82 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 Od 11. do 13. aprila 2007 je v prostorih Kongresnega centra Grand hotela Bernardin v Portorožu potekalo XIV. posvetovanje Dnevi slovenske informatike 2007. Vodilna misel letošnjega posvetovanja je bila Z informatiko do novih poslovnih priložnosti. Informatika je danes zrela znanost, ki je prodrla na vsa področja našega življenja in je pomembna tako za uporabnike kot ponudnike informa- cijskih storitev. Iz IZUM-a smo se posvetovanja udeležili mag. Franci Pi- vec, član programskega odbora in vodja sekcije Informa- cijska družba, ter mag. Matjaž Cigrovski, Alojz Urbajs, Tanja Turšek in Bojana Lešnik. Kot vsa dosedanja leta so bili prispevki razdeljeni v več sekcij in tematskih sklopov: • Strateški vidiki informatike, • Management poslovnih procesov, • Informacijska družba, • Informatika v javni upravi, • Informacijska podpora odločanju, • Metodologije in pristopi k razvoju in upravljanju IR, • Operacijske raziskave, • Sodobne informacijske tehnologije in arhitekture, • Informacijske rešitve, • Informatika v finančnih inštitucijah, • Študentska sekcija. Organizirane so bile tudi tri okrogle mize: • Nove poslovne priložnosti slovenskih podjetij IT, • Znanje informatike in računalništva v naših šolah, • Kako moramo varovati in kako varujemo informacij- sko zasebnost posameznika. Zvrstili sta se tudi dve vabljeni predavanji in pet ple- narnih predavanj, ki so bila namenjena najzanimivejšim prispevkom. Povzetki prispevkov predavanj so zbrani v Zborniku po- svetovanja Dnevi Slovenske informatike 2007, ki ga je izdalo Slovensko društvo Informatika v tiskani obliki, ce- lotni prispevki pa so izdani v elektronski verziji zbornika. Letošnje posvetovanje se je začelo s predavanji v štirih različnih sekcijah, ki jim je sledila uradna otvoritev po- svetovanja. Posvetovanje je otvoril Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva Informatika, ki je po zaključenih vabljenih predavanjih podelil še priznanja Slovenskega društva Informatika zaslužnim članom dru- štva. Priznanja so letos prejeli Tomaž Gornik, mag. Samo Drobne in mag. Franci Pivec. Po otvoritvi je dr. Marjan Krisper, predsednik program- skega sveta DSI 2007, nagovoril udeležence. V govoru je poudaril pomen informatike, ki danes posega v strategijo, učinkovitost in konkurenčnost poslovanja. Sledilo je predavanje častnega govornika dr. Gregorja Viranta, mi- nistra za javno upravo, ki je predstavil državni portal RS e-uprava in izpostavil najnovejšo storitev “e-Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja vozila”. Vabljeni predavanji prvega dne sta imela Andrej Martelj iz podjetja Datalab in Lars Mieritz iz podjetja Gartner. Andrej Martelj je skušal najti odgovor na vprašanje, zakaj v Sloveniji ni mednarodno močne industije pro- gramske opreme. Nanizal je več razlogov, med drugim majhnost trga, šibko podjetniško kulturo, pomanjkanje kapitala in ambicij itd. Lars Mieritz pa je v predavanju z naslovom Establishing and Communicating Alignement between Business and IT predstavil razkorak med upra- vljanjem in informacijsko tehnologijo, kar je podkrepil s preglednicami in napovedmi za prihodnosti. PLENARNA PREDAVANJA Prvi prispevek v sklopu plenarnih predavanj je predstavil dr. Joszef Györkös z naslovom Zlivanje informatike in medijev – pot v poenostavitev ali v nepredvidljivost?. Avtor je povedal, da njegov prispevek temelji na ugo- tovitvah Gracie L. Lawson-Borders iz knjige Media Organizations And Convergence: Case Studies of Media Convergence Pioneers, ki je izšla v letu 2006. Govoril je o življenjskem ciklu medijev, značilnostih medijev in ob tem opisal nekatere značilnosti interneta kot medija. Naslednji prispevek je imel Bojan Amon iz SIOL-a. Po kratki osebni predstavitvi je v prispevku Uporabniki in- POSVETOVANJE DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2007 M T 83ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 POROČILO ternetnih storitev kot avtorji in potrošniki govoril o spre- menjeni vlogi uporabnikov, ki prevzemajo vedno aktiv- nejšo vlogo, o zgodovini spleta, omenil je razvoj iskalni- kov in dodajanje vedno novih vsebin na splet. Omenil je, da je že preko 100 mio. spletnih naslovov in da je v času razvoja spleta odrasla že prva generacija, ki ji je internet popolnoma domač medij (angl. digital natives). Razvila se je živahna diskusija. Tretji prispevek iz ciklusa plenarnih predavanj je imela dr. Davorka Šel z Ministrstva za javno upravo. V pri- spevku Nacionalni interoperabilnostni okvir kot osnova za uspešno izvedbo povezovanja uradnih evidenc je pred- stavila osnovne definicije interoperabilnostnega okvirja in navedla nekaj primerov. Spregovorila je tudi o sporočilu Evropske komisije o interoperabilnosti ter o interope- rabilnosti in povezovanju javnih evidenc. V diskusiji je Tomaža Banovca zanimalo, kako široko je zastavljen projekt. Predavateljica je pojasnila, da v začetku pokriva projekt le področje državne uprave. V petek sta bila na vrsti dva prispevka iz akademske sfe- re. Prvi prispevek je predstavil dr. Branislav Rovan, Co- menius University iz Bratislave na Slovaškem, na temo Informatics – science, education, and practice. Predstavil je faze razvoja informatike, njeno v izobraževanju in znanosti ter navedel nekaj dejstev, kako hitro zastarajo nekatere vrste znanja. Naslednji prispevek je predstavil dr. Nello Scarabottolo, Univerza v Milanu, z naslovom ECDL in Italian univer- sities. Predstavil je rezultate, ugotovitve in zaključke pro- jekta uvajanja enotnega pouka informatike na italijanskih univerzah po certificiranem programu, ki so ga začeli izvajati leta 2004. Od takrat se točno ve, katero znanje je usvojil slušatelj, če je absolviral določen sklop predavanj in opravil zaključne teste. Ob skupnem in predpisanem programu predavanj so morebitno manjkajoče znanje morali usvojiti tudi predavatelji. Posnetki predavanj – plenarnih in večine drugih – so dostopni na spletu (http://www.dsi2007.si/default. aspx?id=49&l1=27). SEKCIJE Management poslovnih procesov V tej sekciji so predstavljeni prispevki obravnavali pred- vsem praktične izkušnje pri projektih prenove in infor- matizacije poslovanja. Danes organizacije, ki vpeljujejo nove informacijske rešitve, pogosto pozabljajo na preno- vo, poenotenje in poenostavitev poslovnih procesov, ki pa so bistveni za uspešno prenovo in informatizacijo poslo- vanja. Prenova in informatizacija poslovanja je poslovna priložnost, ki zahteva povezovanje informacijske tehnolo- gije (IT) in poslovne strategije. Pri tem je potrebno sode- lovanje med upravo, vodstvom podjetja ter vodjem službe za informatiko. Predstavljeni so bili tudi rezultati raziskave o stanju infor- matizacije internega poslovanja v malih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji. Informatizacija internega poslova- nja podjetja predstavlja splošen in celovit proces uvedbe informacijske tehnologije, avtomatizacijo in optimizacijo izvajanja poslovnih procesov, in zagotavlja konkurenč- nost podjetja. Informatizacija je v današnjem času nujno potrebna za preživetje podjetja tako na domačem kot mednarodnem trgu. Predstavljena je bila tudi informatizacija logističnih pro- cesov v podjetju in zagotavljanje sledljivosti skozi celot- no oskrbovalno verigo. Cilj je zagotoviti, da vsak partner oskrbovalne verige dobi pravo in natančno informacijo takrat, ko jo potrebuje. Trend razvoja poslovnih rešitev predstavljajo specialne rešitve za posamezni poslovni proces z uporabo spletnih storitev (angl. web services – WS), na pohodu pa je tudi storitveno usmerjena arhitek- tura (angl. services oriented arhitecture – SOA), ki naj bi v prihodnosti še bolj povezovala specialiste za poslovne procese, sistemske integratorje in programerje. Zanimiv je bil tudi prispevek o modeliranju in izvajanju poslovnih procesov v spletnem okolju z orodjem BiArt/ BPM, ki ga je razvilo podjetje Eranova. Gre za orodje, ki podpira opisovanje, izvajanje in nadzorovanje poslovnih procesov ter skuša pri tem upoštevati tudi človeški vidik pri izvajanju procesov. Zasnovano je na osnovi novejšega standarda za opis poslovnih procesov BPMN (Business Process Modeling Notation), kar zagotavlja varnost mo- delov poslovnih procesov in njihovo prenosljivost na dru- ge sisteme. Grafični opis procesa se pripravi z orodjem Microsoft Visio, z dodanim modulom Process Modeler, ki omogoča vnos dodatnih atributov za izvajanje procesa za validacijo modela in izvoz v BiArt. Orodje se že uporabl- ja v praksi. Informacijska podpora odlo~anju Dostop in uporaba informacij postajata vse pomembnejša v poslovanju podjetij. Z razvojem orodij poslovne inteligen- ce so postale informacije vse bolj dostopne. Izpostavljeni so bili naslednji ključni dejavniki definiranja učinkovite strategije poslovne inteligence: uskladitev strategije po- slovne inteligence s strategijo in cilji podjetja, integracija sistemov za podporo odločanju v procese, posvetovanja z uporabniki in vzdrževalci sistemov za podporo odločanju, pridobivanje najboljših primerov uporabe sistemov za podporo odločanju s tehničnega vidika ter uvedba procesa definiranja strategije poslovne inteligence. 84 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 Poleg vsebine (informacij), ki jih ponujajo poslovno- inteligenčni sistemi, je pomemben tudi način njihove predstavitve. S temi vprašanji se ukvarja disciplina ob- likovanja informacij (angl. information design). Dobro poročilo mora imeti jasno sporočilo, mora biti relevantno za prejemnika, ga usmeriti v razmišljanje o podatkih in ne o metodologiji, grafičnem oblikovanju, dekoraciji ali čem drugem, pošteno prikazovati podatke brez popačenj, prikazati čim več števil na majhnem prostoru, spodbujati oko, da primerja različne sklope podatkov, in istočasno vsebovati različne nivoje informacije – od splošnega pre- gleda do podrobnosti. V sodobnih poslovnointeligenčnih sistemih lahko opa- zimo pogosto uporabo načinov predstavitev informacij, ki so informacijsko osiromašene. Dodatno informacijsko vrednost na nadzornih ploščah vključujejo napovedi, ki omogočajo ugotavljanje doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Prav tako lahko k bolj kakovostnim odločitvam prispeva uporaba metod in orodij za večkriterijsko od- ločanje. Projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljiv pripomoček pri obvladovanju večjega števila projektov v podjetjih in drugih organizacijah. Dolgo časa so podpirali predvsem procese terminskega planiranja in določenega skupnega dela. Primeren projektni informacijski sistem lahko iz tehnološke perspektive vsebuje naslednje na- predne funkcije: preglednost nad procesi, grafična in tabelarična portfeljska analitika, avtomatizacija procesov za planiranje in spremljanje, učinkovitejše obvladovanje delovnih nalog ter ustvarjanje proračuna za napovedi in spremljanje. Na koncu sta bila prikazana dva praktična primera in- formacijske podpore odločanju na področju raziskave turističnega trga in na področju dispečerstva v nujni me- dicinski pomoči. Informacijska družba V okviru te sekcije so se predavatelji dotaknili široke- ga spektra najrazličnejših tem o razvoju informacijske družbe: ocenjevanje uporabnosti informacijskih siste- mov, vzpodbujanje razvoja širokopasovnih dostopov, informacijska podpora pri obvladovanju naravnih nesreč, GPS-tehnologija za identifikacijo nepremičnin, pametno oglaševanje, problematičnost nadomestila davka na na- prave za reprodukcijo. Kar precejšen del prispevkov te sekcije je bil posvečenih informatizaciji pouka in uporabi IKT v šolah: informati- zacija vzgojno-izobraževalnih zavodov, pouk informatike v gimnazijah, uporaba IKT za uspešnejše poučevanje in učenje naravoslovja, tehnike, fizike in matematike, uporaba spletnih učilnic in wikijev pri poučevanju, kom- binirano e-izobraževanje in učinkovitost študija, projekti mednarodnega sodelovanja ter upravljanje znanja kot znanstvena disciplina. O potrebi po sprejetju etičnega kodeksa slovenskih infor- matikov je v svojem prispevku govoril Džangir Kolar. V slovenskem okolju je med informatiki etika večinoma postavljena v drugi plan in se z njo nihče ne ukvarja siste- matično. Predstavil je nekaj poizkusov, ki pa se v praksi niso uveljavili. Za pripravo etičnega kodeksa slovenskih informatikov je predlagal vzpostavitev dialoga med vse- mi, ki v Sloveniji delujejo na tem področju, v mislih je imel predvsem Slovensko društvo Informatika in Združe- nje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Mag. Franci Pivec je predstavil zanimiv prispevek o civilnih pobudah v dobi interneta. Ugotavljal je, da se na splošno zanemarja vpliv IKT na družbeno okolje, kar je verjetno tudi način preprečevanja vdora novih družbenih oblik v obstoječe konzervativno okolje. S pojavom inter- neta se vedno bolj srečujemo z “odsotno prisotnostjo” – pojavom, ko smo prisotni v eni skupnosti, a intenzivno komuniciramo z neko drugo (oddaljeno) skupnostjo. Povedal je, da po splošnih ocenah usiha politična partici- pacija, kar je po eni strani paradoks, saj se tehnične mož- nosti sodelovanja iz dneva v dan povečujejo. Participaciji se najbolj odtegujejo mladi, ki najbolj obvladujejo inter- aktivne komunikacijske tehnologije. Mobilne komunika- cije je predstavil kot novo okoliščino za preoblikovanje družbenih odnosov. Mobilnik predstavlja podaljševanje odnosa iz-oči-v-oči. Z mobilno komunikacijo, ki je pov- sod domena mladih ljudi, se spreminja tudi sam internet. Kmalu namreč ne bo več smiselno govoriti o “priključitvi na internet”, ker nas bo mobilnik permanentno povezo- val z njim. Poudaril je, da glavni čar mobilnih družbenih omrežij gotovo ni v tehniki, ampak v pospeševanju nasta- janja pametnih združb. Razvoj internetnih civilnih skup- nosti in razvoj internetne tehnologije sta tesno povezana med seboj. Simon in Matej Delakorda sta analizirala e-demokra- tične učinke spletnega Foruma prihodnosti. E-forum sta predstavila kot koristno orodje za razpravljanje o konkret- nih javnopolitičnih vprašanjih. Analizirala sta spletno razpravo o prihodnjem evropskem socialnem modelu in spletno posvetovanje o prihodnji energetski politiki EU z vidika političnih okoliščin, tehničnih pogojev in ko- munikacijskih vzorcev. Evalvacija učinkov je pokazala, da je bila v obeh primerih izpolnjena večina kriterijev uspešnega spletnega vključevanja slovenskih državljank in državljanov v odločevalske procese Evropskega parla- menta. POROČILO M T 85ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 Informatika v javni upravi Prispevki v tej sekciji so obravnavali področje e-uprave in področje informatike na področju zdravstva in okolja. Prikazani so bili izsledki raziskave o zadovoljstvu pod- jetij z e-upravo. Raziskava se je osredotočila na stopnjo uporabe in zadovoljstva s posameznimi upravnimi e-sto- ritvami, zanimanje za uporabo le-teh in mnenje podjetij glede prihodnjega razvoja e-uprave v Sloveniji. Na različnih področjih delovanja so bili opredeljeni učinki rešitev, ki so bile v zadnjem letu ali dveh dane na razpolago uporabnikom, bodisi državljanom, podjetjem ali javnim uslužbencem: portal e-VEM za samostojne podjetnike, državni portal e-uprava, e-podaljšanje pro- metnega dovoljenja ter materialno poslovanje s tiskovi- nami in blagajna. V prihodnosti razvoja e-uprave so trije načrti: e-demokracija in e-sodelovanje, projekt e-VEM za gospodarske družbe, povezovanje uradnih evidenc in interoperabilnost. Predstavljena je bila univerzalna informacijska rešitev e-Arhivar za vzpostavljanje in vodenje elektronskih ar- hivov, skladno s slovensko in svetovno arhivsko zakono- dajo. Arhiv RS je dobil z novo zakonodajo nove pravne podlage za elektronsko hrambo gradiva v digitalni obliki in s tem povezane nove strokovne naloge. Izvedeli smo, kako se je Arhiv RS pripravil na izvajanje novih nalog in kakšne so prve izkušnje pri tem. Zanimiv prispevek je imela Andja Komšo, ki je pred- stavila koncept enotnega sistema registracije ter obraču- navanja in plačevanja javnih dajatev. Danes je vodenje evidenc o davčnih zavezancih in zavarovancih vodeno na različne načine, zato se dogaja, da se iste evidence vodijo pri več organih, nekatere se ne vodijo pri nobenem orga- nu, nekatere evidence pa so zelo nepopolne in omejujejo uresničevanje pravic s področja pokojninskega in zdrav- stvenega zavarovanja. Ponudila je nov poslovni model, ki temelji na prenovi poslovanja. S tem se vzpostavijo skupne enotne evidence in se zagotovi prehod na e-po- slovanje. Na področju zdravstva je bilo govora o posodobitvi kartičnega sistema (od aprila do maja 2008), ko bodo vzpostavljene vse komponente za izdajo nove profesio- nalne kartice ter za vzpostavitev prvih online dostopov do podatkov. Nova kartica zdravstvenega zavarovanja se bo začela izdajati po porabi zalog sedanje kartice, kar bo predvidoma sredi leta 2008. S tem in z izgradnjo sodo- bne infrastrukture bo ZZZS zagotovil pogoje za varno elektronsko poslovanje v slovenskem zdravstvenem sistemu. Seznanili smo se tudi s projektom NETC@RDS, katerega naloga je omogočiti enostaven dostop do zdravstvenih storitev v tujini. Rezultati poskusne uvedbe so bili pozi- tivni, za leto 2007 je predvidenih nekaj izboljšav in raz- širitev še na nova območja. Trenutno lahko 10 izvajalcev zdravstvenih storitev v Pomurju sprejema in obravnava bolnike iz Avstrije, Nemčije in Francije na podlagi nji- hovih nacionalnih kartic zdravstvenega zavarovanja, za- varovanci iz Pomurja pa lahko v tujini uveljavljajo zdrav- stvene storitve na osnovi slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja. Na področju okolja je bil predstavljen celovit pristop k prenovi nepremičninskih evidenc. Sedaj se namreč ne- premičninski podatki, ki jih upravlja Geodetska uprava, hranijo v več evidencah. Prikazan je bil še metapodatkovni portal, ki ga je vzpo- stavila Agencija za okolje. Portal omogoča uporabnikom dostop do metapodatkovnih opisov ali podatkov bodisi preko spletnega pregledovalnika bodisi preko spletnih storitev. Strate{ki vidiki informatike Sekcija je obravnavala prispevke, ki se ukvarjajo z vpra- šanji, kako umestiti informatiko v sodobne poslovne procese. Predstavljene so bile aktualne strategije razvoja informacijske družbe v RS, oblike sodelovanja med infor- matiki in menedžmentom ter javna in zasebna partnerstva pri realizaciji projektov informatizacije javnega sektorja. Matic Meglič iz Oddelka za proučevanje zdravja s Pri- morskega inštituta za naravoslovje in tehnologijo je pred- stavil trenutno stanje prenove informatike zdravstvenega sistema v Sloveniji. Opisal je, kako je strategija e-zdravje 2010 eno leto po sprejemu zaživela v praksi, načrtovane cilje in vizijo za prihodnost. Ugotovil je, da izvajanje strategije poteka po načrtu in da trenutno vladajo ugodne razmere za vpeljavo IKT v zdravstvu, zato je njihova vizija, tj. učinkovita, prilagodljiva in sodobna zdravstvena informatika, ki bi zadovoljevala interese vseh akterjev, uresničljiva. Sprejet prednostni projekt je prenova sistema kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Mojca Indihar Štemberger iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je v svojem prispevku skušala od- govoriti na vprašanje, kaj lahko informatiki v podjetju storijo za izboljšanje partnerstva z menedžmentom. Iz- hajala je iz rezultatov raziskave Poslovna informatika v Sloveniji, ki je bila izvedena pred letom in pol. Na osnovi rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 150 srednjih in velikih podjetij, ugotavlja, da med informatiki in menedžerji še vedno vlada prepad, krivda pa je obo- jestranska. Za uspešno informatizacijo podjetja je pod- POROČILO 86 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 pora vodstva izredno pomembna. Vendar menedžment še vedno ne zaznava poslovne vrednosti informatike, ampak gleda nanjo kot na strošek. Delno so za to krivi infor- matiki sami, saj še vedno dajejo prednost tehnološkemu znanju in se ne zavedajo potreb po drugih vrstah znanja. Informatika je še vedno predvsem podporne narave in tehnološko usmerjena, kar ne prispeva k partnerstvu med menedžmentom in informatiko. Informatika si lahko za- gotovi podporo menedžmenta le, če ima primerno znanje. Zato bi informatiki morali povečati svoje poslovno in menedžersko znanje ter se bolj zavedati njegove pomem- bnosti. Le kombinacija raznovstnega znanja informatikov (tehnološkega, poslovnega in menedžerskega) lahko pri- pomore k izboljšanju poslovnih procesov in zagotavljanju uspešnosti poslovanja organizacije. Renata Duračak iz Instituta za Projektni management in informacijsko tehnologijo (Ipmit, d. o. o.) je v svojem prispevku predstavila možno javno in zasebno partner- stvo v projektih informatizacije javnega sektorja. Sodelo- vanje javnega in zasebnega sektorja pri doseganju boljših in učinkovitejših rezultatov je privlačno tako za javnega partnerja kot za zasebnika. Javni partner je omejen z jav- nimi sredstvi, kljub temu pa želi povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev, medtem ko za zasebnika pomeni sodelovanje z javnim sektorjem dobro poslovno prilož- nost pri uveljavitvi njegovih inovativnih idej ter reden finančni priliv. Seveda je pri vsakem posameznem pro- jektu pred sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva treba pripraviti oceno ekonomske upravičenosti in ugotoviti, ali je takšno partnerstvo pri projektu sploh mogoče (primer- no) in v kakšni obliki. Andrej Smrkolj iz ETI Elektroelement, d. d., je pred- stavil orodje PLM (Product Lifecycle Management), ki predstavlja četrto generacijo razvoja sistemov CAD. Bi- stvena je vloga inženirjev v razvojnem okolju, ki morajo biti razbremenjeni nepotrebnih opravil, le-ta prevzamejo orodja za povečanje produktivnosti. V njihovem podjetju se s tem ukvarjajo že dalj časa, pri čemer sodelujejo s podjetjem Audax, d. o. o. Izkušnje so v glavnem pozitiv- ne, pri čemer je ključni dejavnik dobro definiranje proce- sov in podpora tem procesom. Zanimivo je bilo predavanje mag. Mirana Novaka iz Elektra Ljubljana, d. o. o., ki se je v svojem prispevku vprašal, ali je upravljanje varovanja informacij res iz- ključna domena strokovnjakov za IT. V zadnjem času je zelo aktualno varovanje informacij in v marsikaterem podjetju se glede na omejevanje s strani zakonodaje ved- no bolj postavlja vprašanje, ali neko informacijo objaviti ali ne. V kratki anketi so vprašali nekaj večjih in srednje velikih slovenskih podjetij, kdo se ukvarja z aktivnostmi varovanja informacij in kdo je za njih odgovoren. Na prvo vprašanje je preko 75 odstotkov anketirancev od- govorilo, da je to v domeni oddelka za IT, dobrih 20 od- stotkov pa službe za kakovost. Na drugo vprašanje pa je preko 50 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so odgo- vorni v oddelku IT, 25 odstotkov v vodstvu in dobrih 20 odstotkov v službi za kakovost. Preostala prispevka sta bila zaradi zelo omejenega časa (prispevki v sekciji so krepko presegali za to predviden čas) precej okrnjena. Bojan Podlesnik iz Informatike, d. d., je prikazal standard COBIT 4.0 za področje EUC (End User Computing), medtem ko je Andrej Kositer iz Agenda Open Systems, d. o. o., predstavil razmere na po- dročju uporabe in razvoja odprte kode v EU ter njen vpliv na sektor IKT in gospodarstvo. Sodobne informacijske tehnologije in arhitek- ture Udeležili smo se drugega dela te sekcije, katere skupni imenovalec je bila predstavitev nekaterih informacijskih rešitev na področju infrastrukture in arhitekture v praksi. Roman Treven iz Poštne banke Slovenije in Janez Ci- ringer iz IBM sta predstavila preobrazbo informacijske- ga sistema z uvajanjem nadzorno-upravljalnega sistema, ki izboljšuje obvladovanje informacijske tehnologije v PBS. Andrej Planina iz Špica International je v prispevku Mobilizacija informacijskih sistemov in tehnologija RFID poudaril, da so vedno bolj v vzponu t. i. mobilni infor- macijski sistemi, ki omogočajo zajemanje podatkov na terenu. To zahteva mobilno opremljenost (dlančniki) ter hitro in zanesljivo brezkontaktno odčitovanje, kar omo- goča tehnologija RFID. Podrobneje je predstavil samo tehnologijo RFID in poudaril, da se investicija v mobilno računalništvo povrne v času od 15 in 18 mesecev. Izkuš- nje so v glavnem pozitivne. Tomaž Čebul iz Microsofta je predstavil usklajevanje IT-storitev s poslovnimi strategijami preko integriranih inovacij v programski opremi in procesih. Pri tem pred- njači metodologija ITIL (IT Infrastructure Library), ki predstavlja primer dobre prakse, s katero lahko podje- tje uresniči upravljanje IT-storitev. Omenjene rešitve in metode so oblikovane v skladu s pobudo dinamičnih sistemov (Dynamic Systems Initiative – DSI), ogrodjem Microsoft Operations Framework (MOF), družino orodij za upravljanje infrastrukture (System Center) in modelom za optimizacijo infrastrukture (Infrastructure Optimiza- tion Model). Podrobno je opisal ogrodje MOF, ki zagota- vlja smernice za upravljanje IT-storitev. Le-te omogočajo organizacijam doseganje visoke zanesljivosti poslovno kritičnih sistemov, razpoložljivosti in upravljivosti izdel- kov, programskih okolij in tehnologij. POROČILO M T 87ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 V zadnjem prispevku je Marko Zajc iz Microsofta pri- kazal nova orodja, ki omogočajo povečanje storilnosti zaposlenih: Windows Vista, Microsoft Office in Exchan- ge Server 2007. Poudarek je na izboljšanem dostopu do informacij, ki ga omogoča izboljšano iskanje, urejanje in dostop do informacij in poenostavljeno urejanje doku- mentov. To je podkrepil z atraktivno demonstracijo, ki je na večino prisotnih naredila večji vtis zaradi novega gra- fičnega vmesnika (Vista) kot pa zaradi same rešitve. Informacijske re{itve Uroš Mesarič Kunst iz Telekoma se je v svojem prispev- ku lotil problematike upravljanja procesov v podjetju. Ker so procesi vedno kompleksnejši, zahtevajo dobro in- formacijsko podporo. Poudaril je pomen analize, s katero opredelimo procese. Eden od pristopov je MDA (Model Driven Architecture), ki uporablja metamodel, kar omo- goča neodvisnost od same tehnologije in lažji prehod na nove arhitekture. Aleš Ževart iz Esotech, d. d., je govoril o uporabi odpr- te kode v podjetju. Uporabo še vedno zavira precejšnje nezaupanje v podjetjih, ki je posledica nepoznavanja te programske opreme, saj imajo informacijski oddelki v pod- jetjih dovolj dela z vzdrževanjem obstoječe programske opreme. Sami uporabljajo odprtokodne rešitve za spletni strežnik: Postfix poštni strežnik na Linuxu, poštni vmesnik Amavisd s filtrom za preprečevanje nezaželene pošte Spa- massassin, AWstats za spremljanje prometa na spletu, Na- gios in Munin za nadzor strežnikov Windows in Linux itd. Mitja Šturm iz Genis, d. o. o., je predstavil upravlja- nje s poslovnimi pravili pri razvoju velikih podatko- vnih zbirk. Definiral je strukturo poslovnih sistemov in predstavil termin, terminološki slovar, dejstva in model dejstev. Na podlagi teh pojmov je pripravil model sistema za upravljanje s poslovnimi pravili. Zanimivo, da je kot primer prikazal sistem izposoje v knjižnici. Zanimivo je bilo predavanje Matjaža Ladava iz Mi- crosofta, ki je predstavil upravljanje identitet v okolju Univerze v Ljubljani. Na univerzi se namreč srečujejo s problemom sledljivosti izobraževanja, kar zahtevajo bolonjski procesi. Sedaj je evidenca študija razdrobljena po posameznih entitetah, ki jih mislijo združiti in uvesti poenoteno upravljanje identitet. Projekt bo izvajalo pod- jetje Microsoft v sodelovanju s partnerjem SRC.SI, za tehnološko osnovo pa bo uporabljen operacijski sistem Windows Server 2003 s storitvami aktivnega imenika (Active Directory). Poleg strežnika Windows Server 2003 bo za izgradnjo rešitve uporabljen tudi strežnik Identity Lifecycle Manager 2007 (ILM 2007), zmogljivo orodje za integracijo in centralizacijo upravljanja identitete na enem mestu. To bo pomembno tudi za nas, saj bomo od RCUL prejemali ažurne sezname zaposlenih in študentov UL za potrebe vzdrževanja podatkov o vpisanih članih v knjižnicah UL. Simon Vavpotič iz Genis, d. o. o., je predstavil sodobni elektronski arhivski sistem. E-arhivar je izdelek, ki omo- goča zajemanje, shranjevanje in uporabo dokumentov in je skladen s slovensko zakonodajo o arhiviranju. Omogo- ča enostavno vključitev v obstoječi informacijski sistem podjetja. Verodostojnost pisnih dokumentov pa nadome- šča elektronski podpis in časovni žig na elektronskem dokumentu. Tomaž Marčun iz ZZZS je predstavil online zdravstveno zavarovanje, Barbara Morovič iz Instituta za varovanje zdravja RS pa zdravstveni statistični portal IVZ RS. Na koncu je bilo zelo zanimivo predavanje Samuela Majcna iz Snage, d. o. o., ki je predstavil svoje izkušnje pri izdelavi lastnega geografskega informacijskega si- stema (GIS) za potrebe evidence odvoza smeti. Sistem na terenu beleži lokacije posameznih odjemnih mest, kar se vnese v centralno bazo (v MS Access 97), preko programskih orodij JavaScript in VB Script pa je možen prikaz v HTML-obliki na IE ali kakšnem drugem odjem- niku. Sistem omogoča spremljanje aktivnosti po lokacijah (evidenca odvoza, statistike …). Zanimivo je, da je sistem razvil avtor samoiniciativno v svojem prostem času in ga ponudil podjetju v uporabo. S tem je dokazal, da je name- sto dragih kupljenih GIS rešitev možno z nekaj znanja in volje ustvariti tudi lastni GIS. OKROGLE MIZE Nove poslovne priložnosti slovenskih podjetij IT Panelisti so bili predstavniki vodilnih slovenskih pod- jetij za informacijsko tehnologijo (IT): Gregor Smrekar (Hermes SoftLab), Ivan Žerko (SRC.SI), Matjaž Čadež (Halcom) in Tomaž Gornik (Marand Inženiring), okroglo mizo pa je vodil prof. dr. Andrej Kovačič (ULJ, Ekonom- ska fakulteta). Namen okrogle mize je bil spregovoriti o dosedanjih izkušnjah, uspehih in težavah slovenskih IT- podjetij, temeljna izhodišča razprave pa so bila: • poslovna strategija naročnikov na področju zagotav- ljanja informacijskih storitev, • poslovna strategija in prilagajanje poslovnih modelov ponudnikov na področju IT, • obravnava primerov uspešne strateške prenove pod- jetij s področja IT. V zanimivi razpravi so panelisti skušali predstaviti, kako se njihova podjetja prilagajajo izzivom globalizacije. Predstavili so strategije razvoja svojih podjetij in navedli POROČILO 88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 razloge za nepovezovanje slovenskih IT podjetij pri na- stopu na domačem trgu. Zavzeli so enotno mnenje, da je Slovenija premajhen trg, ki ne ponuja projektov, pri ka- terih bi bilo smiselno sodelovanje. Dokler ni cilj podjetij nastop na tujem trgu, po njihovem mnenju povezovanje ni smiselno. Skupna ocena vseh razpravljalcev je bila, da slovenska podjetja zaenkrat še vedno izredno težko pro- drejo na tuje tržišče. Kako moramo varovati in kako varujemo in- formacijsko zasebnost posameznika Zaradi trenutno zelo aktualne teme je okrogla miza pri- tegnila veliko število poslušalcev, še posebej zato, ker je bila povabljena informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Na okrogli mizi so poleg nje sodelovali še mag. Irena Križman, direktorica SURS, mag. Mateja Sajovic, vodja informacijskega centra v ZZZS, mag. Aleš Košir iz Hermes Softlaba in Jože Heber, ki je v Telekomu zadol- žen za informacijsko varnost. Okroglo mizo je povezova- la Andja Komšo iz Hermes Softlaba. Vsi panelisti so go- vorili o problematiki varovanja informacijske zasebnosti z vidika svojih pristojnosti. Osnova je Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki natanko določa, v kolikšni meri in na kakšen način morajo informatiki obvladovati procese, ne da bi neupravičeno posegali v posameznikovo za- sebnost. Konflikt se pojavi med potrebo po zagotavljanju varnosti na eni strani in potrebo po varovanju zasebnosti na drugi strani. Zaradi spremenjenih razmer v svetu se je vedno več ljudi pripravljeno delno odpovedati svoji zasebnosti na račun varnosti. Nataša Pirc Musar je to slikovito prikazala s primerom žabe; če jo damo v vrelo vodo, se sicer opeče, vendar skoči iz vode, če pa jo damo v mlačno vodo, ki jo počasi segrevamo, jo zagotovo skuhamo. Boji se, da se bomo na ta način “skuhali” tudi sami. Zato so zelo pomembne različne civilne iniciative, ki ves čas opozarjajo, kako se kratijo pravice do zasebno- sti. Informacijske rešitve morajo biti zasnovane tako, da omogočajo zaščito osebnih podatkov, prav tako pa mora biti omogočena tudi sledljivost – sistem mora v vsakem trenutku beležiti, kdo je imel vpogled v zbirko podatkov. Križmanova je poudarila pomen zaupljivosti, ki ji daje- jo na statističnem zavodu prednost. Dobro se zavedajo, da bodo različne statistike verodostojne samo, če bodo podatki resnični, to pa lahko dosežejo samo, če bodo pri posredovanju podatkov ljudje zaupali, da podatki ne bodo zlorabljeni. Stroka ima tukaj veliko odgovornost. Sajo- vičeva je prikazala delovanje informacijskega sistema ZZZS, ki ima podatke o skoraj 2.000.000 zavarovancev in okrog 160.000 zavezancev. Takšen sistem zahteva dobro zaščito, ki jo omogočajo z evidentiranjem vsakega vpogleda v bazo podatkov: iskanje, izpisi itd. Jože Heber iz Telekoma je poudaril, da se 80 odstotkov vseh zlorab zgodi znotraj podjetij. V nadaljevanju je potekala živahna razprava med udele- ženci okrogle mize in poslušalci. Nekdo je vprašal, kako zadostiti 21. členu ZVOP, ki pravi, da je po izpolnitvi namena, zaradi katerega se podatki zbirajo, le-te treba izbrisati. Kako zagotoviti, da bodo podatki izbrisani točno po pretečenem času? Ali pa 23. člen, ki dovoljuje možnost uporabe podatkov, ki jih umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovati. Kako bodo vedeli, ali je posameznik umrl, če nimajo dostopa do centralne eviden- ce prebivalstva? Pirc Musarjeva je odgovorila, da smo pogosto informatiki “pravni fetišisti” in se zakona opri- jemamo bolj togo kot pravniki sami. Dosledno varovanje informacijske zasebnosti mnogokrat otežuje življenje tudi nam samim, ki naj bi nas varoval. Tako je nekdo poudaril, da je pri preselitvi na nov naslov, le-tega moral posredo- vati na več kot 20 mest. Zakaj ne obstaja podjetje (v šali bi ga lahko poimenovali “Trust, d. o. o.”), ki bi to naredil namesto nas? Matjaž Cigrovski, Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Alojz Urbajs POROČILO