosvojitvenih" politikov. žal se gozdmji, zatoplje- ni v svoje zahtevne delovne obveznosti, niso dovolj socialno in družbeno razvijali, interdisciplinarno so- delovali s sorodnimi področji, javno promovirali goz- dar~kc stroke in jo ustrezno identificirali s širšo dmžbo. Kljub visoki strokovni usposobljenosti si gozdarji niso ?.nah ustvariti potrebnega javnega ugleda in enakoprav- nega položaja z drugimi strokovnjaki. Zata so ostajali z.1p1T1, samozadostni, družbeno odrinjeni, nekritični in nesamokritični, nesposobnijavnih polemik, v nenehni boj~zm kršenja nekakih načel "demokratičnega cen- tri'lliL:ma", z veljavo ene sarne resnice in nedow.kljivih eminenc, brez ugovarjanja ali upiranja, ne glede na neg?.tivne učinke določenih dogem in tabujev. Razu- mljivo je,. da so tako obarvane značajske poteze goz- darslva vseskozi obremenjevaJe odkrite, dobronamer- ne, demokratične odnose tako v stroki kakor izven nje ter močno zavirale nujno potrebni razvoj gozdarstva kot celote. Danes se ti pojavi še dodatno potencira jo z večjo nprtostjo, nezaupljivos~o, negotovostjo in vse- splosno inertnostjo zaposlenih v gozdarstu. Kje so pravu,prav vzroki za tako stanje? Nekaj jih je gotovo v ljudeh, ki so šli študirat gozdarstvo, znatno več pa v pedagoških, raziskovalnih in operativnih vodstvih, ki nikoli niso imeli posluha za vsesplošno prenovo goz- darske stroke in gozdarjev, da o javnem zavzemanju za družbeno verifikacijo gozdarstva kot celote ne go- vorimo. Danes je v gozdarstvo vstopila še politika (stranke), ki je vse skupaj še poslabšala do stopnje popolne degradacije stroke. Po težko pričakovani osamosvojitvi Slovenije smo llpali. da bo demokratični preporod družbenega siste- ma, t11di gozdarskega, zajel predvsem tista področja, GozdV 56 (1998) 2 Stališča i11 o c..irnevi ki jih prejšnji zaradi ide o los k ib ovir še ni mogel urediti. ostala pa ohranil ali prilagodil novim razmeram. To načelo evolucije in razuma ž.al ni bilo upoštevano, ampak nasilno uveljavljeno načelo kitajske revolucije "gradnja novega na ruševin~h starega". Take odločitve politike so nas razvojno pahnile daleč v preteklost, da ne rečemo v fevdalizem in zgodnji kapitalizem- skoraj na začetku tretjega tisočletja. V gozdarstvu se je "demokratični sistem" pokazal s kardinalnimi, če ne katastrofa Ino zgrešeni tni dejanji, kijih cele generacije ne bodo mogle popraviti. Naj jih na kratko navedem: - na osnovi nacionalno nesprejemljivega Zakona o de- nacionalizaciji so tedanje (pomladne) oblasti začele velikodušno vračati javne gozdove tuj im veleposest- nikom, dokler na srečo pritisk slovenske javnosti tega brezumja ni preprečil; - po neargumentirani "logiki" najvišjih usta vobranitelj- skih organov Slovenije in "licenčni" podelirvi "poseb- nega nacionalnega pomena cerkve" le-ta že tretjič prodaja "svoje" gozdove državi, ki se sploh ne čuti opeharjena in osramočena niti pred sabo, še manj pred slovenskim narodom; - preostale javne gozdove naj bi razdelili med "revne kmete" (beri podanike aktualne politike), kar bi pri- peljalo do stanja. da Slovenija ne bi imela več javnih gozdov; - nekdaj enohla, monolitna gozdarska služba je načrtno raz bi ta (na ZG S in gozdarska podjetja), zdaj sta oba oslabljena dela na udaru z infiltracijo kmetijskogoz- darske zbornice in Zakona o skladu kmetijskih zem- ljišč in gozdov (koncesijske pogodbe); - razgna 1 i oz. predčasno so upokoji li cele generacije naj boU izkušenega, vendar še ne amor ti zi ranega goz- darskega kadra (na GIS deset najpomembnejših ra- ziskovalcev) in v celoti porušl\1 uravlwteženi goz- darski kader. Preostali zaposleni se morajo podrejati zahtevam aktualne politike, pogosto v vlogi ne preveč cenjenih serviserjev sistema; ~ zaposleni v gozdarstvu delajo v slabih delovnih in materialnih pogoj ih (protest sindikata gozdarjev), zaradi različnih omej itev ne morejo opravljati celo najnujnejših del (ujme, propadat~e gozdov, kalami- tete), da o zastoj ih pri rednih delih sploh ne govorimo; - nihče ne zaustavlja pustošenja gozdov, gozdarji ni- majo pooblastil, vse manj tudi ugleda, inšpektorji so nemočni, celo policija ne obvladuje kaznivih dejanj, sodišča so neaktivna in zadržujejo postopke; - splošna anarhija pogojuje tudi vrsto drugih, pogosto nezakonitih posegov v gozdni prostor (kme6jstvo, 105 Stališča ill_ oclrnev i urbanizacija, promet, energetika, industrija, 1udastvo, turizern), da o posledicah ekološke ogroženosri, za- radi klimatskih sprememb niti ne govorimo; - ne gradijo se gozdne prometnice (leta 1990 so obsta- la na 14.000 km), obstoječe omrežje se pomanjkljivo vzdržuje, zato so oteženi dostopi do gozdov, hribov- skih predelov, gorskih kmecij; - stanje gozdov je kritično, vse slabše je vzdrževanje gozdnega reda, varstvenih in sanacijskih del, nege mladja in nasadov, gojitvenih del, seka se najkvali- rctnejše drevje, kar slabša sestojne zasnove, širijo se grmišča in devastirani gozdovi; - število brezposelnih v gozdarstvu in lesarstvu se po- večuje, gozdna in lesna proizvodnja je v krizi, pode- želje se prazni, zarašča se kmetijski prostor, propada kulturna krajina, zožuje se nacionalni demografski prostor~ - ogroženost gozdarstva, zmajševanje strokovnih kad- rov, zaposravljanje znanja lahko povzroči nezainte- resiranost za štlidij gozdarstva, kar bi lahko kritično ogrozilo eksistenco pedagoške in znansiveno razis- kovalne nadgradnje gozdarstva. - držnva premalo vlaga v gozdove in gozdarstvo, pa še to postaja precej dražje od prejšnjega, ki se je samo- financiralo; je slab gospodar saj si ne prizodeva po- večevati deleža javnih gozdov, ne skrbi za nji hov o vam ost; - vpletanje aktualne politike v gozdarstvo je nevzdržno, slroka se mora podrejati ozkim interesom zdaj ene, zdaj druge stranke, gozdovi in gozdarstvo pa potre- bujejo srabilno, državno razvojno strategijo; - gozdarstvo nima pravega resorskega partnerja, zato težko uveljavlj