GEOLOGIJA 45/2, 331–334, Ljubljana 2002
Geolo{ki pogoji nastanka Poto~ke zijalke Geological conditions of origin of the Poto~ka zijalka cave
Stanko BUSER Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, A{ker~eva 12, Ljubljana
Klju~ne besede: paleogeografija, miocenska transgresija, jamski sedimenti, miocenski kras, Slovenija
Key words: paleogeographya, Miocene transgression, cave sediments, Miocene karst, Slovenia
Kratka vsebina
V kra{ki jami Poto~ke zijalke na Ol{evi v ju‘nih Karavankah so ob odkopavanju jamskih sedimentov würmske starosti, ki vsebujejo kulturne ostanke kromanjonskega ~loveka, odkrite tudi ogromne koli~ine proda. Le-ta naj bi bil prene{en v jamo iz Centralnih Alp v miocenu, ki je nastala {e pred badenijsko transgresijo.
Abstract
In the Poto~ka zijalka cave on Mt. Ol{eva in Southern Karavanke during excavation of cave sediments of Würm age that contain cultural remains of the Cromagnon Man also large amounts of gravel were before the Badenian transgression, from the Central Alps during Miocene.
Rezultati raziskav
Ogromne koli~ine dolomitno-apnen~eve-ga proda in drobcev paleozojskih kamnin v jami Poto~ke zijalke, visokogorski postaji ledenodobnih lovcev na Ol{evi so vzbudili izredno zanimanje raziskovalcu Brodarju (1939, 1960) ‘e ob samem izkopavanju, kasneje pa {e mnogim drugim. Še vedno je ostalo odprto vpra{anje o razjasnitvi zagonetnega na~ina pojavljanja proda in njegovega vnosa v jamo. Edine originalne podatke o odko-panih plasteh proda in jamskih sedimentov moremo ~rpati iz obse‘ne monografije S. in M. B r o d a r j a (1983). Na celotnem jamskem prostoru, ki meri okoli 4000 m2, je odkopal komaj 1 jamskega prostora in ob tem odstranil okoli 3000 m3 jamskih sedimentov.
Prvotna tla sprednjega dela jame so bila pred izkopavanjem pokrita s podornimi skalami in jamskim gru{~em, pod njim pa le‘ijo klasti~ni jamski sedimenti, ki so nastali v toplem obdobju würmskega interstadiala W 1. Te sedimente predstavlja me{anica gru-{~a, peska, melja in gline ( K ralj & Po-har, 2001b). @al ni noben odkopani profil dosegel primarnega jamskega dna. Nad po-dornimi skalami le‘i omenjeni prod v plasteh 8, 7 in 5. najve~ proda je v plasti 8, kjer je debelina prodne plasti 1-10 cm, mestoma pa tudi ve~. Prod je Brodar (1939, 1960) imenoval »vodni pesek«. Po navedbah Brodarja (S. in M. Brodar, 1983) je prod zasleden na povr{ini okoli 390 m2 odkopane povr{ine, njegova koli~ina pa naj bi zna{ala vsaj 10 ton. Po njegovem mnenju so prod v jamo
332
Stanko Buser
Slika 1. Oligocenska bre~a na Ol{evi
prinesli   ledenodobni   obiskovalci   oziroma lovci.
Prod sestavljajo drobni prodniki enakomerne velikosti (5 do 10 mm – 70 % in 4 do 5 mm – 22 %), ki so popolnoma plo{~asto zaobljeni in so pretrpeli ve~ deset kilometrov dolgi transport. Dosedanji raziskovalci omenjajo ve~inoma le apnen~eve prodnike, vendar je sedaj dognano, da pripada okoli 60 % prodnikov svetlosivemu dolomitu, nekaj manj kot 40 % prodnikov pripada temnosivemu apnencu, okoli 1 % prodnikov pa pripada belemu marmorju, ki je ob plo{~astih robovih lepo prosojen. Za ugotovitev prvotnega izvornega obmo~ja proda je pomembna najdba prodnikov marmorja in skoraj ~rnega do zelenega amfibolita ter drobcev gnajsov in blestnikov, ki v ve~ini primerov niso zaobljeni, njihova velikost pa ne presega 3 mm. Prav zanesljivo je bil prod prine{en s sever-neje od Ol{eve le‘e~ega ozemlja in periadriat-skega {iva, to je iz Centralnih Alp in pogorja Dravskega niza.
Slika 2. Dolomitni prodniki
V ve~ plasteh jamskih sedimentov so bili najdeni tudi kosi in drobci paleozojskih skri-
lavih glinavcev (S. in M. Brodar, 1983). Izredno pomembni so podatki K r a l j e v e in P o h a r j e v e (2001 a, b), ki sta na{li v sondi pe{~enih jamskih sedimentov zdru‘bo te‘kih mineralov in sicer granata, manj je amfibo-lov, piroksena in cirkona, prisoten pa je {e turmalin, stavrolit, disten, zoisit, epidot in drugi minerali. Tudi ta podatek potrjuje trditev, da prod iz Poto~ke zijalke izvira s prostora Centralnih Alp, saj ju‘no od Ol{eve in periadriatskega {iva mo~neje metamorfnih kamnin ne najdemo.
Pomembno za sklepanje na nastanek oziroma ~asovni vnos proda v Poto~ko zijalko so v njem najdeni celi primerki ali odlomki badenijskih miocenskih moluskov. Skulptu-re hi{ic pol‘ev in lupin {koljk so nepo{ko-dovane, kar izklju~uje njihov kraj{i ali celo dalj{i transport s teko~imi vodami. Poto~ka zijalka je nastala ‘e v miocenu, prod v njej pa predstavlja ostanek sedimenta miocen-skega morja in ga v njo niso zanesli niti ledenodobni kromanjonci, niti teko~e re~ne vode, temve~ hodourni{ki nalivi s pobo~ja v okolici jame (Kralj & Pohar, 2001). Za obrazlo‘itev te trditve je potrebno poznavanje geneze {ir{ega ozemlja Ol{eve.
V oligocenu je bilo obmo~je dana{njih Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter ju‘-nih Karavank in s tem tudi Ol{eve razkosano z vertikalnimi prelomi. Z dvignjenih grud se je gru{~ dachsteinsekga apnenca nabiral v vmesnih depresijah in je bil kasneje sprijet v trdno apnen~evo bre~o. Le-to najdemo danes na Ol{evi in v neposredni bli‘ini Poto~ke zijalke. Enake oligocenske apnen~eve bre~e dobimo {e v Bohinju in pri Blejski Dobravi ju‘no od Jesenic.
Slika 3. Prodniki marmorja
V ni‘jem delu miocena je nastala velika narivna struktura Julijsko-Kamni{ko-Savinj-
Geolo{ki pogoji nastanka Poto~ke zijalke
333
skih Alp in ju‘nih Karavank na zgornje-paleozojske in starej{e triasne plasti kot enoviti narivni pokrov, ki je prekrival tudi vmesni del ozemlja med ju‘nimi Karavankami in Kamni{ko-Savinjskimi Alpami, ki ga sestavljajo zgornjepaleozojske in starej{e triasne kamnine. V kasnej{i fazi intenzivnega anti-klinalnega izbo~enja predela med Kamni-{ko-Savinjskimi Alpami na jugu in ju‘nimi Karavankami na severu je bil nekdanji enotni narivni pokrov, ki je bil sestavljen pre-te‘no iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov, v osrednjem delu erodiran. Tako je bila nekdanja zveza enotnega pokrova v osrednjem delu prekinjena in sta nastala lo~ena pokrova Kamni{ko-Savinjskih Alp na jugu in Ko{utin pokrov, ki mu pripada tudi Ol{e-va na severu. Tektonski stik, ki lo~i triasne plasti Kamni{ko-Savinjskih Alp na jugu od paleozojskih, ve~inoma spodnjekarbonskih plasti na severu, predstavlja ve~ ali manj vertikalni prelom, ki poteka v smeri vzhod zahod med Matkovim kotom, Podol{evo in Slemenom severno od Raduhe. Ju‘no od tega preloma je gruda triasnih kamnin spu{~ena za nekaj sto metrov oziroma gruda paleozoj-skih kamnin dvignjena.
Po erozijski odstranitvi vmesnih triasnih kamnin med pokrovom Kamni{ko-Savinj-skih Alp in Ko{utinim pokrovom, je ob stiku vododr‘nih paleozojskih kamnin in dachsteinskim apnencem Ol{eve nastala ponikal-na jama Poto~ke zijalke. Verjetno je so~asno nastala tudi Sne‘na jama na Raduhi, ki jo je kasneje zapolnil prod oligocenskega tufa. Mihevc (2001) sicer meni, da se je to dogodilo {ele v pliocenu.
V srednjem delu miocena oziroma v bade-niju je obse‘na morska transgresija z vzhoda dosegla Kamni{ko-Savinjske Alpe in ju‘ne Karavanke ter predele severneje od tukaj. Miocenski morski sedimenti v obliki proda so zapolnili tudi Poto~ko zijalko. Prod, ki ga dobimo {e danes v jami pa so s kopnega prina{ale reke v morje z nekaj deset kilometrov oddaljenega podro~ja Centralnih Alp (prodniki marmorja in drobci metamorfnih kamnin) in Dravskega niza (dolomitni in ap-nen~evi prodniki). Izredno dobro ohranjenost miocenskih moluskov v produ Poto~ke zijalke lahko tolma~imo le z neposredno mi-ocensko morsko sedimentacijo, saj bi morala kakr{nakoli presedimentacija proda povzro-~iti vsaj delno po{kodovanost krhkih hi{ic in lupin moluskov. O podobnih zapolnitvah
Slika 4. Odlomki in prodniki metamorfnih kamnin
kraških miocenskih jam z miocenskimi sedi-menti v Moravskem krasu na Češkem poročata tudi Dvofak (1994) in Matyasek (1996). Razlika med Potočko zijalko in jamami na Moravskem je le v starosti matične kamnine oziroma apnencu.
Slika 5. Pome{ani miocenski prod iz Poto~ke zijalke
Miocenski morski sediment oziroma prod je v Poto~ki zijalki ostal v nesprijetem stanju. Zunaj jame so bili miocenski sedimenti odlo‘eni v mnogo ve~ji debelini. Vpra{anje je, ali predstavlja v jami odlo‘eni prod bazalni miocenski morski sediment, ali je ta nastal {ele kot plast, ko je v okolici jame bila ‘e odlo‘ena debelej{a kamninska skladovnica in je jamo transgresija dosegla {ele kasneje.
Koncem miocena in v pliocenu so bili mio-censki sedimenti erodirani, o njih ni ostalo na povr{ju nikakr{ne sledi, ostali pa so seveda za{~iteni v Poto~ki zijalki. Zdi se mi neverjetno, da bi tolike koli~ine proda »~a-kale« na nekem zati{nem mestu in da bi ga naj {ele kasnej{a reka prenesla v jamo. Verjetno so se ohranili v miocenu odlo‘eni prod-
334
Stanko Buser
niki oligocenskih boksitov v Kamni{ko-Sa-vinjskih Alpah (Velika Planina) in prodniki limonita-bobovca ter ro‘encev v Julijskih Alpah prav tako iz tega obdobja. Reke so tekle proti vzhodu za umikajo~im morjem. Ostanek njihovega podolja je {e danes lepo ohranjen med Jezerskim vrhom, Pavli~evim sedlom, Podol{evo in Slemenom. Seveda so ta podolja starej{a od kasneje nastale doline Savinje in Robanovega ter Matkovega kota.
Ob erozijski odstranitvi miocenskih sedi-mentov s {ir{e okolice Poto~ke zijalke se je odprl preje z miocenskimi sedimenti zapolnjeni vhod jame. Prod je pri~el zaradi rahle nagnjenosti jamskega dna proti jugu oziroma vhodu jame zaradi te‘nosti polzeti iz jame. Ohranil se je le {e v najni‘jem delu in med osnovnim skalnim podorom, ki predstavlja nekdanje dno miocenske jame. Prod pa je ostal tudi v za{~itenih stenskih ni{ah. Mihevc (2001) je mnenja, da je ostala ve~ja koli~ina primarnega proda pod velikim skalnih podorom v sredi{~nem delu jame. S tega predela bi naj prod v pleistocenu zaradi krio-turbacije polzel proti jamskemu vhodu in se ob tem pome{al z mlaj{imi ledenodobnimi jamskimi sedimenti in s tem tudi kulturnimi plastmi. Sam sem mnenja, da se je prod, ki se je ohranil v jamskih ni{ah, pome{al s plei-stocenskimi jamskimi sedimenti, ~emur je pripomogla tudi soliflukcija.
Seveda se nam postavlja vpra{anje, kako so odlomki razli~nih kamnin palezojskih plasti za{li med jamske pleistocenske sedimente v Poto~ki zijalki. Najbolj verjetna razlaga se mi zdi, da so segale v ~asu mlaj{ega dela ledene dobe zgornjepaleozojske plasti do vhoda v jamo in da so jih ob~asno hudourni{ki
tokovi zanesli v jamo, kjer so se pomešali z različno starimi jamskimi sedimenti. Današnja strma stopnja iz dachsteinskega apnenca, v kateri se nahaja jama do okoli 200 m nižje ležečih mlajšepaleozojskih plasti, je nastala zaradi selektivne erozije in močnega dviganja Olševe šele po pleistocenu.
Literatura
Brodar, S. 1939: O stratigrafiji Potočke zi-jalke /Über Stratigraphie von der Höhle Potočka zijalka/. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 4-33, Ljubljana.
Brodar, S. 1960: Die enormen Kiesvorkommen in der Kulturschichten der Potočka zijalka. - Festschrift f. L. Zotz, Steinzeitfragen der Neuen und Alten Welt,117-124, Bonn.
Brodar, S. & Brodar, M. 1983: Potočka zijalka - visokalpska postaja aurignacienskih lovcev (Potočka zijalka, eine hochalpine Aurignac-jäger-Station). Dela 1. in 4. razreda SAZU, 24: 1-213, Ljubljana.
Dvorak, J. 1994: Neogene valley near Jedov-nice and the question of age of main care levels in the northern part of the Moravian Karst. Journal of the Czech Geological Society, 39/2, Brno.
Kralj, P. & Pohar, V. 2001a: Klastični sediment v Potočki zijalki /Clastic deposits in the Potočka zijalka cave. - Razprave IV. razreda SAZU, 42-1, 26-36, Ljubljana.
Kralj, P. & Pohar, V. 2001b: Sedimento-loške raziskave jamskih sedimentov v Potočki zijalki. 15. posvetovanje slovenskih geologov. - Geol. zbornik, 16, 53-55, Ljubljana.
Matyasek, J. 1996: Geološka zgradba južnega dela Moravskega krasa v dolini potoka Ričke /Geological Structure of the Southern Part of Moravian Karst in the Valley of the Brook Rička/. -Rud.-metalurški zbornik, 43/3,4, 159-164, Ljubljana.
Mihevc, A. 2001: Jamski fluvialni sedimenti v Snežni jami na Raduhi in Potočki zijalki. 15. posvetovanje slovenskih geologov. - Geol. zbornik, 16, 60-63, Ljubljana.