OSREDNJA KNJIŽNICA «KM» Lefo XIV vsebi številka .cena 1,40 EUR 28. november 2012 Tudi Spodnja Savinjska dolina ponovno poplavljena..................str. 8 Območno razvojno partnerstvo: Za črpanje evropskega denarja.......str. 10 A-6 dnja 4' <0-'" -sv d©° X9. et»»16 % S» 9.0& £ c. J? o«4 771580 096 004 I Celje - skladišče Per moto celil 266/2012 IIIIIISI® aprilia CORISS s Servisni in potrošni material K CAFFE Najboljša »baguefla« v mestu! Odločilni vizija in srčnost Osrednja državna proslava je bila tokrat v Žalcu Slovenci smo 23. novembra praznovali dan Rudolfa Maistra. Ta državni praznik ni dela prost dan, je pa priložnost za počastitev spomina na vse naše prednike, ki so skozi stoletja s svojimi dejanji oblikovali slovensko nacionalno zavest in postopoma gradili slovensko državnost. Osrednja slovenska proslava je bila letos v Žalcu. Med številnimi uglednimi gosti na slovesnosti so bili tudi potomci generala Rudolfa Maistra. Zbrane sta najprej nagovorila in poudarila pomen vrednot, ki so vodile generala Maistra ter nje- gove borce v bojih za severno mejo, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič. Strinjala sta se, da Slovenci danes ne premoremo dovolj domoljubja, k temu pa veliko prispevajo tudi politika in aktualne razmere v državi. »V usodnem trenutku za prihodnost Slovencev je imel general Rudolf Maister jasno vizijo. Tudi danes potrebuje Slovenija vizijo in predvsem jasne odgovore, s katerimi bomo uspešno premagali izzive sedanjosti in prihodnosti, ohranili demokracijo ter zavarovali našo socialno in pravno državo,« pa je med drugim izpostavil slavnostni govornik, predsednik republike dr. Danilo Türk. (Več na strani 3.) K. R. Pred nami je adventni čas Na Polzeli so se adventu posvetili prvi BETONSKI STREŠNIK Z ZAŠČITO Živimo v resničnostnem šovu foto: T. T. — NELSKAMP Vrhunska nemška kritina. ZASTOPA IN PRODAJA: rfr&tča' d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Pred nami je adventni čas in čas najlepših praznikov v letu, ki vsako leto s sabo prinašajo mnogo prijetnih dogodkov in druženj. ZKTŠ Polzela je letos nekako prebil led in v sodelovanju s TD Občine Polzela že v petek zvečer na Gradu Komenda pripravil adventno delavnico, kjer je 17 udeleženk ustvarjalo adventne venčke in drugo praznično dekoracijo. Za prijeten uvod v veseli december z božično glasbo in s sladko medenim pecivom ter prazničnim čajem je poskrbelo TD Občine Polzela. Podobnih delavnic bodo v tem predbožičnem času pripravili še več. T. Tavčar Ali ste že kdaj razmišljali o tem, zakaj se resničnostnim šovom, ki se v zadnjih letih na različnih televizijah vrtijo čedalje pogosteje, pravzaprav reče resničnostni? V večini gre za borbo med udeleženci za neko nagrado, kije v realnem življenju dosegljiva le redkim, pot do nje pa je tlakovana z zgoščeno kombinacijo spletkarstva, ustvarjanja začasnih koalicij na podlagi taktiziranja in pričakovanega izkupička posameznih udeležencev. Za dosego cilja ni težko biti kakršen koli že, samo da greš naprej. Ob tem pa osnovno dogajanje spremljajo t. i. »off-record« komentarji »kao« stran od ušes drugih udeležencev in v kamero na očeh vesoljne TV-javnosti, v kateri udeleženci komentirajo, da oni itak niso takšni v resnici in da so koga poljubili, se z njim več družili, zatajili ali pa udarili samo zato, da bi nekaj dosegli zase. In če jim ne uspe, da imajo tako ali tako svoje življenje, v katerega se lahko vrnejo... Skratka, če je to resničnostno, potem sepa ne čudim, da te besede ne najdeš v slovarju slovenskega knjižnega jezika, ker take sorte resnice, če predpostavljamo, da resničnostno izvira iz resnice, enostavno ni. Resnica je namreč po definiciji ujemanje mišljenja in stvarnosti. Njeno nasprotje pa so zmota, prevara, laž. Pa se kar samo po sebi ponuja že novo vprašanje. Alijih ljudje spremljajo tako množično (pravijo raziskave) zaradi podobnosti z realnim življenjem, njegove karikature ali zaradi drugačnosti od realnega življenja? Ali so samo bolj profesionalno pripravljena oblika resničnostnega šova, ki jo televizije sproducirajo na osnovi raziskav hotenj in želja gledalcev in tega, kaj si želijo videti in so zato bolj gledljivi od resničnostnih šovov, kijih piše življenje? Ali pa jih imajo gledalci raje zato, ker si na tihem želijo biti taki kot najuspešnejši udeleženci v njih, v resnici, realno pa v takih godljah vseeno raje ne sodelujejo in še bolje, ni jim treba, če nočejo? No, nekaj gotovo drži: Če imamo dve vrsti resničnostnih šovov, tiste, ki so kot takšni uradno sproducirani zato, da nas zabavajo, spremljamo pa jih prostovoljno, in tiste, ki vsaj na videz niso uradno sproducirani in nas gotovo ne zabavajo, hočeš ali nočeš pa v njih, čeprav pasivno, sodelujemo, potem je logično, da imamo raje prve. Zanje vsaj vemo, da so nateg zagotovo. V realnih resničnostnih šovihpa imamo ves čas probleme s tem, kdaj, kdo koga in za kak denar nat... in, če ne nateguje izključno le nas, obstranske udeležence, ki napotek dogajanja nimamo neposrednega vpliva. Zato, spoštovane bralke, spoštovani bralci, ne pustite si vzeti svoje resnice in ne pustite, da vas resničnostni šovi realnega življenja potegnejo vase brez vaše privolitve. Imejte svoj advent, kot ga sami želite, in, čeprav v čudnih, celo frustrirajočih časih gospodarske krize, krize odnosov in naravnih nesreč, poskusite ločiti resnico od šova! Lucija Kolar P.S.: V branje priporočam pronicljivo razmišljanje mladih avtorjev na str. 22 in 23. PRAVLJICA O ZLATI ROZI IN PRIHOD MIKLAVŽA Sreda, 5. december, ob 17. uri Dom IIvslov. tabora Žalec VSTOP PROST! ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si “ HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. matjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Najlepši kraj, hiša, kmetija 2012 IJ Dobitniki priznanj z županom Jankom Kosom in predsednico komisije Štefanijo Kos Zidar, ki sta podelila priznanja V Domu II. slovenskega ta- jo priznanj ob koncu projekta Zavod za kulturo, šport in turi- je uvodoma dejal žalski župan bora Žalec so prejšnji četrtek Najlepši kraj, hiša in kmetija zem Žalec in Zveza turističnih Janko Kos, ga organizirajo, da pripravili prireditev s kultur- 2012. društev Občine Žalec v sode- bi izboljšali kakovost življenja nim programom in podelitvi- Projekt vsako leto izvajata lovanju z Občino Žalec. Kot občank in občanov Občine Žalec, privabili turiste in obiskovalce ter prispevali k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju. Obenem je čestital vsem prejemnikom priznanj in jih povabil k nadaljnjemu sodelovanju.. Letos se je k projektu prijavilo 34 kandidatov, ocenjevanje pa je izvedla šestčlanska komisija, ki ji je predsedovala Štefanija Kos Zidar. Ocenjevanje hiš, šol, kmetij, krajev, poslovnih objektov in obnovljenih objektov kulturne dediščine so izvedli junija in avgusta. Rezultati ocenjevanja v posameznih kategorijah: kraj - 1. Ulica Savinjske čete, Žalec, 2. Arja vas, 3. Ulcerjeva dolina, KS Ponikva; hiša - 1. družina Kerkoš, Levec, 2. družina Gorišek - Vengust, Ložnica, 3. družina Piki, Šempeter v Savinjski dolini; kmetija - 1. Bizjak, Gotovlje, 2. Hrusti, Pernovo, 3. Holobar, Migojnice; poslovni objekt - 1. Hostel plus Caffè, Petrovče, 2. Dom kulture Svoboda Griže, 3. Vrtnarstvo Botanika, Drešinja vas; obnovljen objekt kulturne dediščine - 1. župnijski kompleks, Žalec, 2. cerkev sv. Neže z okolico, Liboje, 3. Flisova kapela, Spodnje Grušovlje in Jožefova kapelica z drevoredom, Plevno; šola - 1. OŠ Petrovče. V programu so sodelovali Ansambel Ekart, mažoretke iz Levca, citrarka Neli Zidar Kos, prireditev pa je povezoval Franci Podkrižnik. V avli doma so se po podelitvi zadržali na družabnem srečanju. Za pekovske izdelke sta poskrbeli Društvo kmečkih žena Ponikva in Etnološko društvo Hmeljarska vas, za vina Društvo savinjskih vinogradnikov, za pivo Kukec pa Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Prireditvi so svoje dodale tudi članice Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Savinjska televizija. T. Tavčar Iz mestnega parka zdaj po vsem mestu Natalija Zupančič Župan Občine Žalec Janko Kos je konec oktobra sklical sestanek s stanovalci žalskega mestnega jedra, ki so se organizirali v civilno iniciativo in septembra zahtevali sklic zbora občanov. Z zborom naj bi dosegli odstranitev brezdomcev in odvisnikov iz stanovanjske stavbe na Šlandro-vem trgu 2, v katero se je po rušitvi hiše v Mestnem parku preselilo društvo Želva Eureka. Toda po zagotovilih odgovornih tam zdaj ni in tudi v prihodnje ne bo odvisnikov od prepovedanih drog, meščani pa so na sestanku povedali, da jih uporabniki dnevnega centra Eureka in brezdomci ne motijo. Na sestanku so poleg zaposlenih v občinski upravi sodelovali tudi direktorica žalskega centra za socialno delo Helena Bezjak Burjak, najemodajalka omenjene hiše Sandra Kladnik in seveda predsednica društva Želva Eureka Natalija Zupančič. Župan je uvodoma pojasnil, da zahteva civilne iniciative za sklic zbora občanov ni izpolnjevala vseh formalnih pogojev, da pa želijo v občinski upravi slišati, kaj moti prebi- valce okoli nove lokacije dnevnega centra Eureka, in poiskati možne rešitve. Kot je povedal Janko Kos, je bil pred desetimi leti dnevni center Želva ustanovljen za pomoč odvisnikom, ki jih je bilo takrat okoli 28, lani pa je v hišo v Mestni park prihajalo že 189 uporabnikov iz vse Spodnje Savinjske doline pa tudi s šaleškega in celjskega območja. To je postalo preveč za tako majhno hišo, zato je občina z zavodom Socio iz Celja sklenila pogodbo o oskrbi odvisnikov od prepovedanih drog s kombijem po terenu, občina pa je za Želvo kupila še en kombi. Društvo Želva Eureka je sklenilo najemno pogodbo za uporabo prostorov na Šlandro-vem trgu 2, kamor hodijo ljudje s težavami v duševnem zdravju, urejeno pa je tudi zavetišče za brezdomce (konec oktobra jih je bilo v zavetišču sedem). Vseh okoli 20 prisotnih meščank in meščanov (nekaj jih je bilo iz okolice mestnega jedra) je nato predstavilo svoje težave, saj so nasprotovali temu, da bi imenovali predstavnika, ki bi govoril v imenu vseh. Večina jih je ogorčenih zaradi pogostih tatvin in predrznega obnašanja odvisnikov. V hiše prihajajo sredi belega dne in vzamejo, kar je mogoče na hitro prodati, vrata skušajo odpirati tudi ponoči. Ker jih zdaj oskrbujejo z mobilno enoto oziroma kombijem, se odvisniki zbirajo na različnih lokacijah v mestu, med drugim za staro mešalnico in v objektu pri tržnici pa tudi na avtobusni postaji pri pokopališču. Strah, da bi uporabniki prepovedanih drog ponovno začeli prihajati v nove prostore društva Želva Eureka, je meščanke in meščane spodbudil k organiziranju v civilno iniciativo in k zahtevi, da občina to prepreči. Meščane je zmotilo, da je društvo pri vhodu namestilo tablo s celotnim imenom društva in dejavnostjo, kar sicer zahteva pogodba z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Tablo so kljub temu zamenjali. Uradna naziva programov na Šlandrovem trgu 2 sta: Dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju Eureka in Zavetišče za brezdomce Želva, terensko vozilo za oskrbo odvisnikov pa se prav tako imenuje Želva. Odvisnikov v tem objektu ni in ne bo, je ponovno zagotovila Natalija Zupančič. Da je res tako, je potrdila tudi lastnica hiše Sandra Kladnik, ki sicer živi v Šmarju pri Jelšah. Hišo je najprej nameravala prodati, vendar z zainteresiranimi kupci ni bila zadovoljna: »S sedanjimi najemniki sem res zadovoljna, imam vpogled v dogajanje v hiši 24 ur na dan, kadarkoli pridem, so mi vrata odprta. Moj cilj je, da se podpirajo brezdomci in naši slovenski ljudje, ker vem, da so potrebni pomoči.« Glede tega, da se odvisniki zdaj zadržujejo za starò mešalnico in v objektu nekdanjega župnijskega marofa, je župan povedal, da občina ni lastnica ne enega ne drugega in da so za dogajanje v zapuščenih objektih odgovorni njihovi lastniki. Občina jih lahko samo opozori, naj objekte ustrezno zavarujejo. Poleg težav zaradi odvisnikov so meščani na sestanku župana opozorili tudi na problem prometa po Vrečerjevi ulici, ki se je zelo povečal zaradi nove prometne ureditve v mestnem jedru. Župan je zagotovil, da bodo nov prometni režim preučili in našli ustrezne rešitve tudi za ozko Vrečerjevo ulico. Meščanke in meščani so bili NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA TRGOVINA Namesto zbora občanov je župan v sejni dvorani pripravil sestanek z meščani po sestanku zadovoljni z zagotovili vodstva občine, predsednica društva Želva Eureka Natalija Zupančič pa je po sestanku za Utrip povedala, da nizkopražni program pomoči uporabnikom prepovedanih drog ni bil zastavljen z namenom, da bi povzročil težave, ampak da bi rešili obstoječo problematiko: »Uporabnikov nedovoljenih trdih drog je bilo v Žalcu toliko, da je bilo potrebno zanje začeti s posebnim programom. Vsem mora biti jasno, da je Savinjska dolina tranzitna dolina in vedno so v našem okolju bili in so zelo močni di-lerji. Tu je prehod med Zasavjem, Ljubljano in Celjem, tu se zadržuje ogromno preprodajalcev, kjer so oni, pa so tudi uporabniki. Zdaj jim pomagamo z mobilnim kombijem, kar je rešitev, s katero pravzaprav nismo zadovoljni. Mi smo imeli v sicer neprimernih in bistveno premajhnih prostorih na prejšnji lokaciji kar 80 odstotkov uporabnikov pod nadzorom, da se niso klatili naokoli, res pa je, da lokacija v samem mestnem središču ni bila več primerna. Zdaj se uporabniki drog spet klatijo naokoli. V naši hiši na Šlandrovem trgu pa uporabnikov drog ni in jih ne bo, k čemur sem se z vso odgovornostjo zavezala pisno in ustno. Tu so samo brezdomci in uporabniki programa za duševno zdravje. In ta dva programa zdaj lažje tečeta.« Ob koncu sestanka je bila zadovoljna tudi Natalija Zupančič: »Sem zelo zadovoljna, da ljudje povedo, kaj jih moti, pa tudi prijetno presenečena, da opazijo, da se trudimo. Poznamo pa težave z uporabniki nedovoljenih drog. Zanje imamo te socialno varstvene, tako imenovane preživetvene storitve, ampak to le šest ur na dan. Gremo tudi za uporabniki, čistimo za njimi, jih poiščemo, jih odpeljemo kam drugam, ampak to je premalo, ti ljudje živijo 24 ur na dan. Dejstvo pa je tudi, da so uporabniki nedovoljenih drog izredno stigmatizirani, čeprav po drugi strani ta slovenska družba dopušča, da je 30 odstotkov slovenskega naroda zapitega, da se lahko vse povprek pije alkohol, pri tem pa trpijo tudi družine. Mi imamo v zavetišču problem z alkoholiki, uporabniki drog so nam delali zelo malo problemov. Alkoholik je nasilen. Sem proti toleranci do alkohola, zagovarjam pa strpnost do vseh ljudi. Predvsem pa moram biti zagovornik vseh drugačnih. Naj povem, da ima naše društvo še eno poslanstvo. Ukvarjamo se tudi z invalidi in od enajstih zaposlenih imamo preko javnih del na usposabljanju štiri invalide. Mislim, da smo tako ogromno pripomogli k temu, da se nazaj v družbo vključijo ljudje, ki so bili stigmatizirani zaradi svoje invalidnosti, da lahko preživljajo sebe, se potrdijo in vidijo, da lahko kljub invalidnosti ustvarjajo v tej družbi. Vsi ti ljudje krasno funkcionirajo skupaj, invalid razume človeka v stiski in naš brezdomec pomaga invalidu, ko česa ne more dvigniti. To je kvaliteta in upam, da nas bo to peljalo naprej.« K. R., foto: T. T. Žalčani so opisali tudi preprodajo prepovedanih drog, ki poteka na pokopališču, kamor se preprodajalci pripeljejo v finih avtomobilih. Odvisnike čakajo s svečami v rokah, v svečah pa je skrita droga. Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Z vatni že 20 let PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 6. 12., in četrtek, 20.12. Velika izbira sončnih očal znižano do Obiščite nas in videli boste bolje! -50 % Danes živimo velik del san) prednikov Janko Kos Vrednote, ki so vodile generala Rudolfa Maistra in njegove borce za severno mejo, še posebej neguje Zveza društev General Maister s sedežem v Mariboru. Osrednjo proslavo ob državnem prazniku organizira vsako leto drugo društvo iz zveze, letos jo je pred dvema letoma ustanovljeno spodnje-savinjsko društvo generala Maister, pri organizaciji pa sta sodelovali tudi Občina Žalec in žalska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V imenu gostitelja je zbrane najprej pozdravil župan Janko Kos in v nadaljevanju svojega govora poudaril, da ima Žalec dolgo tradicijo domoljubja, kar med drugim dokazuje drugi slovenski tabor leta 1868, Savinjčani so bili med Maistrovimi borci, za svobodo so se borili med drugo svetovno vojno, častno pa so pomembno vlogo odigrali tudi v času osamosvojitvene vojne. »General Maister je bil človek, ki se je za Slovence v pravem zgodovinskem trenutku znašel na pravem mestu. Svojo domoljubno akcijo po koncu prve svetovne vojne je s soborci, ki so mu zaupali, odlično opravil,« je poudaril Janko Kos in dodal: »Ko je nameraval zasesti tudi slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem, ga narodna vlada SHS v Ljubljani ni podprla. Načrt je moral opustiti. S svojim dejanjem je postavil ozemeljske temelje samostojne države Slovenije. Takšne proslave so priložnost za razmislek o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Takratnim pogumnim in domoljubnim akterjem v zahvalo in našim potomcem v opomin moramo sporočiti, da ni bilo nič samoumevno. Rojstvo samostojne države po stoletnih prizadevanjih je zahtevalo številne žrtve in krvni davek. Zato si moramo v tem trenutku postaviti vprašanje, ali domovino dovolj cenimo in spoštujemo, ali znamo z državo dovolj učinkovito upravljati. Rudolf Maister je bil general, pesnik in čuteča duša. Za svoje domoljubno dejanje ni pričakoval materialnih in političnih koristi ter večne slave. S svojim odgovornim, premišljenim in pogumnim ravnanjem si je zagotovil zaupanje in spoštovanje pri ljudeh. Še posebej v teh kriznih časih bi potrebovali politike z vrednotami generala Maistra. Potem bi imeli zagotovilo, da bomo brez prevelikih žrtev zmagali v borbi za gospodarsko uspešno in socialno državo.« Tudi predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič je opozoril, da danes veliko premalo cenimo pogum slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra (1874-1934), ki je v noči na 23. november leta 1918 prevzel vojaško oblast v Mariboru in s svojimi borci, med katerimi so bili najzvestejši tudi z območja današnje Savinjske in Koroške regije, preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje ob koncu prve svetovne vojne priključili Avstriji. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je Žalec izpostavil kot mesto ponosne zgodovinske dediščine, bogate kulture in zavednih, domoljubnih ljudi. »Izročilo generala Maistra je živo in aktualno ter vredno posnemanja vseh nas tudi še danes. Vendar se zavedajmo, da bomo pri tem uspešni samo, če bomo zagotovili socialno povezanost naše družbe, optimizem in našo domovinsko zavest. Tako general Maister in njegovi soborci kot tudi kasneje borci NOB ter udeleženci osamosvojitvene vojne 1991 se niso uprli z orožjem zaradi preračunljivosti ali zaradi osebnih koristi, pač pa zaradi ljubezni do domovine. Takšna dejanja in takšne odločitve so vredne globokega spoštovanja in nič ne more zmanjšati njihove vrednosti,« je opozoril predsednik in se dotaknil tudi aktualnih problemov Slovenije. V izjavi medijem je dodal: »Danes tudi bijemo bitko za domovino in domoljubje, fronte pa so druge. Danes se bitka za domovino bije na vprašanjih socialne države, na vprašanjih pravne države in, treba je reči, tudi demokracije. Kajti zadnji posegi v hram demokracije so vzbudili resno skrb za našo demokracijo. Slovenije kot države ni, če to ni socialna država, če to ni pravna država in če to ne bi bila tudi de- Predsednik dr. Danilo Türk med slavnostnim govorom v Žalcu mokratična država. Danes moramo z vso resnostjo razumeti potrebo po domoljubnem pristopu in po tem, da se za ustavni koncept, ustavno zasnovo naše države tudi v vsakodnevnem prizadevanju resnično borimo.« Ko izgovorimo Maistrovo ime, prikličemo v spomin vrednote, kot so domoljubje, tovarištvo in kultura, je med drugim izpostavil slavnostni govornik. Vse to pa so v kulturnem pro- gramu poudarili tudi mladinski pevski zbor I. osnovne šole Žalec, Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč, recitatorka Jožica Ocvirk, Frenk Železnik v vlogi avstro-ogrskega vojaka, bobnar Dejan Tamše, pred Domom II. slovenskega tabora Žalec pa je igrala Godba Zabu-kovica. Proslavo je posnela in isti večer na tretjem programu predvajala Televizija Slovenija. K. R., foto: T. T. OPN v javni razgrnitvi Prejšnji četrtek so žalski občinski svetniki na svoji 17. redni seji obdelali kar 21 točk dnevnega reda in potrdili vse predlagane sklepe (19), sprejeli dve dokončni poročili nadzornega sveta in informacijo o nadgradnji organiziranosti turizma v občini. Na začetku so potrdili mandat novega člana Občinskega sveta Občine Žalec, devetinštri-desetletnega inženirja rudarstva in geotehnologije Karla Borovnika iz Studenc, ki je na mestu svetnika kot naslednji kandidat z liste SDS nadomestil Alenko Lesjak. Ob mandatu pa so občinskih svetniki potrdili tudi njegovo članstvo v dveh odborih, za negospodarske dejavnosti in za stanovanjske zadeve, ter članstvo v komisiji za pritožbe. Svetniki so nato imenovali še Alenko Polšak iz Liboj za članico, predstavnico Občine Žalec v svetu javnega zavoda II. OŠ Žalec. V nadaljevanju so potrdili predlog sprememb in dopolnitev Letnega načrta nepremičnega premoženja za leto 2012 in odpis zapadlih terjatev najemnikov stanovanj, ki jih je predstavil vodja Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Jože Golič. Pri dopolnitvi Letnega načrta nepremičnega premoženja gre za odprodajo treh parcel, 86 m2 (Petrovče), 14 m2 (Šempeter) in 328 m2 (Petrovče), v okvirni ocenjeni skupni vrednosti nekaj več kot 17 tisoč evrov, ki jih občina ne potrebuje, zanje pa so izkazali zanimanje zainteresirani ponudniki. Svetniki so potrdili odprodajo ob pripombi, da ob- čina zanje iztrži čim več ne glede na«cenitev uradnih cenilcev. Svetniki pa so potrdili tudi odpis terjatev štirim najemnikom stanovanj v skupni vrednosti dobrih 17.300 evrov, saj so neizterljive (trije najemniki so umrli, eden pa se je odselil v dom ostarelih). Svetniki so v drugi obravnavi potrdili predlog odloka o dodelitvi denarne socialne pomoči v Občini Žalec, saj je stari odlok star že deset let, novi pa je usklajen s spremembami zakonodaje in izkušnjami občine v dosedanjih postopkih dodeljevanja denarne socialne pomoči (odlok lahko v celoti preberete na www.zalec.si/seje/ gradivo_tocka_l 05_757_1294. pdf). V proračunu za leto 2012 je za socialno pomoč zagotovljenih 10.230 evrov. Potrdili so tudi predlog odloka o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka, ki znaša za prvega otroka 190 evrov, za drugega in vsakega nadaljnjega pa 230 evrov. Starši s stalnim bivališčem v Občini Žalec morajo vlogo za prejem enkratne denarne pomoči vložiti sami, saj se šele na podlagi tega začne postopek za izdajo. Za tovrstne denarne pomoči je za leto 2013 predvidenih 46 tisoč evrov. Na seji so v drugi obravnavi potrdili tudi predlog Odloka o mladini v Občini Žalec, v prvi in drugi obravnavi pa predloga Odloka o dopolnitvi Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec ter Odloka o spremembi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah. V prvi in drugi obravnavi so potrdili tudi predlog Odloka o spremembi in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Risto Savin Žalec. Sprememba je bila potrebna zaradi spremenjene lokacije dislociranega oddelka glasbene šole na Polzeli (Grad Komenda) in zaradi vpisa oddelka v Braslovčah, ki do zdaj v osnovnem aktu še ni bil vpisan. Svetniki so opravili prvo obravnavo predloga Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec in predlog Odloka o tržnem redu ter ju posredovali v 15-dnevno javno obravnavo, ki poteče 7. decembra. Na seji so potrdili še predlog dopolnjenega Pravilnika o kriterijih za odlog in obročno odplačilo komunalnega prispevka in Predlog sklepa o določitvi točke za kračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2013. Nekoliko dlje so se žalski svetniki zadržali pri sklepu o financiranju političnih strank, sklepu o višini sredstev za financiranje stroškov posameznega svetnika in pri predlogu Pravilnika o sredstvih za delo svetniških klubov. Pri prvih dveh gre za znižanje sredstev za financiranje na podlagi odločitve občine o varčevalnih ukrepih, ki je usklajena tudi z Zakonom o uravnoteženju javnih financ. Tako so v predlogu zmanjšanja finančnih sredstev potrdili, da se zmanjša vrednost pridobljenih sredstev na glas volivca z 0,45 na 0,427 evra na volivca, kar pomeni na mesečni ravni znižanje sredstev za stranke s svetniki v občinskem svetu skupaj za dobrih 163 evrov in na letnem nivoju skupaj za dobrih 1.963 evrov. Za stranke pa je po znižanju mesečno še vedno na voljo 3.037 evrov, kar letno znese 36.452 evrov. Dodatno so potrdili tudi znižanje zneskov, ki jih posamezne svetniške skupine dobijo na svetnika. Do zdaj je ta znesek 171 evrov, po potrditvi znižanja pa bo 153,90 evrov mesečno. Tako bodo od zdaj svetniške skupine za 29 svetnikov skupaj prejemale mesečno dobrih 4.463 evrov, letno 53.557, kar je mesečno skoraj 496 evrov manj in letno dobrih 5.950 evrov manj kot prej. Skupen letni prihranek je torej nekaj manj kot 8 tisoč evrov ob skupnem letnem znesku dobrih 90 tisoč evrov, ki jih iz obeh naslovov še vedno prejmejo svetniške skupine. Predlog Pravilnika o sredstvih za delo svetniških klubov pa je nastal zaradi nenamenske porabe sredstev svetniških klubov v preteklosti, zato pravilnik namensko rabo natančneje opredeljuje. Kljub nekaterim pomislekom glede vmesnosti vsebin, kot je denimo športno-rekreativno delovanje svetnikov kot namensko upravičena poraba sredstev, pa tudi kljub predlogu, da se nekoliko bolj premisli glede na dileme v preteklosti, so svetniki ta pravilnik vendarle potrdili. Potrdili pa so tudi predlog sklepa o širitvi stavbnega zemljišča za kmetijstvo gospodarstvo, ki se nanaša na ureditev kmetije Delakorda na novi lokaciji v Kasazah (gre za nadomestno lokacijo zaradi ureditve vaškega jedra in odkupa njihove stare lokacije v Petrovčah). Svetniki so prisluhnili tudi informaciji o nadgradnji organiziranosti turizma v Občini Žalec in Spodnji Savinjski dolini, ki jo je podal Gregor Vovk Petrovski. Gre za nadgradnjo v smislu ustanovitve podjetja Zeleno zlato, d. o. o., in za utrditev skupne blagovne znamke, ki bo združevala produkte te doline, omenjeno podjetje pa bo njen skrbnik. Občina Žalec bo predlagala, da se z ustanovnim deležem v podjetje vključijo tudi druge spodnjesavinjske občine, s 33,3-odstotnim deležem pa tudi Zbornica zasebnega gospodarstva. Ob potrditvi informacije o tem pa so na seji potrdili tudi 32,77-odstotni ustanovni delež ZKŠT Žalec (pa tudi 2.454 evrov, ki so v ta namen zagotovljeni v občinskem proračunu). Svetnik Gregor Vovk Petrovski, po novem zaposlen na Razvojni agenciji Savinja, je zadolžen za pripravo vsega potrebnega za ustanovitev podjetja Zeleno zlato, d. o. o., ki ga bo po ustanovitvi tudi vodil. Svetniki so obravnavali tudi dokončni poročili o opravljenem nadzoru ZKŠT Žalec in Mladinskega sveta Žalec v letih 2010 in 2011, ki ga je opravil Nadzorni odbor Občine Žalec. Poročili je podal predsednik NO Rok Žagar, ki je pohvalil pripravljenost obeh preiskovancev pri obravnavi, ob tem pa, da pri ZKŠT-ju tako rekoč ni našel nobenih nepravilnosti. Pri mladinskem svetu pa je ugotovil nepravilnosti v smislu razdeljevanja sredstev brez jasnega pravilnika v letu 2010.V letu 2011 s prihodom Žana Skoka na čelo mladinskega sveta pa so bile te nepravilnosti odpravljene, saj so sprejeli ustrezen pravilnik in omogočili transparentnost razdeljevanja sredstev. Med pobudami svetnikov je Vojko Zupanc predlagal, da občinski svet pristopi k pripravi odloka o omejevanju hrupa ob nedeljah in sobotah popoldne v urbanih središčih. Predlagal pa je tudi, da bi v občinskem svetu od zdaj lahko glasovali le z dvigom rok, kar so svetniki zavrnili. Lojze Posedel pa je posredoval pobudo sosedov v Ulici Rista Savina, ki da na podlagi neodvisnih meritev ugotavljajo večje onesnaženje zemlje kot trdi podjetje Omco Fenix v svojih podatkih. Lojze Posedel je želel tudi pojasnilo v zvezi s trditvijo Karla Erjavca, da bo v prihodnjih dveh državnih proračunih zagotovil po milijon evrov za gradnjo žalskega doma upokojencev. Hkrati pa je tudi zanikal trditev svetnika Marka Laznika glede kolesa donatorja na prejšnji seji. L. K. Javna razgrnitev OPN Občine Žalec Kot je na zadnji seji občinskega sveta povedala direktorica občinske uprave Tanja Razoršek Rehar med 20. novembrom in 20. decembrom poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec in Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja. V tem času so vsi dokumenti na voljo zainteresirani javnosti na Občini Žalec, v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec (soba št. 53), v prostorih MS Žalec in vseh krajevnih skupnostih Občine Žalec. Vse gradivo je na ogled tudi na spletnih straneh Občine Žalec http://www.zalec.si/opn/. Med javno razgrnitvijo bo organizirana tudi javna obravnava, ki bo v sredo, dne 28. 11. 2012, ob 16.00 v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Sprejet lokalni energetski koncept 'V' Na Creto po asfaltni cesti Braslovški svetniki so se sestali na 16. redni seji in obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Med drugim so prisluhnili predstavitvi končnega poročila Lokalnega energetskega koncepta (LEK) Občine Braslovče, ki jo je podal predstavnik Energetike Vransko Marko Krajnc. Kot je dejal, je LEK predpisan z energetskim zakonom in ostalimi podzakonskimi akti. Predstavil je analizo obstoječega stanja porabe v Občini Braslovče. V občini je 333 poslovnih subjektov, 2183 ha kmetijskih površin, 1624 stavb, glavni vir ogrevanja sta les in kurilno olje, 76 odstotkov je centralnih kurilnih naprav. Največ energije porabijo OŠ Braslovče, vrtec in drugi objekti, velik strošek je tudi javna razsvetljava v občini. Izpostavil je tudi šibke točke občine. Občina nima vzpostavljene baze energijskih podatkov (primerno bi bilo imeti energetskega svetovalca), še vedno je veliko individualnih kurišč. Občina pa ima velik lesni potencial, pojavlja se tudi vse več koriščenja virov sončne energije. Na treh lokacijah je mogoče postaviti kotlarne na lesne sekance: Šmatevž, Gomilsko in Braslovče. Sončne elektrarne je mogoče postaviti na OŠ Braslovče in na večjih poslovnih objektih v Šentrupertu, Šmatevžu, Letušu in na Žovneku. Mogoča je gradnja malih HE na braslovški strugi in na jezu Savinje v Letušu. Predstavili so možnosti za prihranek energije (energetski pregledi stavb, ureditev izvajanja dimnikarske službe, informiranje in izobraževanje občanov itd.) in cilje energetskega načrtovanja s predvidenimi stroški občine. Renata Marolt pa je dodala, da gre pravzaprav za nove-lacijo že sprejete, obstoječe energetske zasnove v Občini Braslovče, ki jo potrebujejo zaradi zakonskih sprememb, saj je to pravna podlaga za prijavo občine na različne razpise. V razpravi so svetniki pohvalili LEK in Mar- ku Krajncu zastavili nekaj vprašanj ter ob koncu sprejeli Lokalni energetski koncept Občine Braslovče. V nadaljevanju seje so prisluhnili predstavitvi priročnika celostne grafične podobe Občine Braslovče, ki jo je podal Boštjan Kragl, predsednik komisije za celostno podobo občine. Povedal je, da je projekt nastajal zadnje leto, pri tem pa so zasledovali zgodovinsko izhodišče grba in zastave občine. Grb je postavljen v mrežo, rdeča barva pa izhaja že iz srednjega veka. Predstavil je logotip - primarno in sekundarno obliko, dovoljeno velikost in razmerje, pravilno uporabo na različnih podlagah, komunikacijska sredstva (vizitke, občinska obvestila, ovojnice, kompliment kartice, plakete in občinska priznanja, vabila ...), na dopisih se uporablja pisava ari-al. Predstavil je tudi zastavo občine, obcestne table, dodatne aplikacije, oznake učnih in turističnih poti. Ivo Hanžič je dodal, da so z občinske zastave izločili črno barvo. V razpravi sta Marko Balant in Anton Repnik pohvalila opravljeno delo in dobro predstavitev omenjenega projekta, svetniki pa so ga potrdili. V nadaljevanju seje je župan Branimir Stroj anšek na kratko predstavil osnutek poslovnika Občinskega sveta Občine Braslovče. Kot je poudaril, je bil od uveljavitve poslovnika v letu 2000 zakon o lokalni samoupravi večkrat spremenjen in dopolnjen. Spremenjeni so bili tudi zakoni, ki določajo izvirne naloge in pristojnosti občine. Cilj predlaganega besedila, torej poslovnika, je celovita, z zakonodajo usklajena ureditev organizacije in delovanja občine. Novost je tudi možnost sklicevanja dopisnih sej, kar do zdaj ni bilo mogoče. Predlagano novo besedilo členov poslovnika je pripravljeno v skladu z obstoječo organizacijo občine. Brez razprave so poslovnik sprejeli in ga posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Sledil je predlog rebalansa proračuna Občine Braslovče za letos, ki ga je obrazložila Barbara Florjan Jelen. Med drugim je povedala, da so se gospodarske razmere od lani, ko je bil pripravljen proračun, precej spremenile, zato so bili prisiljeni pristopiti k pripravi rebalansa za letošnje proračunsko leto. Znižali so se namreč prihodki proračuna, in sicer kar za 18 odstotkov glede na načrtovane prihodke in znašajo 4.334.217 evrov. Največji izpad prihodka je iz naslova manj vplačanih komunalnih prispevkov, neprodanih stavbnih zemljišč in neuspelih razpisov za sofinanciranje investicij v občini (obnova Gradu Žovnek, Doma krajanov Gomilsko, sanacija plazov po poplavah leta 2007). Zaradi nižjih prihodkov tako zmanjšujejo tudi odhodke proračuna, in sicer za 16 odstotkov na 4.552.418 evrov. Tako se odhodki proračuna na investicijskih kontih znižujejo kar za 1.052.710 evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili iz ostanka sredstev lanskega leta. V nadaljevanju seje so bili svetniki seznanjeni s poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega računa OŠ Braslovče za leto 2011, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora (NO) Helena Gajšek. NO je ocenil, da OŠ Braslovče vodi poslovne knjige vzorno in v skladu z zakonodajo. Odobrena sredstva iz državnega in občinskega proračuna ter sredstva, pridobljena na trgu, porablja smotrno in gospodarno, skladno s programom in pogoji odobritve sredstev. Ob koncu seje je župan Branimir Strojanšek svetnikom podal informacijo o sklepu o zavržbi pritožbe zoper sklep MOP glede PROB, ki so ga prejeli 24. septembra letos, s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Povedal je, da so zoper ta sklep dne 8. oktobra vložili pritožbo na Vlado RS. Svetniki so bili seznanjeni tudi s terminskim planom obravnave sprejema proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto. T. Tavčar Širokopasovno do junija 2013 Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, v katerem sodelujejo zgornjesa-vinjske občine, pet spodnjesa-vinjskih in Občina Apače, bo predvidoma zaključen do 1. junija 2013. Bazna postaja Jeronim - Ptica, ki je del tako imenovanega hrbteničnega omrežja baznih postaj OŠO, je pripravljena na montažo telekomunikacijskega stolpa. Poleg bazne postaje Jeronim - Ptica je v Občini Vransko predvidena tudi postavitev sekundarne bazne postaje Zahomce. T. T. V Jeronimu je bazna postaja pripravljena za montažo stolpa Delavci podjetja PUP Velenje so končali z gradbeni deli na cestnem odseku na Dobrovljah. Na novo so asfaltirali in uredili cestni odsek, ki z dolino povezuje predel Dobrovelj, kjer stoji cerkev sv. Janeza in Pavla, proti Čreti v dolžini 500 m. Na novo so uredili odvodnjavanje meteornih voda in položili asfaltno prevleko. Vrednost investicije je 50 tisoč evrov, ki jih je ob pomoči ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo iz proračuna zagotovila Občina Braslovče. T. T. rf K; j ! Med urejanjem cestnih bankin Poplavna varnost Orove vasi in Založ S prve akcije čiščenja razbremenilnega kanala Občina Polzela je začela z urejanjem poplavne varnosti v Založah in Orovi vasi, saj je potok Ložnica v tem delu občine pravzaprav ob vsakem večjem deževju poplavljal travnike in njive pa tudi nekatere hiše. Pred časom je Občina Polzela na čelu z županom Jožetom Kužnikom na ARSO posredovala dopis z zahtevo po takojšnjem pristopu reševanja te problematike. Žal je bil odgovor negativen, vendar pa je bilo s strani agencije podano dovoljenje, da lahko občina sama pristopi k reševanju tega problema. Zato so se v sredo, na dan reformacije, na pobudo župana in domačinov lotili čiščenja Delavci podjetja Vilkograd, d. o. o., in Javnega komunalnega podjetja Žalec zaključujejo z delom pri izgradnji vodovoda. Nov vodovodni odsek je nadaljevanje že končane prve faze v Podvrhu in bo velika pridobi: tev za stanovalce tega območja, trasi razbremenilnega kanala Ložnice. V akciji so sodelovali delavci režijskega obrata Občine Polzela, člani PDG Polzela in nekateri drugi krajani. Pridružil se jim je tudi župan Kužnik in se udeležencem zahvalil za požrtvovalno delo. Očistili so celoten razbreme-nilnik, z akcijo čiščenja pa bodo nadaljevali ob Ložnici proti Zgornjim Grušovljam. S tem bodo bistveno povečali pretočnost potoka, posledično pa tudi poplavno varnost na tem območju. Če ne bi očistili razbremenilnega kanala, bi bile posledice poplav 5. novembra kjer do zdaj še niso imeli javnega vodovoda. Na novi odsek v dolžini 400 metrov se bo lahko priključilo sedem gospodinjstev. Vrednost investicije je 40.000 evrov, ki jih je ob pomoči ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotovila Občina Braslovče. T. T. podrasti in vejevja na celotni veliko večje. T. Tavčar Izgradnja vodovoda Podvrh Drugi rebalans, vrtec cenejši Vranski svetniki so na 12. redni seji obravnavali že drugi predlog rebalansa letošnjega proračuna. Najprej je predlog pojasnil župan Franc Sušnik in poudaril, da gre tokrat za razporeditev sredstev pri nekaterih postavkah, prihodki pa so ostali enaki načrtovanim, in sicer 3.038.649 evrov, ter odhodki v višini 2.914.079. Svetniki niso imeli pripomb. Dalj časa pa so razpravljali o odloku proračuna Občine Vransko za leti 2013 in 2014 v prvem branju. Načrtovani prihodki naj bi v prihodnjem letu znašali dobra 2.808.308 evra, odhodki pa dobra 2.671.639 evra. Za leto 2014 naj bi načrtovani prihodki znašali dobra 2.306.223 evra, kar je 500 tisoč evrov manj kot v letu 2013, in odhodki dobra 2,070.429 evra. Po razpravi so oba odloka o proračunu Občine Vransko posredovali v 15-dnev-no javno obravnavo. V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli sklep o znižanju ekonomske cene vrtca za 4,5 odstotka. Ta po sprejetem znižanju znaša 396,14 evra za dnevni program v prvem starostnem obdobju, 358,25 evra za dnevni program v drugem starostnem obdobju in 319,21 evra za poldnevni program v drugem starostnem obdobju. Soglasno so svetniki sprejeli sklepa o potrditvi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo iz proračuna Občine Vransko za leto 2013, in sklep o potrditvi meril za vrednotenje in izbor programov športa v Občini Vransko za leto 2013. Svetniki so bili seznanjeni s škodo, ki jo je povzročila divjad na območju občine, potrdili pa so tudi naslednje sklepe Odbora za kmetijstvo glede problematike škod na kmetijskih zemljiščih, povzročenih s strani divjadi, predvsem divjega prašiča: Strokovna sodelavka občinske uprave sprejema prijave nastale škode, ki jo na kraju samem evidentira in s pooblastilom lastnika' zemljišča škodo javlja lovski družini kot upravljavki lovišča. Pooblaščeni predstavnik Občine Vransko sodeluje pri ocenjevanju nastale škode in pri sporazumevanju o povračilu stroškov, nastalih zaradi škode. V primeru nestrinjanja z ocenjeno škodo na prvi stopnji s pooblastilom lastnika zemljišča vlaga pooblaščenec pisno prijavo - škodo komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki je organizirana za posamezno LUO po upravnih enotah. V primeru nestrinjanja z oceno škode na drugi stopnji pooblaščenec v imenu in s pooblastilom lastnika vloži tožbo na pristojno sodišče. Za spodbujanje odstrela prašičev se lovcu, ki je žival uplenil, izplača 50 evrov za vsakega odstreljenega prašiča nad planom odstrela za tekoče leto. T. Tavčar Dopisna seja za znižanje cen vrtca Del sejnine za instrukcije V preteklih dneh so svetniki Občine Tabor na 3. dopisni seji potrdili znižanje cene vrtca za 4,5 odstotka z veljavnostjo od 1. septembra 2012. Občinski svet Občine Tabor je na svoji 16. redni seji leta 2008 sprejel sklep, da se višina cen za programe Vrtca Tabor oblikuje dvakrat letno v skladu z rastjo življenjskih stroškov. S 1. junijem 2012 je začel veljati zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) z namenom zagotoviti Svetniki Občinskega sveta Občine Prebold so na svoji 19. seji 8. novembra med drugim obravnavali tudi predloga proračuna za leti 2013 in 2014 v prvi obravnavi inju posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Uvodna pojasnila je podal župan Vinko Debelak. Ob tem je povedal, da je standard proračunskih porabnikov in družbenega življenja na nivoju, ki zahteva znatna proračunska sredstva in zato zmanjkuje denarja za lastni delež investicijskih sredstev za nadaljnje investicije v dinamiki, ki je bila leta 2010 podprta tudi z najetimi finančnimi sredstvi. S primerjavami ugotavljajo, da zahteva doseženi standard vzgoje, izobraževanja, kulture, športa, društvenega dela, pomoči razvoju kmetijstva, rednega vzdrževanja komunalne in cestne infrastrukture, odnosa do šolajočih vlaganje skoraj celotne primerne porabe za ohranjanje tega standarda. Za leti 2013 in 2014 so znani približni finančni okviri poslovanja občine in znašajo na strani prihodkov iz naslova primerne porabe dobrih 2.650.000 evrov. Občina bo to pokrila s tako imenovanimi lastnimi prihodki in ni prejemnik finančne izravnave, ki jo zagotavlja država. Pri izračunu primerne porabe so upoštevali 4959 prebivalcev, 40,6 m2 površine, 617 km lokalnih cest in javnih poti ter koeficient razvitosti občine 1,01. Znesek primerne porabe na prebivalca je za leto 2012 znašal 554,50 evra, za leti 2013 in 2014 pa je z ukrepi za uskladitev javnih financ zmanjšan na 536 evrov na prebivalca. Župan je v nadaljevanju še povedal, da ostane ob pokritju vseh odhodkov za ohranjanje sedanje- vzdržne javne finance in zmanjšati izdatke proračunov. Osnovne plače javnih uslužbencev so se s 1. junijem 2012 tako linearno znižale za 8 %. Ekonomsko ceno vrtca v višini približno 70 % tvorijo stroški plač, zato je Občina Tabor junija vodstvo Osnovne šole Vransko-Tabor pozvala, naj čim prej pripravi predlog znižanja ekonomske cene programov vrtca, skladno z učinki navedenega zakona. Julija 2012 so se ga standarda le 300.000 evrov za financiranje investicij z lastnimi sredstvi. To pa je premalo, saj samo za dokončanje projekta kanalizacije (Varovanje povodja Občine Prebold II. faza) potrebujejo 900.000 evrov, da lahko pridobijo sredstva EU za razvoj regij v višini 280.000 evrov. Predlog proračuna je pripravljen na osnovi pričakovanih 4.470.000 evrov prihodkov proračuna v letu 2013 (pričakujejo 280.000 iz vira za razvoj regij, 370.000 iz projekta OŠO in 100.000 iz Evropskega kmetijskega sklada) in 3.650.000 evrov v letu 2014. Vendar za to leto še ni znanega nobenega razpisanega vira. Sicer pa kljub nadaljnjemu poglabljanju gospodarske krize računajo za leto 2013 še na nekaj prihodkov s strani sedanjih in novih'investitorjev iz naslova komunalnih prispevkov v višini 100.000 evrov, od priključkov na kanalizacijo 80.000 evrov, na prihodke iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč (200.000 evrov) in najemnin (130.000 evrov) ter na 35.000 evrov iz naslova poslovanja s stavbnimi zemljišči in od prodaje stanovanj. Proračunski leti 2013 in 2014 naj bi zagotovili zaključek obnove vrtca, nadaljevanje modernizacije cest in vodooskrbe ter investicije v požarno varnost, kar bodo financirali pretežno s proračunskimi sredstvi občine. Svetniki so po končani prvi obravnavi potrdili predlog proračuna in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Svetniki so obravnavali tudi odlok o občinskem podrobnem načrtu za območje urejanja, ki ga je naročila skupina zasebnih naročnikov za del območja Matk, z osnovno šolo dogovorili, da se zaradi varčevalnih ukrepov cene programov vrtca ne uskladijo s stopnjo inflacije (2,1 %), torej se ne zvišajo. Na dan 30. oktobra 2012 sta občini soustanoviteljici JZ OŠ Vransko-Tabor prejeli enak predlog znižanja ekonomske cene vrtca. Zadnje cene programov Vrtca Tabor, z veljavnostjo na dan 1. septembra 2012, se na predlog JZ OŠ Vransko-Tabor znižajo za 4,5 %. D. N. predstavil pa ga je odgovorni prostorski načrtovalec projekta Robert Gostinčar. Po predstavitvi in razpravi so svetniki posredovali odlok v 30-dnevno javno razgrnitev. Svetniki so na 19. seji sprejeli tudi predlog pravilnika o spremembah pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih .teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Prebold in sklenili, da poleg materialne pomoči poplavljenim v Podravju namenijo tudi 5.000 evrov denarne pomoči. D. N. V Občini Polzela so v preteklih dneh končali z deli na dveh odsekih krajevnih cest. V Založah so v dolžini 860 metrov razširili odsek ceste do kmetije Turnšek, asfaltirali štiri metre ceste, vgradili mulde in uredili bankine v širini enega metra. Prav tako so rekonstruirali odsek republiške ceste v Ločici ob Savinji od Štormana Aleksandra Reberška je župan Franc Sušnik z letošnjim aprilom imenoval za podžupana Občine Vransko, ki je še posebej zadolžen za področje dela z mladimi. Aleksander pa se je tega dela lotil nekoliko drugače kot večina na njegovem položaju in zanj namenil tudi del sejnine, ki jo prejema kot občinski svetnik. »Predvsem želim pomagati mladim in jim na splošno ponuditi kakovostno preživljanje vsakdana . Ker veliko raje delam kot pa govorim, sem se odločil, da del svoje sejnine ponudim za brezplačne inštrukcije za vse dijake iz Občine Vransko. Izobrazba je namreč danes zelo pomembna, saj so od nje od- Proračun za Braslovški svetniki so imeli prejšnji torek 17. redno sejo občinskega sveta, na kateri so v prvem branju obravnavali predlog proračuna Občine Braslovče za leto 2013. Predlog je najprej na kratko obrazložil župan Branimir Strojanšek. Povedal je, da niso dobili dokončnih usmeritev in navodil s strani ministrstva za finance za pripravo občinskega proračuna, saj državni proračun za naslednje leto še ni sprejet. Predvidevajo od 5- do 10-odstotno znižanje prihodkov in odhodkov. V letu 2013 bodo morali zelo odgovorno in smotrno ravnati s finančnimi sredstvi. Računovodkinja Barbara Florjan Jelen je podrobneje razložila predlog proračuna. Načrtovani prihodki za leto do Čebina, in sicer v dolžini 290 metrov, čez potok Strugo pa obnovili in razširili most, zgradili pločnik in prenovili oziroma na novo položili vse komunalne in energetske vode, čaka pa jih še drugi del ceste v dolžini 580 metrov, od Čebina do Otorepca. Na Občini Polzela pravijo, da so s tem povečali varnost prometa na obeh odsekih cest. T. T. Opravili prvo obravnavo proračuna Proračuna v letih 2013 in 2014 bo bremenila tudi investicija v novi preboldski vrtec, ki ga ta čas pospešeno obnavljajo Cesti že asfaltirani Pri asfaltiranju odseka ceste v Ločici ob Savinji visna življenja in prihodnost mladih,« pravi Aleksander Reberšek. Inštrukcije potekajo enkrat tedensko, in sicer ob petkih od 16. do 17.30 ure v prostorih Energetike Vransko. Za začetek so izbrali inštrukcije za matematiko, angleščino in nemščino, ostale predmete pa bodo dodajali po potrebi, glede na povpraševanje in želje dijakov. Prvič so bili inštruktorji na voljo dijakom 9. novembra, trije dijaki so prišli po pomoč pri matematiki. Odziv bo gotovo večji, ko se bo informacija o tej možnosti razširila med dijaki, pa tudi ko se bo v šolah zaključevalo ocenjevanje. Prijave za inštrukcije niso obvezne, lahko pa dijaki Aleksander Reberšek del sejnine namenja za inštrukcije dijakov za več informacij pokličejo telefonsko številko 040 33 99 77 ali se prijavijo na elektronski naslov alex@sedmi-ca.si. Inštrukcije Aleksander Reberšek omogoča v sodelovanju z »LanA« - prevajanjem in izobraževanjem ter Energetiko Vransko. K. R. 2013 v javno obravnavo 2013 znašajo 7.405.863 evrov, in sicer zato, ker je Občina Braslovče nosilec 6. javnega razpisa - Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini in morajo biti v proračunu prikazani prihodki in odhodki vseh šestih občin. Dejanski načrtovani prihodki za Občino Braslovče pa znašajo okrog 4.300.000 evrov, kar je toliko kot letos. Vsi načrtovani odhodki za leto 2013 znašajo 7.755.683 evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z ocenjenim ostankom sredstev iz leta 2012. Občina se v prihodnjem letu ne namerava zadolžiti, odplačala pa bo 124.000 evrov kredita. Direktor občinske uprave Milan Šoštarič je pojasnil, katere investicije so predvidene v proračunu leta 2013. Glede na razpoložljiva sredstva investicij ne bo veliko. Prav toliko kot letos bodo vzdrževali ceste, zaključili naj bi z gradnjo vodovoda Podvrh in gradnjo mostu Rakovlje. Na vrsti je sanacija mostu na cesti Braslovče-Gomilsko. Nadaljevali bodo z obnovo avtobusnih postaj, prav tako s postavitvijo javne razsvetljave na mestih, kjer gradijo kanalizacijo. Predvidevajo kanalizacijo od Pariželj do Preserij in Malih Braslovč ter dokončanje OPPN za gospo- darsko cono v Trnavi. Za ureditev večnamenske dvorane v sklopu izgradnje poslovno--stanovanjskega objekta Jager bodo namenili 270.000 evrov. Predvidena je sanacija stanovanja v Kulturnem domu Letuš in stanovanja na naslovu Braslovče 27. Na Gradu Žov-nek naj bi dokončali streho. Če bodo uspeli na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor, bodo uredili celovito energetsko obnovo Doma krajanov Go-milsko v vrednosti 749.689 evrov. Pripravlja se projektna dokumentacija za širitev in ureditev dovoza do OŠ Braslovče, predvidevajo nakup zemljišča v Trnavi ob podružnični osnovni šoli, ki je v zasebni lasti, na njem pa je že vrsto let nogometno igrišče. Zdaj ima občina to zemljišče v najemu. V razpravi so konstruktivno sodelovali vsi svetniki in svetnica. Predlog proračuna bo v javni obravnavi na krajevno običajen način, svetniki pa naj bi o njem ponovno razpravljali na 18. redni seji 19. decembra in ga tudi sprejeli. Svetniki so razpravljali tudi o posledicah novembrskih poplav v občini. Voda je zalila okrog sto objektov (Letuš levi in desni breg, Male Braslovče, Gornje Gorče) in poškodovala več cest itd. T. T. Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče Ob 40-letnici Sožitja Patronažno varstvo ob starševstvu Med nastopom Ansambla Za'ka pa ne Medobčinsko društvo Sožitje Žalec praznuje letos 40-le-tni jubilej svojega delovanja. Jubilej so proslavili z dobrodelnim koncertom v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v soboto, 27. oktobra, in z izdajo zbornika Naših 40 let. Medobčinsko društvo Sožitje Žalec je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Vključuje 195 članov iz občin Braslovče, Tabor, Vransko, Prebold, Polzela in Žalec. Društvo deluje prostovoljno, a je kljub temu uspešno razvilo zelo dobre posebne socialne programe (hipoterapijo, ekskurzije z ogledom dobrih praks, vseživljenjsko učenje, športno rehabilitacijski program ...), v katere se skozi vse leto vključujejo osebe z motnjami v razvoju ter njihovi starši in svojci. Med prireditvijo so lahko obiskovalci na velikem platnu spremljali tudi delovanje društva. Na prireditvi so skupaj z donatorji zbrali 3.800 evrov, je povedala predsednica društva Sožitje Žalec Ivanka Venišnik, ki je pred časom zamenjala dolgoletnega predsednika Riharda Kopušarja. Obiskovalci so napolnili dvorano in tudi s tem pokazali, da podpirajo njihovo delo in prizadevanja, nastopajoči ansambli in napovedovalka pa so se odpovedali svojemu honorarju. Glasbene točke so s plesom popestrili plesalci Folklorne skupine Grifon iz Šempetra. Največ sončnih žarkov pa so prižgali tisti, ki jim je bila prireditev namenjena, fantje in dekleta, zaradi katerih društva Sožitje tudi delujejo. Predstavile so se skupine Varstveno delovnega centra Maksi Žalec, VDC MUC Preserje ter učenci posebnega programa II. OŠ Žalec. Predsednica društva Ivanka Venišnik se je iskreno zahvalila vsem, ki so kdajkoli sodelovali Za Marjanovo dvigalo Med nastopom Prifarskih muzikantov Občina Polzela in Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela sta v športni dvorani na Polzeli pripravila zadnjo prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, in sicer dobrodelni koncert Prifarskih muzikantov, na katerem so zbirali denarna sredstva za pomoč Marjanu Novaku, ki boleha %L LnazLka CtuCr \ dPodjizaan . ŽaLc J .00 rm in tlakovali pot v društvu in s tem pomagali soustvarjati - SOŽITJE, pa tudi vsem nastopajočim, ki so pomagali izpeljati tokratno jubilejno prireditev, združeno z dobrodelnim koncertom. Prireditve se je udeležilo veliko gostov, med njimi tudi podpredsednica Zveze Sožitje Ljubljana Lidija Pratnemer, župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek ter predstavniki društev Sožitje, združeni v Celjsko-Koroški regiji. Nekdanji predsednik Rihard Kopušar, ki mu gre zasluga, da so v Žalcu zgradili Varstveno delovni center Maksi Žalec, je povedal: »V 40 letih se je naredilo veliko zlasti na organiziranem varstvu. Se pravi na izgradnji varstveno delovnih centrov. Največji dogodek je bila izgradnja varstveno delovnega centra v Žalcu leta 2001. Ustanovil seje tudi koncesijsko Varstveni delovni center MUC Preserje, veliko pa je bilo narejenega na področju vzgoje in izobraževanja teh oseb in tudi na zakonodaji...« D. Naraglav Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester je na Vranskem konec septembra pripravilo 8. strokovno srečanje z naslovom Patronažno varstvo v obdobju zgodnjega starševstva. Patronažna medicinska sestra pri svojem delu posveča posebno skrb biološko najranljivejšim skupinam prebivalstva, med katere med drugim sodijo tudi nosečnice, otročnice, novorojenčki, dojenčki in mali otroci. V obdobju pričakovanja in rojstva novega' družinskega člana potrebuje družina pomoč in podporo v prizadevanju za krepitev in ohranitev zdravja vseh njenih članov. V tem obdobju je družina še posebej dovzetna za zdravstvenovzgojne nasvete, pomoč in podporo pri razvijanju dobrega funkcionalnega stanja družine in medsebojnih odnosov. Ravno temu pa je bilo posvečeno tokratno srečanje patronažnih sester na Vranskem. Prisotne je v uvodu strokovnega srečanja najprej pozdravila predsednica Združenja patronažnih medicinskih sester Urška Flajs in patronažnim sestram pri delu zaželela, da ohranijo mir, strpnost in ljubezen, tudi takrat, ko je situacija okoli njih polna nemira, hrupa, naglice in celo brezsrčnosti. Prisotne je pozdravila tudi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Darinka Klemenc, ki se je prisotnim medicinskim sestram zahvalila za podporo in pokončno Srečanja seje udeležilo veliko število patronažnih sester iz vse Slovenije zastopanje stroke zdravstvene nege v delovnih okoljih, in to v času, ko je stroka na preizkušnji. Sledila so predavanja strokovnjakov različnih področij na letošnjo nosilno temo patronažnega varstva v obdobju zgodnjega starševstva. O uporabi znanj teoretičnih modelov pri obravnavi družine z novorojenčkom v patronažnem varstvu je spregovorila mag. Jožica Ramšak Pajk. Vsebine prenovljene zbirke podatkov v patronažni dejavnosti je predstavila Darinka Zavrl Džananovič. O vlogi patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju mater-nalne umrljivosti je predavala Barbara Mihevc Ponikvar. O patronažni medicinski sestri kot zdravstveni vzgojiteljici družine v obdobju zgodnjega starševstva je govorila Andreja Krajnc. Šu-čur Veselin, specialist s področja ginekologije, je govoril o vlogi patronažne medicinske sestre pred porodom in po porodu. Varno družinsko okolje za zdrav otrokov razvoj je predstavila Aleksandra Mernik Merc. Te- rapevt in teolog Miha Kramil je spregovoril na temo Mati, otrok, oče - zasvojenost. Nega kože novorojenčka in dojenčka je bil naslov predavanja Saše Matko. Dr. Dušanka Mičetič - Turk je predstavila sodobne smernice prehrane dojenčkov. V predavanju z naslovom Dojenčki za mizo je knjigo receptov uvajanja čvrste hrane dojenčkom po četrtem mesecu starosti, ki je v nastajanju, predstavila Rebeka Mahorič. Praktično kuharsko delavnico, ki sta jo za nosečnice in mamice dojenčkov organizirali patronažni medicinski sestri na terenu z naslovom Dober tek, dojenčki!, pa je predstavila Mojca Trček. Strokovnemu delu srečanja je sledilo druženje s komikom Matjažem Javšnikom. Kot je povedala predsednica Združenja patronažnih medicinskih sester Urška Flajs, si želijo, da bo tudi to strokovno druženje prispevalo k razvoju stroke patronažne zdravstvene nege, k izboljšavam, posodobitvam in poenotenjem, ki si jih pri tem delu želijo. L. K. Rotarijci za žrtve prometnih nesreč in Dejana za multiplo sklerozo in potrebuje osebno dvigalo. Ob koncu koncerta se je nastopajočim in poslušalcem zahvalil polzelski župan Jože Kužnik, Marjanovo zahvalo pa je prebrala njegova nečakinja. Z vstopnino so zbrali 1849 evrov, nekaj sredstev pa bo prispevala tudi Občina Polzela. T. T. V Športni dvorani Vrana na Vranskem je Rotary Club Žalec v sodelovanju z Občino Vransko in drugimi donatorji poskrbel za sedmi dobrodelni koncert, na katerem je ponovno nastopil Orkester slovenske policije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, obiskovalci, ki so napolnili dvorano, pa so bili navdušeni tudi nad nastopom narodno-zabavnega ansambla Modrijani. Pred koncertom je občinstvo nagovoril predsednik Rotary Cluba Žalec (RC) Matjaž Pavčič in se zahvalil vsem prisotnim, ki so z udeležbo na koncertu pomagali doseči humanitarni cilj, še posebej dobrim ljudem ter vsem nastopajočim in organizacijskemu odboru, ki je svoj prosti čas posvetil organizaciji tega dogodka. O dogodku je povedal: »Za koncert na Vranskem smo se letos odločili predvsem zaradi zanimive kombinacije glasbenikov. Našim tradicionalnim glasbenim gostom, članom Orkestra slovenske policije, so se letos pridružili Modrijani in ocenili smo, da bo kapaciteta dvorane v Domu II. slovenskega tabora Žalec premajhna. Za pomoč pri soorganizaciji smo prosili Občino Vransko in župan s svojo Nastop Modrijanov in Orkestra slovenske policije ekipo nam je zelo prijazno stopil naproti. Lani smo se odločili, da ne bomo več donirali majhnih zneskov v smislu vsakemu nekaj, ampak raje določimo en projekt, za katerim bomo stali in bo rdeča nit naših donacij za naslednjih nekaj let. Zato smo se odločili, da začnemo letos z zbiranjem sredstev za zagon projekta varne hiše za žrtve prometnih nesreč. Ker pa smo gostovali na Vranskem, smo se pridružili dosedanjim dobrodelnim aktivnostim na Vranskem in polovico od izkupička koncerta namenili Dejanu Grilju.« Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot, pa je dodal: »Pot do okrevanja po prometni ali katerikoli drugi nesreči je po- gosto trnova in pri udeležencih pušča posledice, ki jih lahko zaznamujejo za vse življenje. Nemoč, socialna izključenost, občutki krivde so zgolj nekateri od občutkov, s katerimi se srečujejo žrtve prometnih nesreč. Nekoč samoumevno lahko v trenutku postane nedosegljivo, postane življenjski projekt. Prav zato je pomoč še toliko bolj pomembna, potrebna in plemenita. Zavod Varna pot ima prostore v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani, kjer že peto leto zapored nudimo psihosocialno pomoč žrtvam prometnih nesreč. V tem času smo ugotovili, da potrebujemo mir, naravo, okolje, v katerem se lahko sprostimo, se počutimo udobno in v katerem lahko rešujemo svojo problematiko. To nam ponuja Vransko. Vransko je nekako v središču Slovenije, zelo dostopno, lokalna skupnost je prijazna in tu bi lahko našli mir za svoje delovanje. Projekt je več kot v idejni zasnovi, podpisana je že tristranska izjava o nameri gradnje varne hiše med Občino Vransko, zavodom^. Varna pot in Rotary Clubom Žalec. Želim si, da bi tudi drugi rotary klubi v Sloveniji podprli to aktivnost, da bi jo podprli ljudje, in predvidevam, da bi lahko projekt uresničili v dveh do treh letih.« Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, na koncertu pa so za dobrodelne namene zbrali okrog 5.500 evrov. T. Tavčar V Vrbju praznovali Zdaj hitro, varno in učinkovito Predsednik Sveta KS Vrbje podeljuje priznanje Leonu Perdanu V KS Vrbje praznujejo 11. novembra krajevni praznik. Na ta dan so se leta 1979 na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1980, spomnijo pa tudi na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Prireditve ob letošnjem prazniku so potekale kar teden dni. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti je zbranim spregovoril predsednik sveta Jože Meh, ki je med drugim povedal: »V teh 31 letih se je Vrbje razvilo, razširilo in postalo prijeten kraj, zanimiv tudi s turističnega vidika. Oktobra je bila večja javna predstavitev idejnega projekta ureditve ekokampa v Vrbju, hkrati pa je bil predstavljen trajnostni razvoj varovanega območja Ribnika Vrbje z zaledjem. Prav tako pripravljamo projekt razgledne ploščadi in prehoda na ribnik. Vse leto smo skrbeli za redno letno in zimsko vzdrževanje javnih poti, doma krajanov in reševali sprotne težave, težko pa se pohvalimo z novimi pridobitvami oziroma aktivnostmi. Vzrok je preprost, ni sredstev.« V nadaljevanju so podelili priznanji krajevne skupnosti, ki sta ju prejela Leon Perdan in Frenk Železnik. Delo v krajevni skupnosti je pohvalil žalski župan Janko Kos, za popestritev slavnostne seje pa sta poskrbeli pevka in profesorica glasbe Sanja Poljšak Pesan in na klavirju profesorica Damjana Avšič. V okviru praznika so pripravili namiznoteniški turnir, razstavo ročnih del, srečanje starejših, prevzem gasilskega vozila in potopisno prireditev AMK Savinjska dolina 2012 z razstavo vozil. T. Tavčar Stekleničke upanja za bolnike Strokovne delavke Vrtcev Občine Žalec so se pod vodstvom Lorene Jenšterle že drugo leto zapovrstjo lotile izdelave stekleničk upanja, ki so namenjene zlasti bolnikom, ki se borijo z rakom. Delavnica je potekala 12. novembra v prostorih tretje enote žalskega vrtca, udeležilo pa se je je dvaindvajset strokovnih delavk žalskih vrtcev. Vsaka od njih je izdelala stekleničko upanja, ki jih bodo podarili bolnikom z rakom. S projektom »Stekleničke upanja« je leta 1999 v ZDA začela Diane Gregoire, ki je tistega leta premagala raka. Stekleničke so bile prvotno zahvala sestram v bolnišnici. Zelo všeč so bile tudi bolnikom in Diane jih je naredila nekaj več - tako so postale stekleničke upanja. Vanje so bolniki med mukotrpnim zdravljenjem spravljali svoje želje in upanja ter verjeli, da se bodo uresničile. Diane je male odpadne stekleničke zdravil oblačila v polimersko maso in jih podarjala onkološkim bolnikom po bolnišnicah in ambulantah. Nastajale so unikatne majhne umetnine, ki so širile ljubezen, povezovale bolnike in jim popestrile dolge bolnišnične dni. Kmalu pa se ji je pridružilo več ustvarjalcev, ki so želeli izdelovati stekleničke in tako predajati upanje. Ideja je spodbudila skupinske delavnice, otroke, bolnike, umetnike in ljudi, ki se z ustvarjanjem srečajo prvič. Do danes se jim je pridružilo že več držav in narejenih je bilo na tisoče stekleničk - vse v dobrem duhu upanja. »Idejo o stekleničkah je leta 2006 v Slovenijo prinesla Klavdija Kurent in naletela je na lep odziv. Ideja je vzplamtela tudi na forumu Skrinjica idej. Obiskovalke smo se hitro navdušile in sprejele izziv izdelave stekleničk za vse bolnike z rakom, ki so trenutno v procesu terapije. Ideja se je tako iz virtualnega sveta razširila v realni svet. Stekleničke upanja izdelujejo po domovih, na manjših srečanjih in ustvarjalnih delavnicah po vsej Sloveniji. V stekleničkah upanja so združeni ljubezen in spoštovanje do sočloveka ter umetnost. Vsaka steklenička je namreč umetnina zase, predvsem zato, ker je narejena s srcem in z željo, da v življenje nekoga drugega prinaša pozitivno energijo ter uresničitev želja, predvsem želje po ozdravi- tvi,« nam je ob koncu tokratne delavnice v žalskem vrtcu povedala pobudnica in organizatorka Lorena Jenšterle ter dodala: »Ker sem tudi sama želela širiti to upanje po zdravju, sem se že lani odločila, da tudi v našem vrtcu organiziram skupinsko ustvarjalno delavnico v ta namen. K sodelovanju sem povabila strokovne delavke iz vseh enot vrtcev žalske občine. Nad idejo so bile navdušene in so jo sprejele kot poseben izziv, saj so se s tovrstnim delom in ustvarjanjem spoprijele prvič. Delavnica je uspela in logična posledica je bila, da smo se odločili zanjo tudi letos.« Tudi na letošnji delavnici, kjer je kot koordinatorica za stekleničke tudi tokrat sodelovala Lidija Šolinc, so bile ustvarjalne in hkrati vesele, da so ponovno naredile nekaj dobrega za bolnike v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Verjamejo, da bodo posameznikom s stekleničkami upanja polepšale njihove trenutke. Lani so izdelale in podarile devetindvajset stekleničk, letos pet več. Vsekakor pa bodo svoje poslanstvo nadaljevale tudi v prihodnje, pravi Lorena Jenšterle. D. Naraglav Udeleženke tokratne delavnice (prva z leve čepi organizatorka in idejni vodja teh delavnic Lorena Jenšterle) 1 •* 1. r *» V4| JKT —a cV f E? * »Pustite mi zmagati...« Ob letošnjem prazniku KS Vrbje so pred tamkajšnjim domom krajanov sredi novembra slavnostno predali namenu gasilsko vozilo GVC 16/25. Predsednik PGD Vrbje Denis Herle je poudaril, da se je ideja o zamenjavi starega vozila z novim porodila lani proti konca leta. Vozilo, ki so ga uporabljali, je bilo staro že štiriintrideset let in ni bilo več kos zahtevnim intervencijam, ki jih je iz leta v leto več in zahtevajo funkcionalno, predvsem pa varno vozilo za hitro in učinkovito posredovanje. Novo vozilo, ki je sicer že rabljeno, so kupili na Norveškem. Ob pomoči AMK Savinjska dolina so ga po 2.600 kilometrov dolgi poti pripeljali v Vrbje. Vrben-skim gasilcem so za novo pri- Poveljnik PGD Vrbje Tomaž Lešnik izroča ključe vozniku Dušanu Kranjcu dobitev čestitali in jim zaželeli, da bi ga čim manjkrat uporabili, žalski župan Janko Kos, predsednik KS Vrbje Jože Meh in podpoveljnik GZ Žalec David Krk. Predsednik PGD Vrbje Denis Herle je ključe vozila predal poveljniku društva Tomažu Lešniku, ta pa voznikoma Dušanu Krajncu in Adiju Mastnaku. Sledila je podelitev priznanj in zahval številnim donatorjem, ki so prispevali finančna in materialna sredstva, žalski župnik Viktor Arh pa je blagoslovil vozilo. T. Tavčar V soboto je II. OŠ Žalec organizirala državni turnir v ekipnih elementih košarke specialne olimpijade Slovenije. Na turnirju je sodelovalo 18 ekip iz vse Slovenije. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju pa tudi nji- hovih družin in programov. Rezultat te ideje sta ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialnoolimpijske-ga gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svo- jem poskusu.« Ob odprtju so zbrane pozdravili v. d. ravnateljice II. OŠ Žalec Mojca Kučer - Dimnik, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik specialne olimpijade Slovenije Ljubo Miličevič in Karla Jeromelj Rednak iz Sožitja Žalec. Za zabavni program so poskrbeli učenci II. OŠ Žalec, Lotti Dobnik, Alen Pokrajšek, Nejc Šabič, Klemen Pritekel in Mitja Fijačko. Tekmovanje je potekalo na treh sposobnostnih nivojih. V 1. skupini je 1. mesto osvojila ekipa VDC Zagorje, v 2. skupini ekipa CUDV Draga Ig, v 3. skupini ekipa Sožitja iz Ljubljane, na 5. mesto pa se je uvrstila ekipa II. OŠ Žalec. Medalje sta tekmovalcem podelila košarkarja Hopsov s Polzele Primož Kobale in James Hannibal. T. Tavčar S slovesnega odprtja specialne olimpijade Slovenije Denarna pomoč past? lahko otroški dodatki. Zaenkrat ni jasno ali obstajajo izjeme oziroma kako jih uveljaviti, da družina zaradi pomoči ne bi prišla še v večjo stisko. Kljub temu pa opozarjamo: Za vsak primer se posebej pozanimajte, kakšne posledice lahko ima nakazilo denarja za družino. Če takšne pomoči ne prikažete, vas seveda lahko namesto socialne udari davčna zakonodaja. K. R. ©limObiJe Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugodni kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev Olimobile d.o.o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com Vsa Slovenija v teh dneh zbira pomoč za prizadete v poplavah, prek Karitasa in Rdečega križa jim ga namenja tudi vlada. Ob koncu leta je dobrodelnost še izrazitejša, mnoge družine prejmejo denar za plačilo položnic. TODA, POZOR! Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se tudi ves denar, ki ga huma- nitarne organizacije (RK, Karitas, Zveza prijateljev mladine in vse druge) podarijo posameznikom, šteje kot dohodek družine. Kar pomeni, da lahko družina zaradi minimalno preseženega cenzusa (osnovni znesek minimalnega dohodka letos znaša 260 evrov na družinskega člana) naslednje leto izgubi pravico do socialne denarne pomoči, zmanjšajo se O O Tudi Spodnja Savinjska dolina ponovno poplavljena Letošnji november je še eden od tistih, ki si jih bo Slovenija zapomnila po katastrofalnih poplavah, zlasti na severnem Primorskem, v porečju Drave in v Zgornji Savinjski dolini. V Spodnji Savinjski dolini tako obsežnih poplav ni bilo, so pa v ponedeljek, 5. novembra, svoje bregove prestopile Savinja, Ložnica in Bolska s pritoki. Že okoli 11. ure so na območju Občine Braslovče zaradi narasle Savinje in njenih pritokov prostovoljni gasilci s pomočjo čolna reševali ljudi iz objektov, iz nekaterih so črpali vodo, delili pa so tudi protipoplavne vreče s peskom. Poplavilo je več objektov, po prvih ocenah okoli sto, vključno s pomožnimi objekti. Najhuje je bilo v Malih Braslovčah ter v Letuški gmajni - levi in desni breg. Savinja je poškodovala oziroma odnesla del brežine v Letušu in Parižljah, zato so bile poplavljene tudi ceste, prav tako so poškodovane ceste z bankinami na Dobrovljah, kjer se je sprožil en plaz. Škoda, ki jo popisujejo občine, bo po prvih ocenah v braslovški občini znašala med 700 in 900 tisoč evrov. Zaradi poplavljanja Ložnice na območju polzelske občine je bilo neprevoznih Veliko cest. Gasilci PGD Polzela in PGD Andraž so okoli 14. ure iz dveh poplavljenih vozil reševali tri osebe in izpraznili eno večje skladišče. Okoli poldneva se je nekaj metrov pred grobeljskim mostom Savinja prelila čez levi breg in zalila avtopoligon ZŠAM z objektom, v katerem imata prostore tudi avtošola in avtoservis. Prav tako je poplavilo poslovne objekte med poligonom in izvozoma s krožišča proti poslovni coni Ločica in proti Preboldu (R-Selena in Avtopralnica Top Car), za mostom na preboldski strani je zalilo kamp Plevčak. Poleg omenjenih poplavljenih gospodarskih objektov so bili zaradi podtalnice poplavljeni kletni prostori približno 30 stanovanjskih objektov v Orovi vasi, na Polzeli in v Ločici ob Savinji. Kot se je izkazalo pozneje, je voda poškodovala kar 19 odsekov lokalnih cest in javnih poti, skupna dolžina poškodovanih odsekov je kar 32 kilometrov. Delno so poškodovani trije mostovi, zaradi dveh plazov sta bila delno zaprta dva cestna odseka. Še bolj kot doslej je poškodovana državna cesta Polzela-Velenje. V Občini Polzela so ocenili, da je škode zaradi zali-tja objektov za 300 tisoč evrov, škoda na javni infrastrukturi je ocenjena na 27 tisoč, plazovi pa so povzročili še 42 tisoč evrov škode, skupno torej 369 tisoč evrov. V Občini Prebold je bilo najhuje ob 14.30. V poslovni coni v Latkovi vasi je voda poleg kampa Plevčak na levem bregu poplavila objekte družb Bisol, B@L Utrip in Shiedel na desnem bregu, prav tako območje VOC, k sreči pa voda ni dosegla zaloge soli za posipanje cest. Bolska je najprej poplavila območje ob izlivu v Savinjo in cesto Kaplja vas-Grajska vas, Savinja pa cesto Šempeter-Šešče. Nekaj ur so bili zaradi nevarno- sti zaprti mostovi čez Savinjo, promet po avtocesti je potekal ves čas nemoteno. V preboldski občini so škodo ocenili na 2,750 milijona evrov, samo družba Bisol je imela okoli dva milijona neposredne škode. V Občini Žalec je bilo poplavljenih več hiš v Zgornjih Grušovljah, Ložnici, Vrbju in Petrovčah, v nekaterih objektih je bilo vode do pol metra. Poplavljenih je bilo več cest, med drugim regionalka Arja vas-Velenje in cesta pri Jami Pekel. Popustil je tudi nasip Struge v Dobriši vasi, kjer se je voda razlila na polja. Dvigovala se je tudi podtalnica, ki pa večinoma ni povzročala večjih težav oziroma so občani te težave reševali sami. Prostovoljni gasilci so med drugim polnili vreče s peskom in jih dostavljali prebivalcem v ogroženih objektih. Vreče s peskom so občanom delili pri gasilskih domovih v Vrbju, Žalcu, Levcu in Gotovljah. Po besedah poveljnika CZ Občine Žalec Dušana Pungartnika so na dan poplav razdelili kar 7 tisoč protipoplavnih vreč, samo v žalski občini pa je bilo na terenu 170 prostovoljnih gasilcev. Narasla Savinja je na treh mestih poškodovala levo brežino od Šešč navzdol. V primeru novih visokih poplavnih voda bi zato lahko prišlo do katastrofe. Po besedah vodje Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksandra Žolnirja so si pristojni poškodbe (brežina je poškodovana, ne pa porušena) ogledali ter ugotovili, da je potrebno čim prej izvesti sanacijo v okviru intervencijskih del. Pri Strugi v Kasazah je dosedanji koncesionar za upravljanje z vodotoki Nivo pred dnevi že izvedel nekaj nujnih del. Prav tako je bila poškodovana škarpa vodotoka do male hidroelektrarne na Strugi v Vrbju. V sami hidroelektrarni ni bilo škode, nujna sanacija škarpe pa je v izključni pristojnosti ARSO in sam lastnik hidroelektrarne ali občina v vodotok ne smeta posegati. Škodo zaradi poplav so prijavili lastniki 11 stanovanjskih objektov, v Zabukovici se je sprožil en plaz, plazenje ogroža tudi del javne poti Ga-licija-šola, za sanacijo tega dela naj bi bilo potrebnih 25 tisoč evrov. V KS Levec bo potrebna sanacija delov javnih poti v skupni dolžini skoraj dveh kilome- Pomoč Karitas Škofijska Karitas Celje je vsem prizadetim v poplavah med 4. in 7. novembrom nemudoma ponudila prvo pomoč in jim pomagala predvsem z oskrbo čistil, osnovnih živil, oblačil, odej ... Zdaj bodo skušali oškodovanim družinam in posameznikom zagotoviti večjo pomoč pri nakupu v poplavah uničene kurjave, ozimnice, osnovne stanovanjske opreme in podati roko pomoči pri plačilu stroškov ogrevanja in električne energije. Škofijska Karitas Celje bo v sodelovanju z dvanajstimi župnijskimi Karitasi zagotovila ljudem materialno pomoč tudi s sredstvi Vlade RS. Vsem oškodovanim v poplavah svetujejo, naj se obrnejo na domačo Karitas, kjer bodo lahko prevzeli in oddali vlogo za uveljavljanje pomoči iz državnih sredstev. Sodelavci Karitas bodo v prihodnjih dneh in tednih storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo ob sodelovanju predstavnikov CSD, RK, URSZR in občin čim hitreje in učinkoviteje razdelili pomoč vsem, ki jo potrebujejo. T. T. Poplavljen avtopoligon Ločica, preden seje voda razlila tudi v objekt R-Selena trov, prav tako je bilo potrebno za promet ponovno usposobiti javno pot Zabukovica-gasilski dom-Volk v KS Griže in več javnih poti v KS Liboje. Celotna škoda na območju žalske občine je bila po prvih podatkih ocenjena na 98 tisoč evrov. Na poplavni ponedeljek so imeli težave z vodotoki tudi na območju Občine Vransko, saj so poplavljale Merinščica, Podgrajščica in Bolska. Zaradi vode so bile neprevozne ceste Selo-Brode, Vransko-Prapre-če, Vransko-Ropasija (Tešova), voda je ogrožala stanovanjsko hišo in zalila transformatorsko postajo, zalilo je tudi cesto od krožišča proti poligonu varne vožnje. Občina Vransko je skupno škodo ocenila na 310 tisoč evrov. Občini Tabor so tokrat poplavne in hudourniške vode prizanesle. Višina vode presenetila V ZŠAM Savinjske doline se seveda zavedajo, kako nevarna je Savinja, a letos jih je presenetila, saj ni udarila iz svoje struge zahodno od poligona, ampak na levem bregu pred grobeljskim mostom. Pri tem ni predrla brega, pač pa se je prelila čez rob. V pisarnah in prostorih ZŠAM, del jih ima v najemu tudi avtošola, so sicer pravočasno na višja mesta umaknili, kar je bilo mogoče, a voda je narasla kar za meter in pol, tako da se je v stavbo zlivala tudi skozi okna. Večina opreme je tako uničena, zaposleni v avtošoli, člani združenja in sorodniki so v naslednjih dneh s čiščenjem skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Mulj s poligona je bilo potrebno zorati. Tiidi Avtoservis Tratnik je bil ponovno poplavljen, voda je v delavnici segala meter in pol visoko, v prodajnem salonu, ki je nekoliko višje, pa nekaj centimetrov. Avtomobile so pravočasno odpeljali na varno, umaknili opremo, nekaj pa je je uničene. Po besedah Marjana Tratnika se je na poplavni večer spraševal, ali ima smisel še enkrat čistiti in nadaljevati z delom, vendar so po treh dnevih čiščenja servis ponovno usposobili za delo. Skladišče podjetja R-Selena je bilo poplavljeno dobrega pol metra. Ko je postalo jasno, da je nevarnost poplave resna kljub zagotovilom pred leti, da poslovna cona Ločica ni več poplavno ogrožena, so začeli umikati blago na višja mesta, vendar je bilo prepozno, saj je voda drla čez breg pred mostom pa tudi od zahoda in s severa iz razbremenilnika. Po besedah direktorja Srečka Jereba so morali odstraniti za 150 vlačilcev poplavljenega blaga v skladišču, prostore pa očistiti in razkužiti. Mulj so naslednji dan sicer odstranili sami, vendar pa so morali počakati, da so gasilci očistili cesto do objekta. Srečko Jereb je bil dva dni po poplavi razočaran tudi zaradi tega, ker jih nihče iz občinske uprave ni prišel vprašat, kakšno je stanje in ali potrebujejo pomoč. Teden dni je bilo potrebno, da so spet lahko začeli poslovati. O višini škode takoj po poplavi niso mogli govoriti, bo pa visoka. V ponedeljek pozno popoldne je voda vdrla tudi v objekt družbe Bisol Group, v skladišče za fotonapetostne module in drugo solarno opremo, kjer se nahajajo tudi delavnica in nekaj pisarn. Voda je v objekt začela prodirati iz kanalizacijskih odtokov in skozi tla ter v samo dveh urah dosegla pol Srečko Jereb iz podjetja R-Selena pravi, da jih nihče ni povprašal, ali potrebujejo pomoč Pri kampu Plevčak ob Savinji v Latkovi vasi je zalilo tudi avtomobile ... Eden je ostal v vodi... Pisarna ZŠAM v sredo po poplavljenem ponedeljku Drugi dan čiščenja v Avtoservisu Tratnik drugi meter višine. Kot so sporočili iz Bisola, je voda vdirala s kar 20-centimetrskim curkom, uničila pa je surovino in gotove izdelke, zaradi česar je bila ustavljena proizvodnja. Voda je bila v objektu še naslednji dan popoldne. Prva ocena škode znaša 2 milijona evrov, v to pa niso všteli škode zaradi zastoja proizvodnje, izpada dohodka in druge poslovne škode. Skupina Bisol Group je s proizvodnjo začela šele sedmi dan po poplavi, pri sanaciji in pri-, pravi prostorov za nove izdelke pa so sodelovali vsi zaposleni, ki so med vikendom izvedli tudi solidarnostno delovno akcijo. Da bi nadoknadili izpad proizvodnje, so začeli z delom v štirih izmenah. Vodovodi in kanalizacija Zaradi izliva Savinje na območju črpališča Letuš je Javno komunalno podjetje Žalec preventivno odredilo obvezno prekuhavanje vode za pitje in pripravo hrane na območju Letuša, Zgornjih Gorč, Slatin, Podgorja pri Letušu in delu Rečice ter Podvrha. Po besedah direktorja JKP Žalec Matjaža Zakonjška se je bilo potrebno prepričati, ali je prišlo do kakšnega onesnaženja ter očistiti črpališče. Naslednji dan dopoldne je bila oskrba s pitno vodo spet normalna. Voda je odnesla tudi ograjo okrog črpališča, kar so prijavili zavarovalnici, sicer pa so prav tu po poplavi leta 1990 črpališče obnovili s sredstvi evropske banke EBRD in Polnjenje in nalaganje vreč s peskom pred gasilnim domom v Kaplji vasi, ki pa jo je tokrat na srečo dobro odnesla črpališče dvignili za meter, tako da je bila tokrat škoda manjša. Prav tako je zalilo fekalno črpališče pri poligonu v Ločici ob Savinji, kjer je bilo potrebno zamenjati elektroniko, vendar so črpališče kmalu usposobili, škodo pa bo pokrila zavarovalnica. Popraviti bo potrebno tudi zajedo ob temelju vodovoda, ki na Polzeli po zraku prečka Savinjo, sicer pa večje škode Javno komunalno podjetje Žalec zaradi tokratnih poplav ni utrpelo. Popis škode Direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But je 7. novembra izdal sklep o začetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic poplav. Najprej so začeli zbirati vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stavbah in infrastrukturi v prizadetih občinah in regijah. Vključenih je tudi vseh šest spodnjesavinjskih občin, ki so z zbiranjem vlog že končale, saj jih morajo obdelati in vnesti v spletno aplikacijo Ajda do 5. decembra letos. Prve podatke o škodi je zbralo ministrstvo za obrambo, 8. novembra jih je na seji obravnavala vlada. Po preliminarnem poročilu je skupna škoda presegla 209 milijonov evrov, kar pomeni, da je Slovenija upravičena do solidarnostne pomoči Evropske unije. Na objektih naj bi bilo škode za 15 milijonov, na državnih cestah za 32 milijonov, na vodotokih pa kar za 135 milijonov evrov. Gasilci so v Orovi vasi takole poskušali pomagati pred poplavljanjem Ložnice Poškodovanih je bilo 3.608 stanovanjskih objektov, 658 gospodarskih in upravnih objektov ter 10 šol. Evidentiranih je bilo 397 zemeljskih plazov. Pred naraščajočo vodo je bilo na območju Slovenije potrebno na varno umakniti okoli 400 ljudi, 60 jih je ostalo brez strehe nad glavo. Zanje so z začasnimi prebivališči poskrbele občine. Ob tem je izjemnega pomena dejstvo, da žrtev ni bilo, kljub intenzivnosti poplav in tolikšnem zavzemanju sil za zaščito in reševanje pa sta bili po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje lažje poškodovani le dve osebi. Pri reševanju in odpravljanju posledic je med 4. in 7. novembrom sodelovalo kar 20.048 pripadnikov sil za zašči- to in reševanje, od tega skoraj 15 tisoč gasilcev. Po oceni vlade bo za najnujnejšo interventno sanacijo vodotokov, državnih in občinskih cest ter druge infrastrukture letos potrebnih približno 10 milijonov evrov. Za sofinanciranje nabave najnujnejših sredstev (kurjavo, hrano, ozimnico, odeje, oblačila) za prizadeto prebivalstvo je vlada Rdečemu križu in Karitas namenila po 750 tisoč evrov vsakemu, omenjeni organizaciji pa sredstva delita prizadetim v sodelovanju z občinami. Za zagotovitev najnujnejših posegov na področju prizadetih gospodarskih družb je vlada namenila 4,4 milijona evrov. K. R., foto: T. T., D. N., K. R. Pri jezu v Malih Braslovčah je bila Savinja 7 m višje Športni park ŠD Latkova vas, kije bil ves pod vodo, naslednji dan zjutraj Savinja sije našla pot med podjetjem BL Utrip in podjetjem VOC, enota Latkova vas Savinja je v Malih Braslovčah poplavila nekaj hiš Podjetje Schiedel dan po poplavi V Založah se redko izognejo poplavam Razumeti odnose in motive Za črpanje evropskega denarja na vseh področjih, je predavala Helena Jurca, poslovna trenerka (karierni coach) in direktorica podjetja Business Success. »Na tej delavnici poskušamo poglobiti razumevanje ljudi, zakaj se nekdo vede tako, kot se, torej, kakšna je povezava med motivacijskimi sistemi posameznika in vedenji, ki jih kaže drugim. Ker nas motivirajo različne stvari, kažemo različna vedenja. In kadar vedenje našega sogovornika ni v skladu z našim sistemom vrednot, je veliko možnosti, da nam bo šel sogovornik na živce oziroma da mu bomo prilepili kakšno negativno nalepko. Vsaka negativna nalepka pa naredi odnos bolj napet oziroma ga delno tudi ohromi. Da bi zmanjšali moč teh negativnih nalepk, si lahko pomagamo z določenimi znanji, ki jih posredujemo na delavnici. Že če razumemo, zakaj se nekdo vede tako, kot se, smo manj negativno nastrojeni do tega človeka. Na primer: če je nekdo zelo sistematičen, analitičen, potrebuje veliko podatkov in nam postavi 65 vprašanj, v večini primerov rečemo: »Nehaj komplicirati!« Če pa razumemo, da on sploh ne komplicira, ampak samo potrebuje podatke, potem mu tudi z malo drugačno energijo dajemo podatke.« K. R. Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra. savinja@ra-savinja. si; www. rasavi n ja. si Eßl_________________________________________________________________________________________________ ' AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2012 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Več na: http://www.ra-savinja.si/ razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Slovenski podjetniški sklad Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Pl TIP 2012) (UL RS, št. 43/12). Rok: 5.12. 2012 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis) (UL RS, št. 67/12). Rok: 29. 3. 2013. Informacije: 01/^34 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si. Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP) (UL RS, št. 6/11). Rok: 15. 7. 2013. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si. Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 109/11,69/12). Rok: do objave zaključka javnega poziva v UL RS, vendar najkasneje do 31. 12. 2012. Informacije: 01/241 48 20. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 48P012 (UL RS, št. 24/12). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Informacije: 01/241 48 20. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 470B12 (UL RS, št. 24/12). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Informacije: 01/241 48 20. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Javni poziv za raziskovalni vavčer (UL RS, št. 73/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 1. 3.2013. Informacije: 01/400 52 00 (Luka Živič) ali luka.zivic@gov.si. Zavod RS za zaposlovanje Prvi izziv - subvencija za zaposlitev brezposelnih mladih do 30. leta starosti, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi za najmanj 15 mesecev (spletna stran ZRSZ). Role od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarhe socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 15.12.2012. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu in povračilo stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni pri zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6.2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). Prebivalcem so brezplačno na voljo mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www. ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si._ Vabimo na BREZPLAČNI SEMINAR: NOVA PRAVILA ZA BREZSKRBNE OSEBNE FINANCE, ki ga bosta vodila vrhunska strokovnjaka Smiljan Mori in mag. Samo Lubej. Seminar bo potekal v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, in sicer v ponedeljek, 3. 12. 2012, ob 16.30. Prijave zbiramo do petka, 30. 11. 2012, na e-naslov: damianu.omerzu(i? ra-savinja.si ali na tel.: 03 713 68 60/61. Poleg mnogih drugih nalog in izvajanja javnih pooblastil organizira razna predavanja, delavnice in usposabljanja za podjetnike in ostale zainteresirane. Prejšnji četrtek je v prostorih zbornice pripravila brezplačno delavnico Zavedanje odnosov - ključ do uspeha. Na začetku je zbrane pozdravila direktorica RA Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, ki jim je predstavila tudi svoje sodelavce in povedala, da jo bo s 1. januarjem na mestu direktorice zaradi upokojitve nadomestil njen sedanji pomočnik Stojan Praprotnik. O zavedanju odnosov, ki je ključ do uspeha Žalske lekarne Žalec obveščajo LEKARNA PETROVČE BO OD 1. DECEMBRA ODPRTA: PONEDELJEK, TOREK, SREDA: OD 7.00 DO 15.00 ČETRTEK: OD 11.00 DO 19.00 PETEK: OD 7.00 DO 15.00 SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: ZAPRTO Vabljeni v Žalske lekarne Žalec. Tudi beseda je lahko zdravilo. Helena Jurca Razvojna agencija Savinja Žalec praznuje v teh dneh 15 let svojega obstoja. Najprej v obliki podjetniškega centra sta jo ustanovila takratna Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. Tudi na območju Spodnje Savinjske doline želijo partnerji razvojno-podpornega okolja odgovorno pristopiti k razvojnemu načrtovanju za programsko obdobje 2014-2020. Območni svet - svet županov šestih občin Spodnje Savinjske doline je zato skladno s spremenjeno regionalno zakonodajo ustrezno dopolnil Pogodbo o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline ter s tem postavil osnove za oblikovanje ustreznih organov in za začetek postopkov priprave planskih dokumentov za naslednje programsko obdobje. V ponedeljek, 19. novembra, je potekala konstitutivna seja območnega razvojnega sveta kot ključnega organa razvojnega partnerstva, na kateri so sprejeli tudi Program priprave Območnega razvojnega programa Spodnje Savinjske doline za obdobje 2014-2020. Program je v sodelovanju z občinami ter Razvojno agencijo Savinjske regije izdelala Razvojna agencija Savinja Žalec. Čeprav so s tem na prvi pogled postavljeni le formalni temelji za razvojno načrtovanje za naslednje programsko obdobje, je po besedah direktorice Razvojne agencije Savinja Žalec Danice Jezovšek Korent dogodek za Spodnjo Savinjsko dolino tudi pomembna vsebinska prelomnica, saj bo območje šestih občin Spodnje Savinjske doline za obdobje 2014-2020 prvič poskusilo poiskati svoje specifične primerjalne prednosti in cilje znotraj regije in GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Občine, predstavniki družbenih dejavnosti in gospodarstva za skupno mizo jih izoblikovati v samostojen območni razvojni dokument, ki bo osnova za ustrezno umestitev spodnjesavinjskih razvojnih projektov v regionalni razvojni program. Samo načrtovanje in priprava območnega razvojnega programa je analogno načrtovanju in pripravi Regionalnega razvojnega programa ter predvideva štiri korake, ki so s strani države že terminsko opredeljeni, po besedah Danice Jezovšek Korent pa so ti roki že preseženi. Analizo stanja v subregiji, identificiranje potencialov in specifičnih ciljev ter določitev investicijskih področij in rezultatov bi moralo biti zaključeno že do sredine letošnjega oktobra, do konca oktobra bi morali identificirati nabor investicijskih področij z operativnimi viri in rezultati, nabor ukrepov s kazalniki za vsako od investicijskih področij bi bilo potrebno zaključiti do konca novembra, v zadnji fazi pa bodo subre-gije in nato regija na podlagi doseženih usklajevanj in dokumentov, ki bodo nastajali na nacionalni ravni, pripravile prve delovne osnutke programa. Ključni problem je (poleg tega, da se bo terminski plan nekoliko zamaknil), da bo tako priprava območnega kot regionalnega razvojnega programa potekala brez znanega finančnega okvira posameznih ukrepov na nacionalnem in medresorskem nivoju. Pred sprejemom sklepa in programa priprave Območnega razvojnega programa Spodnje Savinjske doline za obdobje 2014-2020 so potrdili tudi člane območnega razvojnega sveta. Predstavniki občin so vsi spodnjesavinjski župani, predstavniki gospodarstva (po enega so predlagale občine) so: Milorad Ži-vanovč (Braslovče), Karmen Dvorjak (Polzela), Anton Kisovar (Prebold), Maja Weiss (Tabor), Marko Učakar (Vransko in kot predsednik ZZG Žalec) in Marjan Volpe (Žalec), predstavniki nevladnih organizacij in družbenih dejavnosti pa: Matjaž Omladič (Zveza TD Občine Žalec), Franja Centrih (UPI -LU Žalec) in Danica Jezovšek Korent (RA Savinja Žalec), svetu pa predseduje žalski župan Janko Kos. K. R. POHISIVOPETROVCE Kvalitetno usnje goveja napa Količina omejena, Cena je v EUR in vsebuje DDV www.sedezne.si Sašo Hribernik s.p., PE Pohištvo HIS Petrovče Belgijci obljubljajo prihodnost Juteksa Braslovčam na gradu Riegersburg Tudi Občina Braslovče oziroma občinski svetniki, zaposleni v občinski upravi in predstavniki nekaterih društev oziroma služb so v • začetku oktobra obiskali avstrijsko regijo Vulkanland. Pred leti izrazito nerazvita regija je danes vzor za podeželske občine, ki želijo preko samooskrbe (tudi energetske) in turizma doseči nov razvojni zagon, predvsem pa svojim prebivalcem zagotoviti dostojno življenje in perspektivo. Braslovčani so se na avstrijsko Štajersko podali na pobudo občinskega svetnika Vinka Drče, spremljal pa jih je strokovnjak za to področje mag. Bojan Mažgon. Največja naravna znamenitost Vulkanlan-da so ostanki 40 ugaslih vulkanov, ob njih pa se nahaja več vrelcev termalne, mineralne ali zdravilne vode. Na pobudo 14 županov "iz okrožja Feldbach so leta 1994 v okviru programa za pospeševanje razvoja podeželja ustanovili lokalno akcijsko skupino, ki je pripra-vila.številne projektne ideje in pridobila za začetek njihove uresničitve evropska sredstva. V pripravo projektov so vključili veliko kmetij, gostincev in obrtnikov, ki so sami izbrali ciljne vsebine. Leta 1997 so odprli regionalno hišo okrožja Feldbach in zaposlili projektne menedžerje, leta 2000 so ustanovili društvo za pospeševanje štajerske dežele vulkanov in si zastavili razvojne cilje. Vso ponudbo izdelkov so zbrali pod enotno blagovno znamko »Steirisches Vulkanlad«. Cene so višje, ponudniki jih postavijo sami, zagotovljena pa mora biti visoka kakovost. Vsako odstopanje pomeni izključitev in prepoved uporabe skupne blagovne znamke. Po ogledu kmetije, ki prodaja izdelke pod omenjeno skupno blagovno znamko in tudi edini avstrijski pršut, so odšli na grad Riegersburg in si ogledali predstavo s pticami ujedami. Po kosilu na eni od kmetij z značilno štajersko ku- linariko so se ustavili v čokola-dnici Zotter, kjer obiskovalcem za vstopnino pokažejo celotno proizvodnjo (ob množici izjemnih čokoladnih okusov se človek ne ozira toliko na ceno), pred večerjo na kmetiji s številnimi starinami in celo lamami ter kamelami pa so Braslovčani obiskali mesto Mureck, katerega posebnost je sodelovanje prebivalcev na področju pokrivanja energetskih potreb regije z obnovljivimi viri energije. Tako s podjetji, ki so v njihovi lasti, proizvajajo biodizel, toploto v mestu zagotavljajo z lesno biomaso, elektriko pa proizvajajo z bioplinom. Posebnost je tudi ta, da so se za skupno investicijo v obnovljive vire energije odločili še v časih, ko so bila fosilna goriva cenovno ugodnejša. Danes se lahko občina Mureck pohvali tudi s priznanjem za najbolj inovativno občino, je Braslovčanom med drugim povedala županja Waltraud Sudy in predstavila najnovejšo pridobitev: sončno elektrarno na rastlinjaku. K. R. Ko se regija dogovori Sadike tudi letos izvažali Zaradi bližajoče se zime v Sadjarstvu Mirosan v Ka-sazah pri Petrovčah hitijo s spravilom sadnih sadik. Leto sicer ni bilo najbolj naklonjeno kmetijski pridelavi, vendar se je to še najmanj odrazilo v drevesničarstvu. Kot nam je povedal tehnični direktor Vlado Korber, so letos vzgojili blizu 300.000 sadik. Poleg najpomembnejše sadne vrste, jablan, katere izkop je v največjem zagonu, so izkopali tudi vse ostale sadne vrste, od jagodičja, hrušk, ko-ščičarjev in leske, ki so namenjene predvsem ljubiteljskim sadjarjem. Za še pestrejšo ponudbo so se oskrbeli tudi dalo pet največjih lastnikov: Modra zavarovalnica 16,97 % vseh delnic; KD Skladi za račun KD Galileo fleksibilna struktura naložb 5,5 % in za račun KD Rastko 4,33 %; Banka Celje dobrih 5 %; Triglav Skladi 6,37 % ter KBM Infond za račun Probanke 6,78 % in za račun Krovni sklad Probanka - podsklad ALFA 2,51 % glasovalnih pravic. Nobeden od naštetih skladov nima več v lastni delnic Juteksa. Prodaja 52,42-odstotnega nadzornega deleža v skupini Juteks, ki jo je vodil prodajni konzorcij, je bila zaključena 26. oktobra letos. Prodajni konzorcij, ki sta ga predstavljala predsednik uprave Modre Zavarovalnice Borut Jamnik in pomočnik direktorja naložbenega sektorja - vodja upravljanja KD Skladi Aleš Lokar, je prepričan, da je prodal svoj delež po dobri in pošteni ceni, in to pravemu strateškemu partnerju, ki bo zagotovil prihodnost Juteksa. »Verjamemo, da je prodaja podjetja Juteks, d. d., dober, transparenten in pošten posel za obe strani. Prav tako trdno verjamemo,' da novi lastnik zagotavlja nadaljnji razvoj in rast podjetja Juteks, d. d.,« je povedal Borut Jamnik. Nakup je podpirala tudi uprava Juteksa, je potrdil direktor Dušan Štiherl: »Ta nakup bo Juteks še okrepil in mu odprl nove možnosti za prihodnji razvoj v okviru proizvodnje, investicij in inovacij.« Skupina Beaulieu International Group oziroma Beauflor je bil s svojo blagovno znamko sicer do sedaj Juteksov konkurent. Prevzem Juteksa so uvrstili med strateške načrte skupine, da se okrepi njihov položaj na globalnem trgu vinila in da vstopijo tudi na ruski trg. Poleg tega je skupina B. I. G. pridobila dodatno proizvodno kapaciteto kot širšo poslovno prisotnost in postaja tretji svetovni igralec na področju bivalnih talnih oblog iz vinila. Skupina Beaulieu International Group (B. I. G.) je zasebna belgijska industrijska skupina s sedežem v Waregemu, ustanovljena leta 2005 z združitvijo petih delov prejšnje skupine Beaulieu Group. Skupino v imenu družine vodi Francis de Clerk. Skupina B. I. G. je ključni evropski igralec na področju granulata polipro-pilena, vlaken in tkanin ter talnih oblog. Proizvaja surovine, polizdelke in končne izdelke, ima 22 proizvodnih obratov v petih državah. Zaposluje 3.300 ljudi, lani pa je ustvarila 1,4 milijarde evrov prihodkov. V popolni paleti proizvodov, ki jo ponuja skupina Beaulieu, so talne obloge iz PVC ena od ključnih strateških družin izdelkov pod znamko Beauflor, je povedal direktor skupine B. I. G. Geert Roelensje in o nakupu Juteksa dodal: »Ponosni smo na to pridobitev, ki nam omogoča, da se osredotočimo na nadaljnji razvoj in rast, da povečamo tržni delež in udejanjimo siner-gijske učinke ter s tem bolje ustrežemo našim strankam.« Tudi Juteks, ki je kot ko-manditna družba nastal že leta 1939, po drugi svetovni vojni pa je bil do lastninjenja slovenskega gospodarstva državno podjetje, 'je svetovno priznan proizvajalec vinilnih talnih oblog. Z dvema modernima proizvodnima enotama v Sloveniji (na Ložnici pri Žalcu) in v Rusiji (Kameškovo) ter močno prodajno prisotnostjo tako v srednji in vzhodni Evropi kot Rusiji je skupina Juteks z 290 zaposlenimi lani ustvarila približno 53,4 milijona evrov prometa, dobiček pa je znašal dobrih 17,6 milijona evrov. Na predlog uprave in nadzornega sveta je lanski dobiček po sklepu skupščine delničarjev junija letos ostal nerazporejen. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so čisti prihodki od prodaje znašali nekaj manj kot 45 milijonov evrov, od tega od prodaje proizvodov in stori- z nekaterimi bolj eksotičnimi vrstami, kot so brusnice, borovnice, asimina, kostanj, kivi, kaki, skorš, fige ... Tudi letos bodo izvozili več kot 40.000 sadik v Francijo, na Nizozemsko, v Italijo in Avstrijo, kar potrjuje standardno odlično kakovost pri njih vzgojenih sadik. T. Tavčar Ernest Jošovc pri pripravi sadik jablan za izvoz Direktor Beaulieu International Group Geert Roelensje Od konca oktobra ima skupina Juteks s tovarnama na Ložnici pri Žalcu in v Rusiji novega večinskega lastnika, to je belgijska skupina Beaulieu International Group. Novi lastniki so se po podpisu pogodbe o nakupu predstavili javnosti na tiskovni konferenci in zagotovili, da ne načrtujejo preselitve proizvodnje z Ložnice, prav tako ne kadrovskih zamenjav v vodstvu družbe. Delnice z oznako JTKG (336.233 od skupaj 641.432 vseh Juteksovih delnic) je po ceni 45 evrov za delnico pro- Skupino B. I. G. v imenu družine Beaulieu vodi vnuk ustanovitelja Francis de Clerk (desno), ob njem član uprave Juteksa Jure Zupin (levo) tev na tujih trgih dobrih 43 milijonov. Dobiček je znašal 2,5 milijona evrov. Slabši poslovni rezultati od skupine Juteks ima družba Juteks, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla nekaj manj kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti poslovni izid obračunskega obdobja pa je negativen, izguba znaša nekaj več kot 1,6 milijona evrov. Prav zaradi tega je skrb za prihodnost proizvodnje na Ložnici toliko večja, vendar novi lastniki zagotavljajo, da za zdaj ne načrtujejo sprememb. Kot je povedal Geert Roelensje, so celo zelo zadovoljni s sedanjim vodstvom Juteksa, na katerega se lahko zanesejo, blagovna znamka je uveljavljena, proizvodne in prodajne aktivnosti so zelo dobre. Kot skupina v družinski lasti na vseh svojih lokacijah dobro skrbijo za zaposlene in tako bo tudi za zaposlene v Juteksu, je zagotovil Geert Roelensje. Beaulieu International Group pa želi postali stoodstoten lastnik skupine Juteks, zato je prek Raiffeisen banke objavil prevzemno ponudbo za odkup preostalih -305.199 delnic družbe Juteks. Ponujena cena za delnico je 45 evrov, veljavnost ponudbe pa se izteče predvidoma 7. decembra letos. K. R. Družba Juteks je 26. julija letos prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta dr. Boruta Bratine in članov mag. Bojana Drevenška, mag. Davorina Zavašnika in dr. Boštjana Averja, kot razlog za odstop so navedli spremembe v lastniški strukturi družbe. Novi svet družbe šteje šest članov. 26. oktobra so nastopili štiriletni mandat novi člani nadzornega sveta: Francis de Clerk, Geert Roelens, Erwin De Deyn in Tom Gysens kot predstavniki delničarjev ter Igor Goronja in Igor Robida kot predstavnika zaposlenih. Skupna promocija naj učinkovitejša Vesela jesen na Gomilskem Naš kraj lep in urejen ministrstvom za gospodarstvo podpisal pogodbo o sofinanciranju. Projekt bo zaključen prihodnje leto, njegova celotna vrednost je 800 tisoč evrov, od tega je polovica evropskega denarja, polovico pa so zagotovile občine. Zavod Celeia je v okviru projekta pripravil strategijo trženja destinacije Dežele Celjske, oblikoval blagovno znamko Mavrica doživetij in priročnik celostne podobe, sodeloval na sejmih in pripravljal lastne promocijske dogodke, med drugim v Italiji, Franciji, Azerbaijani Srbiji in Avstriji, izdal turistični vodnik In your Pocket, posnel destinacijski image film in izdelal spletni portal v sedmih tujih jezikih, vsebina portala pa je na voljo tudi na brezplačni mobilni aplikaciji, in sicer v slovenščini in angleščini. Novi mobilni vodnik Dežela Cejska predstavlja enega prvih uradnih mobilnih vodnikov v Sloveniji. Po besedah direktorice Zavoda Celeia Celje mag. Milene Čeko Pungartnik je Dežela Celjska turistična destinacija za vse letne čase. Obsega Spodnjo Savinjsko dolino s Celjsko kotlino, Dravinjsko dolino, Obsotelje in Kozjansko. V destinaciji živi približno 193 tisoč prebi- valcev, kar pomeni 75 % vsega prebivalstva statistične Savinjske regije. Na tem območju je šest sodobnih termalnih zdravilišč, ki jih obišče več kot milijon obiskovalcev na leto. Poleg tega je destinacija zelo bogata z raznoliko ponudbo. Vizija RDO je z izvajanjem razvojne in trženjske strategije pozicio-nirati destinacijo Deželo Celjsko na mednarodnem trgu kot najbolj prepoznavno destinacijo »dobrega počutja« v Sloveniji. Poleg term in wellnessa priložnosti za prijetna doživetja ponujajo zlasti aktivno podeželje ter kulturni in poslovni turizem. Cilji RDO so tudi: podaljšati turistično sezono, povečati letno število nočitev gostov in povečati število gostov, ki rezervirajo vnaprej pripravljene programske pakete. Poleg privabljanja tujih turistov pa je v destinaciji veliko zanimivega in še manj znanega tudi za lokalno prebivalstvo. Da je prav turizem velika razvojna priložnost tudi na kmetijah, je kot gostiteljica tiskovne konference potrdila Martina Podpečan, seveda pa sta ob tem izrednega pomena prav skupna promocija in informacije, ki morajo biti na voljo turistu takoj, ko jih potrebuje ali želi. K. R. Dobitniki letošnjih priznanj s predsednico ocenjevalne komisije Marjano Uršič (skrajno levo) V Občini Prebold so 9. novembra pripravili zaključno prireditev sicer vseslovenske akcije Turistične zveze Slovenije Naš kraj lep in urejen, na kateri so podelili priznanja za najlepše urejeno hišo, kmetijo, podjetje, gostilno in gasilski dom v občini v letu 2012. Udeleženci prireditve so si najprej ogledali film o Preboldu, ki so ga posneli mladi filmarji Osnovne šole Prebold. V kulturnem programu, ki ga je pripravilo KD Marija Reka, pa so nastopili Marijareških slavčki in igralci s skečem Dobri sosedje. Zbrane je nagovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je izrazil zadovoljstvo nad tovrstno akcijo in čestital dobitnikom priznanj. S potekom letošnje akcije, ocenjevanje je potekalo avgusta in septembra, je občinstvo seznanila predsednica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič. Z akcijo pa so pravzaprav začeli v okviru čistilnih akcij po vaseh in z organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh poiskali najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, zaselek, gasilski dom, podjetje in gostinski lokal. Marija Uršič je povedala, daje bil splošni vtis zelo dober, saj se ljudje na vsakem koraku trudijo za urejeno in čisto okolje, še vedno pa je opaziti črne točke v posameznih krajih, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Priznanja za najlepše urejeno hišo z vrtom so prejeli Ida in Konrad Kos iz Marije Reke, Erika in Rudolf Orel iz Prebolda, Terezija in Jožef Jager iz Sv. Lovrenca, Bojana in Asim Muratovič iz Šešč, Karolina in Ivan Pinter iz Matk, Rozalija in Alojz Gmajner iz Latkove vasi ter Helena in Ivan Debevc iz Dolenje vasi. Za najlepšo kmetijo so pri- znanja prejeli: Karolina in Jožef Zupan iz Marije Reke, Frančiška in Ludvik Igrišnik iz Sv. Lovrenca, Marija in Alojz Veber - Izletniška kmetija Potočnik Matke, Helena in Beno Cijan iz Šešč, Marija in Ivan Kukovnik iz Kaplje vasi ter Irena in Drago Ribič iz Latkove vasi. Za najlepše urejen zaselek so izbrali Šešče, priznanje za najlepše urejen gasilski dom je prejelo PGD Sv. Lovrenc, za najlepše urejen gostinski lokal je priznanje prejela Gostilna Filialka, za najlepše urejeno podjetje pa podjetje ALMIS, d. o. o., iz Sv. Lovrenca. Podelili so tudi posebno priznanje za domiselno ocvetliče-nost balkonov, ki sta ga prejela Simona in Danijel Kovačič iz Graščinske 2 v Preboldu. . Uradnemu delu prireditve je sledilo druženje ob kozarcu in dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. D. Naraglav Turistično kulturno društvo Levec je v torek, 30. oktobra, na zelenici nasproti PC Levec pripravilo tradicionalno tematsko likovno delavnico z naslovom Igrajmo se čarovnice. Tudi letos so bili starši in otroci oblečeni v čarovnice in druge zlobe in nadloge, kar je dalo dogodku poseben čar. Okrasili so zelenico, ustvarjali, večino časa pa namenili druženju. Kot je povedala predsednica društva Milena Kotnik, so pili čaročaj in čaro-vino, ob dobrem razpoloženju pa zajahali vsak svojo čarome-tlo in poleteli skozi vas in tako opozorili nase. T. T. Direktorica Zavoda Celeia mag. Milena Čeko Pungartnik Zavod Celeia Celje je na Turistični kmetiji Podpečan v Galiciji predstavil Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Dežela Celjska in promocijske produkte, ki so nastali v sklopu tega projekta. Ponudba Dežele Celjske je turistom na voljo tudi v mobilni aplikaciji. Na območju Savinjske statistične regije delujeta dve regionalni destinacijski organizaciji. RDO Dežela Celjska povezuje turistične ponudnike iz 21 občin Spodnje Savinjske doline, Celjskega in Kozjanskega, druga pa turistične ponudnike iz desetih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Po sklepu Sveta regije iz leta 2008 je nosilec regionalne destinacijske organizacije Dežela Celjska Zavod Celeia Celje, ki je marca lani z Buča open Griže 2012 za dobrote in pijačo. Komisija tokrat ni razglasila le treh najboljših buč, ampak se je odločila, da so vse izvrstne, saj je vsaka zase zanimiva in nekaj posebnega. D. N. Turistično društvo Gomil-sko je v soboto, 20. oktobra, pripravilo zaključno prireditev Vesela jesen na Gomilskem, na kateri so med drugim podelili priznanja najlepše urejenim hišam in kmetijam in medse povabili starejše krajane. Priznanja za najlepše urejene hiše so si tokrat prislužili Alenka in Jani Basle iz Šmate-vža, družina Možina iz Zakla, Borut Beloglave z Gomilskega ter Marinka in Anton Laznik iz Grajske vasi. V kulturnem programu so nastopili Sekstet Gomilsko, POŠ Gomilsko, ki so pod vodstvom svojih učiteljic odkrivali svet štorkelj, Folklorna skupina Srajčice pod vodstvom Manje in Majde Rančigaj, mladi pevki Maša Zakonjšek in Nika Jelen, ki ju je na kitari spremljala Ur- Igrajmo se čarovnice S podelitve priznanj ška Tekavc, ter mladi harmonikar Nejc Lončar. Prireditev sta vodila Nina Markovič Korent in Andrej Šram, ki sta poskrbela za obilico humorja in veselega razpoloženja. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorili predsednica TD Gomilsko Božena Kosu in predsednica Krajevnega odbo- ra Gomilsko Marija Rančigaj. Aktiv kmečkih žena Trnava Gomilsko pa je v preddverju doma, kjer je svoje skulpture na ogled postavil Uroš Križnik iz Grajske vasi, ki ustvarja predvsem iz odpadnih materialov, poskrbel za pogostitev vseh obiskovalcev in za srečelov. T. T. Turistično društvo Griže je 31. oktobra organiziralo že tretjo prireditev Buča open 2012. Udeleženci prireditve so na športnem igrišču pri Domu kulture Svoboda Gri- že izrezovali buče, ki so nato krasile domove. Ob glasbi in petju so se trudili narediti izvirno in zanimivo bučno glavo, organizatorji pa so poskrbeli tudi POPRAVEK V prejšnji številki Utripa smo na strani 12 v članku Mesto Žalec skozi tvoje oči napačno zapisali ime prvonagrajenke fotografskega natečaja. Njeno pravilno ime je Ana Kristina Obreza. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Dr. Bučar na Maistrovem večeru V nedeljo 2. krog Na prvem Maistrovem večeru so gostili dr. Franceta Bučarja V Savinovi hiši v Žalcu je bil v torek, 20. novembra, zanimiv večer z dr. Francetom Bučarjem, ki je spregovoril o osamosvajanju Slovenije in njenem razvoju do danes. Večer je organiziralo spodnjesavinjsko društvo general Maister, ki mu predseduje Žalčan Lojze Posedel. Podobne Maistrove večere bo društvo organiziralo tudi v prihodnje. Na naslednjem bodo gostili dr. Jožeta Men-cigerja. Na tokratnem večeru se je z gostom pogovarjal predsednik društva Lojze Posedel. Govorila sta predvsem o Bučarjevi spomladi izdani knjigi Temelji naše državnosti, v kateri avtor ugotavlja, da je Slovenija leta 1990 nastala na zelo trhlih demokratičnih temeljih, razvija pa se v smeri, za katero pravi avtor, da je ustrezno uporabiti celo izraz fašizem. Brez posebne zadrege pravi, da so se nove demokratično izvoljene stranke zgolj polastile vzvodov oblasti stare socialistične države in da novi državi strankarska vodstva vladajo na enak način. »Partije ni več, nadomestil pa jo je nov nosilec njene vloge. Preoblečen v novo demokratično uniformo parlamentarne demokracije z vsemi atributi demokratične države, v prvi vrsti s parlamentom, sestavljenim iz novih političnih strank, izvoljenih na demokratičnih volitvah, je prevzel bistvo partijske vloge,« pravi dr. Bučar, ki je, kot vemo 25. junija 1991, kot prvi predsednik prvega demokratično izvoljenega parlamenta formalno razglasil slovensko samostojnost, bil pa je tudi soavtor Majniške deklaracije, slovenske ustave ... Danes je razočaran in po njegovem gre skoraj vse narobe, kar je poudaril tudi na večeru v Žalcu. »Pravzaprav nismo imeli predstave, kam gremo, kakšne so naše resnične možnosti, kaj lahko dosežemo. Nismo vedeli, kaj je resničnost in kaj so utvare. Vse je bilo zamegljeno. Novo državo je na svet pospremil upor proti komunizmu kot politični in gospodarski ureditvi. S seboj smo prinesli uporništvo. To ima dobre in slabe strani. Brez tega ne bi nikoli nastopili proti stari ureditvi. Hkrati pa smo s seboj vzeli veliko mero nezaupljivosti in previdnosti, kar je bilo breme, ki je zaviralo pogumne korake v prihodnost. Niti se nismo imeli kam nasloniti. Nikoli prej namreč nismo imeli svoje države in nikoli nismo bili soočeni s problemi in izzivi, ki jih samostojna družba mora reševati...« Zanimiv je tudi njegov pogled na delovanje parlamenta, za katerega pravi, da so zgolj kulisa za politične stranke, kjer se blokovsko glasuje za odločitve, ki so jih sprejeli Državni svet izvoljen V Sloveniji imamo poleg državnega zbora tudi državni svet, ki ga ustava opredeljuje kot zastopnika socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Prejšnjo sredo so potekale splošne volitve predstavnikov lokalnih interesov, dan kasneje pa predstavnikov tako imenovanih funkcionalnih interesov. Sestava državnega sveta naj bi nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek. Državni svet ne predstavlja vseh državljanov, ampak le posamezne družbene in gospodarske interese. Volitve so zato posredne, preko elektorjev, ki jih imenujejo ustrezne interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti. Slovenija je za volitve pred- stavnikov lokalnih interesov razdeljena na 22 volilnih enot, Spodnja Savinjska dolina sodi v 5. volilno enoto, v kateri je bilo 49 elektorjev, za sedež v DS pa so kandidirali Jurij Malovrh, Janko Požežnik in Roman Virant, ki ga je kandidiral žalski občinski svet. Za državnega svetnika je bil izvoljen Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Med enajstimi skupinami funkcionalnih interesov izmed 44 kandidatov nihče ne prihaja iz Spodnje Savinjske doline. Med izvoljenimi 18 državnimi svetniki je iz naše regije le Peter Vrisk kot predstavnik kmetijstva. Državne svetnike v tej skupini je volilo 63 elektorjev, ki so jih določili zbornice, sindikati in druge interesne organizacije, 15 izmed njih je doma v naši dolini. K. R. strankarski vrhovi. »Ne odločajo niti stranke, odločajo zgolj vrhovi strank. Mi se gremo parlamentarno demokracijo brez parlamenta,« pravi in dodaja: »Realnost ni tisto, kar se vidi skozi očala vrha političnih strank. Zato so ukrepi, ki jih vrhovi izvajajo, tako čudaški. Nimajo zveze z resničnostjo. Zato vsi poskusi, da bi stvari postavili v moderne okvire, propadejo. Kopirajo različne trende in pojave zahoda, ki so izraz krize. Nepre-žvečene jih ponujajo naprej, kot da rešujejo naše probleme. Pa jih ne. Mislim, da nismo v stiku z resničnostjo.« Večer se je končal z burnim aplavzom in zahvalo dr. Bučarju ter čestitko ob bližnjem visokem 90. jubileju. D. Naraglav V nedeljo, 2. decembra, se bomo tudi volivci Spodnje Savinjske doline ponovno odpravili na volišča, da bi v drugem krogu predsedniških volitev izvolili predsednika države za petletno mandatno obdobje. V prvem krogu 11. novembra nihče od kandidatov ni prejel absolutne večine glasov. Največ glasov, skoraj 40 odstotkov, jih je prejel Borut Pahor, skoraj 36 % glasov pa aktualni predsednik dr. Danilo Türk. Oba se bosta pomerila to nedeljo za končno zmago. Dr. Milan Zver je s 24 % izpadel iz predsedniške bitke. V dveh spodnjesavinjskih okrajih je prišlo 11. novembra na volišče skupaj 18.425 od 36.200 volivcev oz. skoraj DeSUS v parlamentu Občinski odbor stranke DeSUS Prebold se vsako leto oktobra odpravi na ekskurzijo v enega izmed slovenskih krajev in tako vzpostavlja trdnejšo vez med člani in somišljeniki. Tokrat so se podali v Ljubljano in na Ljubljansko barje. Obiskali so Črno vas z znamenito Plečnikovo cerkvijo sv. Mihaela, ki je bila zgrajena v letih 1937/38 na močvirju ljubljanskega barja in na 347 lesenih pilotih, ki so jih zabili v tla močvirja. Pod vodstvom svoje članice in poslanke Marinke Plevčak so si ogledali tudi slovenski parlament. Poslanka Marinka Plevčak se je tokrat z njimi podala na izlet že iz Prebolda in med potjo do Ljubljane so udeleženci izvedeli marsikaj o njenem delu, razmerah, počutju ... v novem delovnem okolju. Ob tem je povedala, da je dela veliko, poslancev nji- hove stranke pa malo glede na ostale stranke, tako da morajo predelati vsa gradiva, če želijo, da na sejah DZ razpravljajo kakovostno in argumentirano. Na avtobusu je udeležence najprej pozdravil predsednik Občinskega odbora stranke DeSUS Prebold Franc Kukov-nik, ki je spregovoril tudi o volitvah za predsednika države, na katerih je stranka podprla dr. Danila Türka. Članica stranke in podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila pa je spregovorila o občinskem proračunu za leto 2013 in ob tem poudarila, da bo Zaradi manjših prilivov, ki so posledica recesije, precej bolj osiromašen glede na pretekla leta. Po ogledu Plečnikove cerkve so se odpeljali do Stožic, kjer so si ogledali športni in prireditveni kompleks, svoje druženje pa so zaključili s poznim kosilom. D. N. Kostanjev piknik Preboldski občinski odbor Socialnih demokratov je v športnem parku Športnega društva Latkova vas oktobra poskrbel za druženje svojih članov in somišljenikov. Organizatorji na čelu s predsednikom OO SD Prebold Boštjanom Herodežem so poskrbeli, da je bilo srečanje na kostanjevem pikniku zelo prijetno. Udeleženci so prejeli majice poslanke SD v Evropskem parlamentu Mojce Kleva in majice SD Prebold, pisala ter obeske za smučarske karte. Poskrbeli so tudi za dobro razpoloženje otrok, ki so se lahko igrali na novih igralih, risali, se igrali igre z žogo ... Za otroke so pripravili tudi tek po atletski stezi športnega parka. Glavna nit športnega dogajanja za odrasle pa je bilo tekmovanje v metu na koš. D. N. »Podmladek« SD med tekom Se bomo volivci v 2. krogu odpravili na volišča bolj množično? 51 %, kar je več od slovenskega povprečja (48,25 % oz. 825.640 volivcev). Volivci v volilnem okraju Žalec 1 so državno poprečje z udeležbo 49,88 % prehiteli za dober odstotek in pol, volivci v volilnem okraju Žalec II pa z 51,79 %• za kar dobre 3,5 %. Volivci v Spodnji Savinjski dolini smo še nekoliko izdatneje kot v celotni državi podprli Boruta Pahorja, v volilnem okraju Žalec I s 44,50 % in Žalec II z 41,44 %. Hkrati pa smo še manjše zaupanje kot v slovenskem merilu izrazili dr. Danilu Türku (Žalec 1 -31,82 % in Žalec II - 34,05 %). Volivci volilnega okraja Žalec I so izkazali nekoliko nižjo podporo kot slovenski volivci v celoti dr. Milanu Zveru (23,68 %), volivci volilnega okraja Žalec II pa nekoliko višjo od slovenske (24,51 %). Kot rečeno, pa se bosta v drugem krogu to nedeljo med sabo pomerila prvouvrščena v prvem krogu, Borut Pahor in aktualni predsednik dr. Danilo Türk. V petek opolnoči bo nastopil volilni molk, v nedeljo pa se bomo volivci že drugič odpravili na volišča in imeli priložnost, da popravimo grenak priokus iz 1. kroga ob najnižji udeležbi na predsedniških volitvah doslej. L. K. © 03/712 12 80 IS1 zkst.utrip@siol.net An ban, pet podgan An ban, pet podgan, štiri miši v uh me piši, vija vaja ven! Pa je šel eden ven, za druga dva pa bomo videli... Ne, ne bom. Ne bom pisala o politiki. Jaz imam tega dovolj! Pa saj doma ni nič drugače. Moj Franček je že od nekdaj pravi politik. Vedno je našel izgovore, da mu ni bilo treba iti z mano kam ven. No, enkrat sem ga pa le spravila v kino. Pa mi je še danes žal, če se spomnim, kako se je obnašal. Kot kak šofer na dolge proge. Sediva midva v kinu, ko se na platnu pojavi ženska v Evinem kostimu. »Oho!« reče Franček, »to bo dober film! Poglej, kaka karoserija, pa top lampe, pa kak kestl!« Me je bilo tako sram, da bi šla najraje ven, ampak mi je moja prijateljica Tončka rekla, da se bodo tudi moški igralci slekli, pa sem ravno zaradi tega hotela ostati, da bi videla, če bo res kakšen moški ibliko »korajžen«, da se bo slekel. To je bilo seveda tam nekje leta 1975, ko je bila golota, predvsem moških igralcev, še prava redkost. In ne boste verjeli, slekel se je. Pokazal je vse, kar moški ima: golo resnico - objektivne radosti, subjektivne težave in vse nagrmadene zaloge. Pri tem prizoru pa Franček ni imel nobenih pripomb. Kot kak politik je taktično molčal, saj je predobro vedel, če bi samo odprl usta, bi bila moja replika še kako upravičena. No, pa mi je uspelo, da sem se izognila politiki. Vsaj za danes. In priporočam tudi vam, še več, na srce vam polagam: Pojdite v kino, pojdite v naravo, glejte limonade na televiziji, glejte gostilne, ki iščejo šefe, samo ne obremenjujte se s politiko in politiki, ki se razgaljajo pred vami. Enkrat eden, drugič drugi. Zapomnite si, da za vse velja pravilo »an ban, pet podgan, štiri miši v uh me piši, vija vaja ven... « Pa lep pozdrav Ola Mar Kviz GZ Žalec v Taboru Veliko dela za gasilce $ m 19 .. Kr V atti f * 1* it "Cp ; P ' * V. H * H i Hit- \i v. / i i v-• « - 1 - *ti, » 4# m - j ' J i M i h Šr* - % \ 4) »v i, 7 f • 'M ! m. mm « '4L « Najboljši mladi gasilci V Taboru so konec oktobra pripravili kviz Gasilske zveze Žalec, na katerem je sodelovalo deset ekip pionirjev, enajst ekip mladincev in sedem ekip gasilcev pripravnikov. S tekmovanjem so začeli ob deveti uri. Ekipe so pisale teoretične teste in izvajale praktične vaje. Vse ekipe so pokazale dobro znanje, toda mesta za prve tri ekipe v posamezni kategoriji so bila »rezervirana« za tiste, ki so se najbolj potrudili in ime- li morda tudi kanček sreče. Pri pionirjih je zmagala ekipa PGD Drešinja vas, drugo mesto so zasedli pionirji PGD Andraž, tretji pa so bili mladi gasilci iz PGD Braslovče. Pri mladincih so prvi dve mesti zasedli gasilci iz PGD Kapla - Pondor, tretji pa so bili mladinci PGD Braslovče. PGD Kapla - Pondor, ki je bilo najuspešnejše prostovoljno gasilsko društvo na tem tekmovanju, je slavilo tudi pri gasilcih pripravnikih, drugo mesto so zasedli gasilci PGD Vransko, tretje pa gasilci iz Velike Pirešice. Ekipe, ki so osvojile prva tri mesta, so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki ga bo organizirala GZ Prebold. D. N. Dobrodelni koncert za orgle Glasovi na Trju so zapeli za obnovitev orgel Mešani cerkveni pevski zbor Galicija je v telovadnici Podružnične osnovne šole Trje organiziral dobrodelni koncert z naslovom Naj zadonijo gališke orgle. Z zbranimi sredstvi bodo pripomogli k obnovi orgel v farni cerkvi sv. Jakoba v Galiciji. Prijetno koncertno nedeljo so tokrat soustvarjali Fantje s Praprotnega, narodno-zabavni ansambli Pogum, Navihanke, Vihar in Klateži ter glasbena skupina M.J.A.V., Ani Frece, MPZ skladateljev Ipavcev, Franci Falant z učenci, Veseli Pruhovčani, Godba Hramše, Folklorna skupina Galicija, Ga-liška dekleta, Cerkveni otroški pevski zbor Galicija in Mešani cerkveni pevski zbor Galicija. Program je povezovala Marjana Lešnik, ki je udeležencem koncerta podala tudi zgodovinski oris cerkve in orgel, ki so izdelane leta 1844, naredil pa jih je Alojz Hörbiger iz Celja. Vsi izvajalci so se odrekli honorarju, za kar se jim organizatorji zahvaljujejo, prav tako se zahvaljujejo vsem obiskovalcem, ki so s svojo udeležbo podprli njihov namen. D. N. Zavrteli nazaj, zbirali za naprej Oktobra, v mesecu požarne varnosti, so gasilci gasilskega poveljstva Občine Polzela iz prostovoljnih gasilskih društev Polzela, Andraž nad Polzelo in Ločica ob Savinji skupaj z gasilci PGD Pesje in PGD Šentilj izvedli operativno taktično vajo s predpostavko, da je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju pri Melan-škovih v Andražu nad Polzelo. Gasilci PGD Polzela so izvedli tudi vajo evakuacije otrok iz vrtca in kasneje še iz osnovne šole na Polzeli s predpostavko, da je po potresu prišlo do požara na objektu. Vsako leto pregledajo in evidentirajo tudi vodne vire na svojem operativnem območju. T. T. Reševanje ob letalski nesreči Nad območjem naravnega rezervata Ribnika Vrbje pri Žalcu je prišlo do letalske nesreče, v kateri sta trčili dve športni letali. V nesreči je bilo poškodovanih 35 oseb, ki so se sprehajale na tem območju. V veliko reševalno akcijo je bilo vključenih več gasilskih društev in drugih reševalcev. Na srečo je bila to le gasilsko--reševalna vaja z združenimi silami iz sistema Zaščite in reševanja, ki sta jo organizirala PGD Vrbje in Zdravstveni dom Celje. Poleg domačih gasilcev iz Vrbja je bilo v vajo vključenih še devet drugih gasilskih društev sektorja 1 Žalec pod poveljstvom Kle-mna Herleta iz PGD Vrbje, službe nujne medicinske pomoči iz ZD Celje, ŽD Žalec, ZD Laško in ZD Velenje, gorske reševalne Reševalca sta odšla po ponesrečenca službe, vodniki reševalnih psov, radiovezisti in ekipa GZ Ljubljana z vozilom za zvezo. Reševalci so reševali ljudi na celotnem območju naravnega rezervata, ki so bili udeleženi po predpostavki vaje v nesreči in so nemočno ležali na bližnjih travnikih, zdrsnili po nabrežju Savinje ali samo panično od strahu tekali naokoli. Njihovo reševanje je pomenilo tudi praktični prikaz uporabe prikolice za masovne nesreče s polnim razvojem delovišča zdravstvene oskrbe. D. N. Vrtec v znamenju gasilske dejavnosti V Gasilski zvezi Slovenije so se v mesecu požarne varnosti odločili za akcijo Po potresu lahko tudi zagori. V preboldskem vrtcu so se odločili slediti tem smernicam. Otroci so spoznavali, da si morajo ljudje v družbi pomagati in sodelovati, spoznali so, kako pomembna je solidarnost, spoznali so delo gasilcev, se seznanili z varnim vode- njem in kako se odzovemo v primeru nesreč. »Otroci in vzgojiteljice smo si ogledali predstavo Tinka in njen prijatelj ter tako nazorno podoživljali potres in se na precej slikovit način poučili, kako je potrebno ravnati v primeru potresa,« nam je povedala vzgojiteljica Darinka Plaskan ter dodala: »Zelo zanimive so bile prave, mokre gasilske vaje na igrišču, kjer so se otroci med seboj pomerili v zbijanju tarče z vodnim curkom. Poleg tega so otroci zelo uživali, ko smo se odpravili na obisk h gasilcem v preboldski gasilski dom, kjer smo se seznanili še z ostalo gasilsko opremo in z gasilskimi vozili.« D. N. solopevko Katarino Pustinek Rakar. V svojem kulturnem programu so otroci zavrteli čas nazaj, ga posvetili ljudskemu izročilu in z njim poudarili vrednote slovenstva. S prepletom glasbe, petja, plesa, igre, folklore, baleta in filma so zavrteli čas nazaj in ga odvrteli v sedanjost, da bi laže zrli v prihodnost. Starši in drugi gostje so kot vedno napolnili dvorano. Prireditev je navdušila obiskovalce, med katerimi je bil tudi župan Jože Kužnik. S prodajo vstopnic so ta večer zbrali 2.485 evrov. Šolski sklad pa so v finančni ali materialni obliki podprli tudi številni donatorji. Otroci iz socialno šibkih družin bodo v teh kriznih časih lahko koristili prepotrebna sredstva, med drugim tudi za prehrano. T. T. Konec oktobra je na OŠ Polzela potekal že deveti tradicionalni koncert Odprta dlan, na katerem so sodelovali otroci in mentorji iz vrtca in šole, ekološke izdelke pa so na stojnicah predstavili tudi učenci Podružnične osnovne šole Andraž. Letošnji koncert je bil posvečen današnjim in nekdanjim talentom, ki so jih predstavili v priložnostni zloženki. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi nekdanja učenca, zdaj uveljavljena glasbenika, akademskega pianista Primoža Mavriča in skladateljico ter Nastop najmlajših iz vrtca Srečanje pevcev Pevci braslovške dekanije so letošnje srečanje organizirali v Župniji Gomilsko, kjer so nastopili pevski zbori župnij Prebold, Braslovče, Šmartno ob Paki, Vransko in Gomilsko, skupaj kar okrog sto pevcev. Vsak zbor je pripravil po dve pesmi, ob koncu pa so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Povsod Boga. S 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net Pevcem se je za nastop zahvalil župnik Martin Cirar, po reviji pa so se zbrali pred cerkvijo, kjer jih je čaka- la obložena miza dobrot, ki so jih pripravili domačini, in ob kozarčku zaključili prijetno popoldne. T. T. Med nastopom MeCPZ Župnije Gomilsko pod-vodstvom Vesne Štraus Druga tekma v planinski orientaciji Diamantna jesen življenja V organizaciji Planinskega društva Zabukovica je v soboto, 17. novembra, potekala druga tekma v planinski orientaciji, imenovana tudi 2. POT v savinjski planinski orientacijski ligi 2012/2013. Tekmovanja se je udeležilo kar 41 ekip s 168 udeleženci iz PD Dobrovlje Braslovče, PD Galicija, PD Polzela, PD Vransko, PD Žalec, PD Zabukovica, OŠ Petrovče in družina iz Brezovice pri Ljubljani. Udeleženci so se zbrali pri gasilskem domu v Zabukovici, kjer je bil tudi cilj, štiri tekmovalne proge pa so potekale med Bukovico in Kotečnikom. V kategoriji A, v kateri tekmujejo osnovnošolci do vključno 6. razreda, je zmagala ekipa PD Vransko, druga je bila ekipa PD Zabukovica, tretja pa ekipa PD Žalec. V kategoriji B, v kateri tekmujejo osnovnošolci od 7. do 9. razreda, je prvo mesto osvojila ekipa PD Zabukovica, drugo mesto ekipa PD Polzela, tretje pa PD Dobrovlje Braslovče. V mladinski kategoriji do 18 let, v kateri sta se med sabo pomerili le dve ekipi, so bili boljši tekmovalci iz PD Polzela, ki so premagali ekipo PD Dobrovlje Braslovče. V kategoriji nad 19 do 26 let, v kateri sta prav tako tekmovali samo dve ekipi, je zmagala ekipa PD Zabukovica, ki je bila boljša od ekipe PD Dobrovlje Braslovče. V kategoriji mlajši člani do 39 let so bili prav tako med dvema ekipama boljši člani PD Zabukovica pred PD Polzela. Močnejša konkurenca s petimi ekipami je bila v kategoriji starejših članov nad 40 let. Zmagala je ekipa PD Zabukovica, drugi so bili Braslovčam in tretji Žalčani. V kategoriji družin, v kateri je tekmovalo šest ekip, je zmagala družina Sadnik iz PD Polzela, na drugo mesto se je uvrstila družina Krušnik iz PD Zabukovica, na tretje pa družina Žuža iz PD Žalec. D. N. Upokojenci v Taboru martinovali V krogu domačih in prijateljev sta 90-letna Milka in Franc Rančigaj, doma z Gomilskega v braslovški občini, praznovala diamantno poroko - 65 let zakonske zveze. Cerkveni obred z mašo, ki jo je bral župnik Martin Cirar, je bil v domači župnijski cerkvi sv. Štefana, družabni del pa v župnijskem domu na Gomilskem. Milka se je na Rančigajevo kmetijo primožila iz kmečke družine iz sosednje Grajske vasi. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Tone, Franci, Marta in Milka, zdaj pa se je družina povečala za devet vnukov in šest pravnukov. Glavna kmetijska dejavnost na njuni kmetiji je bilo hmeljarstvo, pri čemer sta bila zelo uspešna, kar potrjujejo številna priznanja, Franc pa je bil leta 1985 tudi hmeljarski sta- rešina. S to tradicijo nadaljuje njun mlajši sin Toni, ki je prevzel kmetijo. Skupaj z njegovo družino preživljata jesen življenja. Lepo se razumejo, njuno zdravje pa ni več tako trdno, kot je bilo pred leti, vendar sta zadovoljna, saj vidita, da imajo njuni otroci in kmetija lepo prihodnost, ki stajo tlakovala z dobro vzgojo, ljubeznijo in s pridnim delom. Mnogo lepih želja sta bila deležna ob tem častitljivem jubileju svojega zakona, predvsem zdravja, ki si ga tudi sama najbolj želita. T. T. Diamantna Milka in Franc Rančigaj ter sinova Tone in Franc, ki sta bila priči Člani upravnega odbora DU Tabor so ob podpori Občine Tabor na Martinovo soboto tudi letos pripravili srečanje starejših in tradicionalno martinovanje. Udeležence je pozdravil predsednik DU Tabor Milan Blatnik. V imenu župana Vilka Jazbinška pa je zbrane nagovorila direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obreza, ki je pohvalila njihovo delo in prizadevanja in jih ob koncu svojega govora razveselila s posebnim darilom - računalnikom, ki jim bo v pomoč pri vodenju društva, vzajemne samopomoči, urejevanju dokumentacije in še bi lahko naštevali. Posebne pozornosti so bili deležni tudi občani, stari 80 in več, ki so iz rok direktorice občinske uprave in predsednika društva upokojencev prejeli darila. V kulturnem programu so pod mentorskim vodstvom svojih učiteljic nastopili učenci POŠ Tabor. Marsikomu so se orosile oči ob nastopu svojih vnučkov ali pravnučkov. Za glasbo in veselo razpoloženje je v nadaljevanju poskrbel domači ansambel Navihani muzikanti, za okusno Martinovo pojedino pa gostinec Stane Geržina. D. N. Tudi v Osrekah se družijo Srečanje starejših v Andražu Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v sodelovanju z Občino Polzela in KO RK Andraž nad Polzelo pripravilo srečanje starejših občanov, starih 74 in več let. Najprej so v domači cerkvi prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik Janez Furman, nato pa nadaljevali z družabnim srečanjem v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo. Zbrane je pozdravil pred- sednik društva upokojencev Jože Krk, župan Občine Polzela Jože Kužnik pa je v nadaljevanju med drugim vsem zaželel veselo druženje, veliko zdravja in da se naslednje leto ob tej priložnosti ponovno srečajo, nekaj besed pa je namenil tudi dosedanjemu in prihodnjemu razvoju občine. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Andraž nad Polzelo in domači ljudski godci. Kot najstarejša sta Starejši so veselo poklepetali na srečanju Srečanje zakonskih parov Na Martinovo nedeljo so se v petrovški baziliki srečali zakonski pari Župnije Petrovče, ki obhajajo okrogle obletnice poroke. Tokratnega srečanja se je udeležilo dvanajst parov. Najprej so se zbrali pri sveti maši, kjer jih_je sprejel domači župnik pater Ivan Arzenšek. se o cem. se srečanja udeležila 90-letna Marija Čretnik in 86-letni Ferdo Krk. Ob nedeljskem kosilu so veselo poklepetali in obujali spomine, spregovorili pa so tudi o težavah starostnikov, o aktualnem dogajanju in T. T. Krajani naselja Osreke so se imeli kljub slabemu vremenu lepo Zadnjo oktobrsko soboto so se kljub slabemu vremenu na 2. kostanjevem pikniku zbrali prebivalci zaselka Osreke v KS Galicija. Fotografije in zapis o tem nam je poslala domačinka Katarina Vedno lepo in prijetno Krajevna skupnost Liboje jev dvorani DPD Svoboda Liboje organizirala tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Tokrat je sovpadalo s časom martinovanja. Za prijetno vzdušje so poskrbeli učenci POŠ Liboje in li-bojski mladi narodno-zabavni ansambel Trio Frece, ki je igral tudi v nadaljevanju druženja po okusni Martinovi pojedini. Svoje je z lepimi mislimi do- dala povezovalka programa in predsednica KD Svoboda Liboje Jolanda Železnik. Udeležence je najprej pozdravil predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin. Najstarejši krajanki srečanja, 90-letni Faniki Ramšak izpod Šmohorja, ki je rodila kar osem otrok, pa je izročil šopek rož. Priložnostnega darila so bili deležni tudi ostali udeleženci srečanja. D. N. Čestital jim je za vztrajnost in zgled skupnega družinskega življenja, jim podelil zahvale in jim zaželel še veliko let skupnega zakonskega življenja. Z druženjem so nadaljevali v župnišču, kjer so jih pogostili z Martinovim kosilom in se zabavali ob veseli glasbi. T. T. Lukež: »Za piknik prostor smo si izbrali prostor pri kozolcu na začetku našega zaselka, ki se razprostira vse do naselja Studence v KS Ponikva. Čeprav nam letošnja jesen v okoliških gozdovih ni prinesla veliko kostanja, smo se dobro znašli in imeli kostanja dovolj. Manjkalo tudi ni ostalih dobrot, mošta, peciva in dobre volje. Tudi slabo vreme nas ni oviralo.« Ker je piknik dobro uspel in je živ dokaz, da dobra volja lahko premaga tudi slabo vreme, si želijo, da bi se jim naslednje leto pridružili vsi prebivalci zaselka, saj je v naselju Osreke veliko novih hiš in se z mnogimi sosedi sploh ne poznajo. »Kljub hitremu tempu in krizi je naša želja, da se zopet dobimo, da se pozabijo sosedska, medgeneracijska trenja in zamere ter da se zberemo v še večjem številu,« je še dodala Katarina Lukež. L. K. Pokalni zmagovalci Polzelski balinarji z letošnjimi osvojenimi pokali Najstarejša krajanka srečanja Fanika Ramšak s predsednikom Sveta KS Liboje Urošem Feldinom Za polzelske balinarje je bila letošnja sezona zelo uspešna. V štajersko-savinjski balinarski ligi so zasedli tretje mesto. Ob koncu lige v Preboldu so postali pokalni zmagovalci pred balinarji iz Gorice pri Slivnici, Šentjurja in Gorice pri Velenju. Med letom so Polzelani nastopili na turnirju v Ro- gaški Slatini in bili tretji, na mednarodnem turnirju v Trbovljah četrti, na turnirju ob prazniku Občine Polzela drugi itd. Kot pravi njihov predsednik Karli Korber, pa je bila njihova največja zmaga postavitev brunarice ob balinišču v športnem parku na Polzeli. T. Tavčar Ob potomki naj starejše trte Od zidanice do zidanice Ob potomki najstarejše trte v Žalcu je bilo tudi letos živahno »Pesem čričkov je utihnila, klopotec se ustavil je, kmet pa v zidan'ci posluša, kako mu mošt v sodu vre. Sveti Martin ga spremenil bo v to žlahtno kapljico, ki nam srca bo ogrela in nas s prijat'lji združila. Na težko delo je pozabil, pozabil je na vse skrbi, prvo Bogu bo zahvalil, da smel ga je dočaka- ti. Je povabil vse prijat'lje, naj praznik bo v zidan'ci, zvesti bratje si bodimo in z vinom si nazdravimo.« S to uvodno pesmijo so pevci Tineta Lesjaka ob spremljavi harmonike na martinovo, 11. 11., ob 11. uri in Društvo savinjskih vinogradnikov začeli veselo martinovanje pri »Keudru«. Irski dan v Žalcu Ob desetletni potomki naj-starejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta je bilo ob žalskem obrambnem stolpu na Martinovo nedeljo tudi letos veselo, za kar so bili zaslužni harmonikar Tine Lesjak s pevci iz Oplotnice, povezovalec programa David Sopotnik in amaterski igralci iz KUD Polzela Franci Uratnik, Igor Pungartnik in Vlado Marjetic, ki so na duhovit način krstili mošt. Občinstvo je ta čas veselo nazdravljalo ob stojnicah, župan Občine Žalec Janko Kos pa je vinogradnikom čestital za prireditev in dobro letino. Zbrane sta nagovorila tudi vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ki sta med drugim povedala, da je letošnja letina po količini slabša, a zato kakovostnejša. T. Tavčar pozdravila pa sta jih predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in v imenu PD Zabuko-vica Jože Jančič. Pot jih je vodila do vinogradnikov Vlada Černeliča, Dólfa Jutrška, Aleša Bož-jaka, Tončija Pinterja in Igorja Veligovška. Vsi vinogradniki -gostitelji so ponudili v pokušnjo letošnje mlado vino, povsod pa so ponudili tudi kaj za pod zob. Vreme je bilo kot nalašč za pohod, spremljala pa sta jih tudi dobra volja in prijeten klepet. Po besedah predsednika Društva savinjskih vinogradnikov Silva Mariča, želi društvo s takšnimi pohodi pokazati, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, ki na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih dosegajo zelo dobre rezultate. T. T. Še malo in krenili bodo na pohod... Društvo savinjskih vinogradnikov je tretjo novembrsko soboto pripravilo peti Martinov pohod po vinskih poteh v enem od savinjskih vinorodnih okolišev v okolici Lurda v KS Griže. Kar 82 pohodnikov, ki se jim je pridružila tudi skupina iz zavoda Racio social iz Celja, se je zbralo pod cerkvijo Lurd, Prikupna hostesa na irskem dnevu V soboto, 17. novembra, so v Žalcu pripravili prvi irski dan. Dogodek je na Šlandro-'vem trgu organiziralo gostišče Stili M Caffe, pri tem pa so sodelovali tudi Kulinarika Podpečan, ki je pripravljala irske specialitete, ZKŠT Žalec s promocijo dogodka, AMD Savinjske dobne in drugi. Irci sicer praznujejo svoj irski dan 17. marca, to je tudi največji irski državni praznik. Na ta dan se spomnijo glavnega zaščitnika Irske, sv. Patrika. Po vsem svetu na ta dan organizirajo barvite in hrupne parade ter zabave, na katerih ne manjka piva in drugih dobrot. Največja je v New Yorku, kjer se zbere do dva milijona ljudi. Tokratni irski dan v Žalcu ni bil organiziran v ta namen, ampak zgolj kot promocija in spoznavanje irskih pijač in kulinarike pa tudi Ircev, ki živijo v Sloveniji, z lepotami in zanimivostmi žalske občine in Savinjske doline. Irski državljani, ki živijo v Sloveniji, ter predstavnica irske ambasade v Ljubljani so se ob dvanajsti uri pred Stili M Caffe- jem v Žalcu najprej okrepčali z golažem in se nato odpravili na ogled Žalca in njegove okolice. Avtomobilsko društvo Savinjske doline jih je z oldtajmerji najprej popeljalo do Ribnika Vrbje, kjer sta jim izrekla dobrodošlico direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh. Pod vodstvom turističnega vodnika so si ogledali čudovito okolico, se seznanili s floro in favno ribnika, nato pa nadaljevali pot do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ogled so zaključili v Savino-vi hiši in se nato vrnili v Stili M Caffè, kjer so jim pripravili pokušnjo vin in jih pogostili z drugimi dobrotami, nagovorili pa so jih predstavnica irske ambasade Suzan Bardon, žalski podžupan Marko Laznik ter Vincent Mc Goldrick, ki je odprl razstavo svojih fotografij Irsko-slovenski biseri, ki bo še nekaj časa krasila ta lokal in spominjala na omenjeni dogodek. D. Naraglav Lokostrelci za slovenski pokal Na Polzeli martinovali dvakrat Na Polzeli so pripravili dvoje martinovanj. Prvega je na Martinovo soboto na grajskem dvorišču Gradu Komenda na Polzeli prvič pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Polzela, drugega pa na Bregu pri Polzeli Turistično društvo Polzela in KO Breg pri Polzeli. Obiskovalce je že uro prej vabila na grad grajska glasba. Obiskovalce in vinogradnike Društva savinjskih vinogradnikov je nagovorila direktorica ZKŠT Polzela Klavdija Tomažič, ki je med drugim dejala, da se z martinovanjem po tradiciji zahvaljujemo za darove jeseni. Krst mošta v vino pa so na duhovit in šaljiv način opravili člani dramske sekcije Kulturno-umetni-škega društva Polzela Franci Uratnik, Vlado Marjetič in Igor Pungartnik. Na številnih stojnicah, plačilno sredstvo so bili vinarji, ki so jih obiskovalci lahko za evre dobili v menjalnici, so prodajali mlado vino savinjskih vinogra- dnikov, pečen kostanj. Z druženjem so nadaljevali pozno v hladni večer. Organizatorji veselega dogodka si želijo, da bi martinovanje na Komendi postalo tradicionalno. Drugo je bilo na Martinovo nedeljo v tenis centru na Bregu pri Polzeli, kjer so poskrbeli za veselo Martinovo popoldne. Ideja o martinovanju se je porodila v odboru turističnega društva pred petimi leti in od takrat organizirajo martinovanje vsako leto v drugem zaselku občine. V kulturnem programu, ki ga je povezovala mlada Brežan-ka Ina Trefalt, so se seznanili z legendo o svetem Martinu. Obred krsta mošta v vino so tudi tukaj opravili Franci Uratnik, Igor Pungartnik in Vlado Marjetič, zbrane pa sta nagovorila predsednica TD Polzela Alenka Žnidar in predsednik KO Breg pri Polzeli Sebastjan Hohnjec. Luka Dobnik je na harmoniko zaigral nekaj vinskih napitnic, zbrani denar pa so namenili OŠ Polzela za prehrano učencev iz socialno ogroženih družin. T. Tavčar Krst mošta v vino S tekmovanja lokostrelcev v Žalcu Lokostrelski klub Žalec je v športni dvorani I. OŠ Žalec pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje FITA INDOOR 18 m za slovenski pokal. Na tekmovanju je nastopilo 186 tekmovalcev iz 36 slovenskih in hrvaških klubov. LK Žalec je zastopalo sedem tekmovalcev. Gregor Slemenjak je pri mladincih v kategoriji sestavljeni lok osvojil šesto mesto, Aleksander Narad je pri članih v kategoriji dolgi lok zasedel tretje, Leon Narad pa peto mesto. Tevž Gregl je pri članih v kategoriji sestavljeni lok pristal na šestem mestu, Zlatko Ulaga pa je pri veteranih z dolgim lokom slavil zmago. T. Tavčar Cestnikov memorial Strelsko društvo Braslovče je na svojem strelišču organiziralo 28. tekmovanje za Cestnikov memorial. Na tekmovanju z vojaško puško je nastopilo 34 posameznikov in 11 ekip. Najuspešnejši so bili celjski strelci, ki so zmagali ekipno in posamezno. Kljub dežju je prireditev dobro uspela. Vrstni red posamezno: 1. Jože Jeram 178, 2. Cveto Žgajner 177, 3. Slavko Frece 176 krogov (vsi Celje) itd. Najboljši domači strelec Matjaž Kralj je s 165 krogi zasedel osmo me- sto. Ekipno: 1. Celje 530 krogov, 2. SD Sonje Vesel Ivančna Gorica 486, 3. Celje II 482, 4. SD Braslovče 481 krogov itd. Priznanja in praktična darila je strelcem ob koncu tekmovanja podelil predsednik SD Braslovče Franc Kralj. T. T. “Offset in sitotisk vezava diplom -digitalni tisk letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate; dopise, kuverte... tiskarna PESTO08T BARV. OBLIK IN DIMENZIJI Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a. 3^10 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com OBČINA ŽALEC Sobota, 1. december, ob 7. uri 11. Bokotov pohod; s parkirišča trgovskega centra na Celjski cesti v Žalcu (PD Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 1. december, ob 8. uri pohod: avstrijska Štajerska; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 1. december, med 9. in 12. uro Miklavževa tržnica in predstavitev društva; tržnica Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Sobota, 1. december, ob 16. uri Miklavžev pohod; izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 1. december, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami in delavnico Vse o kolinah; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 1. december, ob 10. uri DP v karateju za mladino do 21 let; OŠ Žalec (KK Nestor, 040 750 800). Sobota, 1. december, ob 20. uri Bitka med spoloma, radijska komedija na odru s Polono Požgan in Sašem Pappom; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 15 EUR, v predprodaji 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 1. december, ob 20. uri koncert klape Sol; Hmeljarski dom Petrovče; vstopnina 12 EUR (KD Petrovče, 041 369 362). Nedelja, 2. december, advent v Dvorcu Novo Celje: med 10. in 16. uro adventni sejem, ob 18. uri adventni koncert: Jože Gobler -tenor in Doroteja Dolšak - citre (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. december, ob 16. uri Miklavž; Dom Svobode Liboje; Župnija Griže (Nevenka Jurka, 040 661 390). Ponedeljek, 3. december, med 9. in 18. uro Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; (Ekomuzej, 571 80 21). Ponedeljek, 3. december, med 9. in 18. uro Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat Savinove hiše; (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 3. december, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; OŠ Petrovče. Ponedeljek, 3. december, ob 19.30 Sljehrnik, burkaška moraliteta Iztoka Mlakarja; za ponedeljkov abonma in izven; vstopnice 15 EUR; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 5. december, ob 17. uri Pravljica o zlati roži, predstava z igro, petjem in lutkami ter obisk Miklavža; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 03/710 04 34). Sreda, 5. december, ob 17. uri obhod Miklavževe skupine po kraju; Levec (TKD Levec, 041 504 981). Sreda, 5. december, med 17. in 20. uro miklavževanje po Vrbju; (TD Vrba Vrbje, 041 507 546). Sreda, 5. december, ob 18.30 slikarska razstava Danija Hrovata; Krajevna knjižnica Petrovče (KD Petrovče, Krajevna knjižnica Petrovče, 041 369 362). Petek, 7. december, ob 19. uri slavnostni koncert ob 50. obletnici KUD Grifon Šempeter: Ko hmelj dozori...; Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Grifon Šempeter, 031 252 004). Petek, 7. december, ob 20. uri 62. kavarniški večer z gostjo Milojko Komprej; Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 8. december, med 9. in 12. uro božično-novoletna tržnica in bolšji sejem starin; parkirišče KS Griže v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Nedelja, 9. december, advent v Dvorcu Novo Celje: med 10. in 16. uro adventni sejem,' ob 18. uri adventni koncert MePZ A Cappella KD Petrovče (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. december, ob 17 uri Mojca Bedenik - sopran in Janja Brleč -citre, koncert za čitrarski abonma in izven, grad Komenda; (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 10. december, ob 20. uri Sljehrnik, burkaška moraliteta Iztoka Mlakarja; za torkov abonma in izven; vstopnice 15 EUR; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. december, ob 16. uri PRAZNIK LUČK - pohod z lučkami iz Novega Celja v Žalec; start pri Železniški postaji Žalec (TD Žalec, 031 220 620). Sreda, 12. december, ob 20.12 koncert ob 12. obletnici delovanja Vokalne skupine Cantemus; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 14. december, ob 19. uri odprtje prodajne razstave; razstavljala bosta Ivana Andrič - Todič in Rok Komel; razstava bo odprta do 21.12. 2012; Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623). Petek, 14. december, ob 19. uri dobrodelni koncert za ureditev vaškega jedra Petrovče; gostje: In špiritu, Gloria Ljubljana, Candela,... bazilika matere božje Petrovče (Župnija Petrovče, 041 437 145). Sobota, 15. december, ob 8. uri pohod: Limovce-Čemšeniška planina; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 16. december, ob 9. uri 7. pohod na Kamnik; parkirišče v Zahomu (PD Zabukovica, 041 740 753). Nedelja, 16. december, med 10. in 18. uro advent v Dvorcu Novo Celje: med 10. in 16. uro adventni sejem, ob 18. uri adventni koncert Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. december, ob 16. uri odprtje razstave in blagoslov jaslic; razstava bo odprta tudi 23.12., 25.12., 26. 12., 30.12. med 9. in 19. uro, med tednom po dogovoru; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 031 230 021 ). Ponedeljek, 17. december, ob 20. uri kabaret Marlene Dietrich, za potujoči abonma; Stolp Škrlovc v Kranju; odhod avtobusa s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 18. december, ob 19. uri odprtje razstave 80 let operete v Žalcu; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 L2 66). Četrtek, 20. december, ob 17. uri 6. dobrodelni koncert Zvezde zvezdicam; telovadnica OŠ Griže (OŠ Griže, 620 92 40). Petek, 21. december, ob 16.30 likovna delavnica in okrasitev zelenice z obiskom Božička; zelenica nasproti trgovskega centra v Levcu (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 22. december, med 9. in 12. uro božična tržnica; tržnica Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Sobota, 22. december, ob 17. uri lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka; dvorana Gasilskega doma Levec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 22. december, ob 19.30 božični koncert - božične pesmi iz muzikalov, odlomki iz opere La Boheme in baleta Hrestač; Orkester Hiše kulture Celje, projektni pevski zbor in solisti - pevci ter plesalci; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. december, advent v Dvorcu Novo Celje: med 10. in 16. uro adventni sejem, ob 18. uri adventni koncert Vokalne skupine ZaPet (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. december, ob 18. uri Svečano odprtje jaslic naravne velikosti; Ogledi tudi: 24.12. med 18. in 24. uro, 25. 12., 26. 12., 30.12. med 18. in 22. uro ter 5. 1. in 6.1. med 18. in 22. Uro; Sv. Jedert (Mladi iz zaselka Sv. Jederti, 041 895 247). Ponedeljek, 24. december, jaslice na prostem; ogledi vse do 2. 2. 2013 pri Gasilskem domu v Zavrhu (TD Galicija, 041 745 558). Ponedeljek, 24. december, ob 22.30 pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji; zbirno mesto Gasilski dom Zavrh (TD Galicija, 041 745 558). Torek, 25. december, med 15. in 18. uro Božična skrivnost v Jami Pekel; žive jaslice in glasba v jami ter zabavni program pred jamo; -zadnji vstop v jamo ob 17.30 (TD Šempeter, 700 20 56). Torek, 25. december, ob 16. uri pravljica Skrivnostna skrinja avtorice in režiserke Tanje Kastelic; po pravljici obisk Božička; Dom kulture Svoboda Griže (TD Griže, 031 337 097). Sreda, 26. december, ob 7. uri pohod preko vrhov ob dnevu samostojnosti; s parkirišča za Domom kulture Svoboda Griže (PD Zabukovica, 041 688 055). Sreda, 26. december, ob 9. uri pohod v neznano; odhod izpred trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 041 250 325). Sreda, 26. december, ob 10. uri blagoslov konj; cerkev v Galiciji (TD Galicija, 041 444 993). Sreda, 26. december, med 15. in 18. uro Božična skrivnost v Jami Pekel; žive jaslice in glasba v jami ter zabavni program pred jamo; zadnji vstop v jamo ob 17.30 (TD Šempeter, 700 20 56). Sreda, 26. december, ob 18. uri božični koncert; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 031 709 405). Sreda, 26. december, ob 19.30 Slovenska muška od A do Ž, komedija z Ladom Bizovičarjem; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 0434). Četrtek, 27. december, ob 17. uri Veseli december za najmlajše: otroški program Mance Špik; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 28. december, ob 17. uri Veseli december za najmlajše: Žužkerada, igrana predstava; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. december, ob 17. uri Veseli december za najmlajše: Čarobna smrečica, glasbena predstava; • Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 30. december, ob 17. uri Veseli december za najmlajše: Troglavi zmaj in princeske, igrano-lutkovna predstava; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 31. december, ob 11. uri silvestrovanje za najmlajše z Alenko Kolman; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 31. december, od 20. ure dalje silvestrovanje na prostem z ognjemetom; bistro v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097). Ponedeljek, 31. december, ob 21.30 silvestrska predstava Tadej Toš v živo; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 31. december, ob 23. uri silvestrovanje na prostem s skupino Vagabundi; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 1. december, ob 8, uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Torek, 4. december, Ta veseli dan kulture; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sreda, 5. december, ob 17. uri miklavževanje; cerkev sv. Pavla v Preboldu (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Torek, 11. december, ob 18. uri Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici; monokomedija v izvedbi Olge Markovič; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 15. december, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; NOVA LOKACIJA: Režajeva domačija, Dolenja vas 49, Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. december, od 8. do 12. ure dan odprtih vrat zgodovinske zbirke »Prebold skozi čas« na novi lokaciji; NOVA LOKACIJA: Režajeva domačija, Dolenja vas 49, Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. december, Čez goro k očetu; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Torek, 18. december, ob 18. uri Zimska glasbena pravljica - koncert glasbenikov moderne glasbene šole C3-center iz Gotovelj in pevske moderne šole petja z Alyo; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 22. december, ob 16. uri božična tržnica; NOVA LOKACIJA: Režajeva domačija, Dolenja vas 49, Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Ponedeljek, 24. december, pohod z baklami do Doma pod Reško planino; zbor na športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro; PD Prebold in ŠD Marija Reka (Olga Hribar, 041 922 247). Torek, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Športna dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sreda, 26. december, ob 8. uri zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947). Sreda, 26. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert; dvorana PGD Šešče; PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631 781). Petek, 28. december, ob 19. uri veseli december v Mariji Reki; Dom pod Reško Planino; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Ponedeljek, 31. december, srečanje planincev na Golavi; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). OBČINA POLZELA Sobota, 1. december, ob 15. uri srečanje rudarjev Občine Polzela ob dnevu zavetnice sv. Barbare; Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974). Nedelja, 2. december, ob 10.30 praznovanje farnega zavetnika sv. Andreja in nedelja Karitasa; župnijska cerkev v Andražu (Janez Furman, 041 773 222). Četrtek, 6. december, ob 17. uri lutkovna igrica »Božična zgodba -Lepotica in zver«, obisk Miklavža in prižig prazničnih luči na grajskem dvorišču; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (ZKŠT Polzela, 703 32 28). Četrtek, 6. december, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Gertuda Terčak, 572 01 58). Petek, 7. december, 9. uri pohod v neznano; zbor pred društvenim prostorom v Andražu (Jože Jelenko, 041 299 727). Sobota, 8. december, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pred Tušem na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 9. december, ob 9. uri 9. planinski orientacijski maraton: start ob 9. uri na Gori Oljki, zbor tekmovalcev ob 8.30, dolžina proge 10 in 15 km (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 9. december, od 10. do 13. ure Coknpokkupčije - pražnje oblečeni; Grad Komenda (Sabina Plaznik, 041 692 772). Nedelja, 9. december, ob 15. uri Urica ljudskih melodij in napevov; Dom lo-ajanov Andraž (Milan Zabukovnik, 040 215 545). Sobota, 15. december, ob 8. uri pohod v neznano; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778, Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 15. december, ob 8. uri zadnji planinski izlet v neznano; zbor pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 15. december, ob 10. uri lutkovna predstava Dedek Mraz in škratje, KD Smeško, za otroški abonma in izven; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sreda, 19. december, 16. uri prireditve ob dedku Mrazu; Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sreda, 19. december, ob 18. uri pregledna likovna razstava članov KUD Polzela v 1. 2012; Grad Komenda (Irena Plevnik, 041 784 905). Sobota, 22. december, od 9. do 13. ure božični sejem; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert v cerkvi sv. Marjete na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Nedelja, 30. december, ob 8. uri božično-novoletni pohod - koledniki; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Vsak petek v decembru ob 18. uri pravljične ure z mini ustvarjalnico; Občinska knjižnica Polzela; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28, Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. december, ob 9.30 adventni sejem z igrico za otroke; Kulturni dom Letuš; Kulturno društvo Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Nedelja, 2. december, ob 10. uri polfinale državnega prvenstva v odbojki za mladinke; Športna dvorana Braslovče; OK Braslovče (Marjan Kumer, 031 358 064). Četrtek, 6. decembra, ob 19. uri literarni večer z Magdo Šalamon »O poteh po slovenskih gorah« in predstavitev pesniške zbirke Sijoča ptica; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 8Ò5). Sobota, 8. december, Miklavžev pohod na Mrzlico; Planinsko društvo Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Torek, 18. december, ob 18. uri pravljična ura v prostorih Občinske knjižnice Braslovče; v času odprtosti knjižnice; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Sobota, 22. december, ob 19. uri božično-novoletni koncert; Kulturni dom Letuš; KD Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Sobota, 22. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert MoPZ Karla Viranta in skupine Candela; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Nedelja, 23. december, ob 16. uri božično-novoletni koncert z Ansamblom Robija Zupana, Modrijani in ostalimi gosti; ŠD Braslovče; ZKŠT Žalec (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 24. december, k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). OBČINA TABOR Sreda, 5. december, ob 17. uri prihod sv. Miklavža in pravljična igra; Dom krajanov Tabor (Društvo žena in deklet Tabor, 041 515 988). Sobota, 8. december, namizni tenis - Miklavžev turnir za osnovnošolce ob 14.00, namizni tenis - Miklavžev turnir za odrasle ob 16.00; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 474 653). Petek, 14. december, ob 19. uri predavanje Majde Temnik: Kalčki* ritmi in človek; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990). Torek, 18. december, ob 19. uri predavanje Toma Brumca: Premagovanje ovir; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990). Torek, 18. december, ob 19. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor, Miha Bergant, 031 895 542). Sreda, 19 december, ob 10. uri predavanje Mojce Krivec: Mi in naša kmetija v bodoče, kam gre politika razvoja podeželja 2014-2020? Katere so naše priložnosti? sejna soba Občine Tabor (KGZ Celje, 041 498 266). Petek, 21. december, obisk Božička za vse otroke; Vrtec Tabor ob 9.30 (v telovadnici), POŠ Tabor ob 10.30 (v jedilnici); vabljeni tudi straši in otroci, ki ne obiskujejo vrtca (Občina Tabor, 03/705 70 80). Sobota, 22. december, ob 19. uri praznični koncert ; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 041 298 585). Ponedeljek, 24. december, pogostitev po polnočnici; okolica cerkve (Društvo podeželske mladine Tabor, Društvo žena in deklet Tabor, 031 437 715). Torek, 25. december, ob 16. uri božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; zbor ob 16. uri; v Ojstrici za tiste, ki se boste do koče odpravili preko Krvavice, pred šolo v Lokah za tiste, ki se boste do koče odpravili po cesti mimo domačije Veteršek (PD Tabor, 03/572 72 14), Nedelja, 30. december, od 8. ure dalje kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). ® 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net „„ ' •’* r' • PRIREDITVE DECEMBRA 2012 TA VESELI DAN KULTURE Ponedeljek, 3.12.2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev pesniške zbirke Ervina Fritza ŽITJA. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. Marija Končina. Torek, 4.12. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predavanje Tradicionalna kitajska medicina. Četrtek, 6.12. 2012, ob 17.30 v Domu starejših Prebold srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Torek, 11.12. 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev pesniške zbirke MOJE PESMI enaindevetdesetletne Marije Vozlič - Ostreuh iz Migojnic. Sreda, 12.12.2012, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec brezplačni tečaj, ki ga bo vodil Bojan Uranjek: Kako poiskati gradivo v elektronskem katalogu Cobiss/Opac. Torek, 18.12.2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in izdelovalnica prazničnih voščilnic z Ireno Verbič. VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. V ponedeljek, 31. 12. 2012, bodo vse enote žalske knjižnice ZAPRTE. Razstavljalo 40 slikarjev Ponovno zlata na črno-belih tipkah O razstavi je spregovoril upokojeni likovni pedagog Arpad Šalamon Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, Občina Polzela in KUD Polzela so na Gori Oljki pripravili 22. likovno kolonijo prijateljstva, na kateri je pod strokovnim vodstvom likovnega pedagoga Arpada Šalamona ustvarjalo in prijateljevalo 40 slikarjev iz raznih slovenskih društev. Nastala so številna zanimiva in raznolika likovna dela. Na razstavi v prostorih male dvorane kulturnega doma na Polzeli je bilo do 12. oktobra na ogled 52 likovnih del, od 22. do 31. oktobra pa so bila na ogled tudi v Gradu Komenda na Polzeli. Ob odprtju je zbrane uvodoma nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, o letošnji koloniji pa je spregovoril likovni pedagog Arapad Šalamon in poudaril, da bi po načinu upodabljanja v likovni svet dela na razstavi razvrstili v tri skupine, in sicer v prvi skupini so dela, ki jih ustvarjalci neposredno prenesejo na platno ali papir, viden pejsaž ali objekt, v drugo skupino lahko uvrstimo ustvarjalce, ki so že bili na tem terenu, poznajo okolico, obnovijo spomin in vtise prenesejo v sedanji čas in ga preslikajo na platno ter ne potrebujejo sprehoda po terenu, in v tretjo skupino tiste ustvarjalce, ki izločijo trenutke nekoč in nekje videnega ter iz teh elementov sestavljajo nov mozaik kompozicije. V nadaljevanju sta predsednik KUD Polzela Marko Slokar in vodja JS Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik podelila priznanja vsem udeležencev likovne kolonije. Predsednica likovne sekcije Irena Pev-nik pa se je zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri 22. likovni koloniji. Ob tej priložnosti so eno likovno delo podelili Štefki Cajh, ki s kmečkimi dobrotami popestri vsako odprtje razstave, KD Ceciliji s Polzele, lastniku dvorca Tabor iz Višnje vasi in oskrbniku planinskega doma na Gori Oljki. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber in med drugim povedal, da je likovna dejavnost pomemben del družabnega življenja na Polzeli. Dogodek je s kulturnim programom popestril Oktet Lastovka, ki letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. T. Tavčar Začeli kot cerkveni zbor Med nastopom MPZ Polzela, ki ga vodi Koncert Moškega pevskega zbora Polzela je na Martinovo soboto v dvorani Kulturnega doma Polzela požel bučen aplavz. Moški pevski zbpr Polzela slavi 60-letnico neprekinjenega delovanja. Pozornost letošnjega slavja je bila usmerjena predvsem v leto 1952, ko je organist Jože Kač k prepevanju v cerkvenem moškem pevskem zboru povabil mlade fante, ki so v domači cerkvi prepevali vsako prvo nedeljo v mesecu pri jutranji maši in od takrat naprej spoštujejo to tradicijo. Leta 1953 so pri takratnem Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Polzela ustanovili moški pevski zbor, ta jubilej pa bodo proslavili naslednje leto. Pevci so ostali isti, zborovodja pa je bil ravnatelj osnovne šole Milan Gerželj. Čeprav so v tem času zaradi različnih razlogov nekateri zapustili zbor, so vrzeli vedno zapolnili novi pevci. Pevce že 36 let vodi zborovodkinja in organistka Mija Novak. Kot gostje so na koncertu nastopili člani Tambu-raškega zbora Polzela, ki ga prav tako vodi Mija Novak. Mija Novak Rdeča nit koncerta Moškega pevskega zbora Polzela, ki prepeva slovenske narodne in umetne pesmi, je bila ljubezen do dekleta, narave in domovine. Vezno besedilo je pripravila Marija Kro- novšek, program pa je povezovala Monika Rakun. Da se ne bi izneverili Martinovi soboti, pa so pevci in obiskovalci v avli doma ob polnih kozarcih skupaj zapeli nekaj vinskih napitnic. T. T. Na 1. mednarodnem klavirskem tekmovanju Aci Bertoncelj 2012 v Velenju konec oktobra, na katerem se je v treh kategorijah predstavilo več kot 50 pianistov iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije, Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in z Madžarske, je bila med najboljšimi devetletna pianistka Neža Pogačar, učenka iz razreda Melite E. Villasanti na GŠ Risto Savin Žalec. Neža Pogačar iz Šempetra si je v kategoriji junior (do 11 let) med 26 pianisti priigrala zlato priznanje in posebno priznanje - nagrado publike ter priložnost, da se je predstavila na svečanem zaključnem koncertu nagrajencev Devetletna Neža niza uspeh za uspehom tekmovanja ob podelitvi nagrad v orgelski dvorani GŠ Fran Korun Koželjski Velenje. Na tekmovanju se je mlada Neža predstavila z zahtevnim in raznolikim programom iz obdobij od baroka, klasicizma do romantike, z Bachovim Preludijem št. 3 v d-molu, Haydnovima Sonato v d-duru in Arieto ter Koboldom E. Griega. To je še en izvrsten uspeh iz bogate zbirke njenih odličnih predstav na mednarodnih tekmovanjih. L. K. Galaksijska pokrajina na Komendi Potem ko je slikar Dušan Kovač v preteklih dveh mesecih s svojimi razstavami gostoval v Preboldu (na temo Taboriščniki razpadle Jugoslavije in Globalizacija), v Žalcu (dela iz cikla Biake, Izbrisani, Atraktorji) in v Grižah (cikel Morja), je bila na Gradu Komenda na Polzeli do 22. novembra na ogled njegova razstava Ga-laksijska pokrajina, kjer je izvedel tudi svoj prvi performance. Naslikal je novo galaksijo, na kateri bo človeštvo živelo čez nekaj milijonov let, ko bo zaradi globalizacije naša galaksija propadla. Na razstavi je predstavil mehko galaksijo, na kateri si je zamislil vodik, kisik in ogljik, zato je v njej mogoče živeti. Na drugi strani si je zamislil še galaksijo KVT 44, na kateri ni življenja. Odprtje razstave je popestril s svojim prvim per-formancem, med katerim se je skupaj z obiskovalci sprehodil po novi galaksiji in se nanjo tudi ulegel. Sprehod po galaksiji je začel malteški vitez Stanko Novak, razstavo pa je odprl župan Jože Kužnik. O avtorju je zbranim spregovorila direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič, v kulturnem programu pa so nastopili Rok Kokot s pozavno, Matic Kreča s trobento, na klavirju pa ju je spremljala Magdalena Navodnik. Magister umetnosti Dušan Kovač, ki se mu je šele po upokojitvi izpolnila želja študirati slikarstvo na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, je ZKTŠ Polzela podaril sliko, ki jo bodo prodali na javni dražbi leta 2013 za sklad socialno ogroženih otrok iz polzelske občine. T. Tavčar Med performancem seje ulegel v svojo galaksijo Petrovčani Petrovčanom Mali jubilej, veliko navdušenje Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šempeter, ki ga vodi zborovodkinja Mateja Zvonar Kandare, je v dvorani Zadružnega doma Šempeter obeležil svoj 5-letni jubilej. Jubilejno prireditev so orga- nizatorji poimenovali Večer s prijatelji. Na koncertu, ki ga je povezovala Neja Rajh, je sodelovalo kar okrog 75 nastopajočih. Poleg MePZ DU Šempeter, v katerem prepeva 28 pevk in pev- Nastop metuljčic Anje in Zoje Ocvirk cev, so ta večer na šempetrskem odru nastopili MePZ gostincev Celje pod vodstvom Marte Vehovar, Petrovi tamburaši pod vodstvom Neže Zagoričnik, harmonikarji, ki so v obdobju petih let kdaj spremljali zbor, Pevke treh vasi in vnukinje ter vnuki pevcev. Enja in Zoja Ocvirk sta bili plešoči metuljči-ci, Lara Gorišek in Eva Hudournik sta bili plesalki hip hopa, za glasbo pa so poskrbeli tudi člani Kvarteta Urget ter duet kitar z izvajalcema Mašo Rajh in Nacem Pogačarjem. S petjem, plesom in glasbo se je pred polno dvorano zlila povezanost generacij, zlasti starih staršev in vnukov pa tudi prijateljev, pevcev in harmonikarjev. D. N. V dvorani Zadružnega doma Petrovče je potekal že 5. koncert združenih petrov-ških pevskih zborov z naslovom Petrovčani Petrovčanom. Na prireditvi so nastopili moški pevski zbor, vokalna skupina Candela in mešani pevski zbor A Cappella ter lani ustanovljena Folklorna skupina Petrovče. Vsak zbor je za- pel po tri pesmi, ob koncu pa so skupaj zapeli Dan ljubezni in Petrovška fara. Številni obiskovalci so pevce in plesalce nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Ob koncu sta nastopajoče nagovorila predsednik Sveta KS Petrovče Marjan Volpe, ki se je pevcem zahvalil za nastop, in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. T. Tavčar Nastop Moškega pevskega zbora Petrovče B3WW1 Preboldčani berejo tudi letos Ob dnevu slovenskih knjižnic Preboldska knjižnica je ta dan obeležila z bukvarno, uro pravljic in tudi z začetkom novega ciklusa bralne značke za starejše V projektu Svinjčani beremo Medobčinske splošne knjižnice Žalec že šesto leto sodeluje tudi preboldska knji- žnica. Lani je v njem sodelovalo 30 bralcev, letos pa bo ta številka zagotovo še večja. Ob začetku letošnje bralne značke za odrasle so v Preboldu pripravili tudi bukvarno in pravljično uro za najmlajše. Sicer pa se je v knjižnici novembra zvrstilo še več drugih dogodkov. Zadnji prav včeraj, ko so odprli razstavo adventnih venčkov, ki jih ustvarja Nejc Derča iz Grajske vasi. Dogodek je popestril slikar Dušan Kovač, ki je ob tej priložnosti knjižnici podaril svoje likovno delo z motivom naslovnice knjige. D. N. Razstavlja Fanika Grešak V razstavno-prireditve-nem prostoru Doma kulture Svoboda Griže je v petek, 16. novembra, svoja dela na ogled postavila ljubiteljska slikarka Fanika Grešak iz Šempetra, ki se je začela resneje s slikarstvom ukvarjati na jesen svojega življenja. Fanika je leta 1980 v Šempetru odprla frizerski salon in postala Šempetranka. Vse življenje si je neizmerno želela slikati, vendar se ji je ta želja izpolnila šele ob odhodu v pokoj. Leta 2006 se je vpisala v likovno sekcijo Univerze za III. življenjsko obdobje v Žalcu, kjer sta jo osnov slikanja naučila,, mentorja Dani Horvat in kasneje Zvone Brilej - Čori. Svojo prvo razstavo je imela v Hmeljarskem domu Šempeter, nato v svojem salonu in potem še dve razstavi v Hotelu Štorman v Celju. Sli- ko, ki jo je ustvarila v likovni koloniji v Izoli, pa so objavili v Zborniku izbranih del natečajev 12. festivala za tretje življenjsko obdobje. Na slovesnosti ob odprtju razstave je zbrane najprej pozdravila Olga Markovič, ki je spregovorila o avtoričinem delu in življenju. Občinstvo je nato prisluhnilo mladi devetletni flavtistki Fanika (v prvi vrsti, druga z leve) je ob odprtju razstave zaigrala na kitaro v glasbeni skupini UPI Razstavlja Ratimir Pušelja V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. decembra odprta razstava del akademskega slikarja Ratimirja Pušelje iz Celja. Naslov razstave je Iz cikla Ab ovo/Stvarenje, 2008-2012. Ob odprtju je o slikarju spregovoril strokovni delavec za kulturo na ZKŠT Uroš Govek. Ratimir Pušelja se je rodil leta 1941 v Poščenju pri Savniku v Črni gori. Po končani osnovni šoli v Savniku se je vpisal na šolo za oblikovanje v Herce-gnovem in jo končal v Sarajevu. Leta 1963 je začel s študijem slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri profesorju Mariju Preglju. V letih 1970-1972 je obiskoval slikarsko specialko pri profesorju Zoranu Didku. Leta 1977 je pristopil h Grupi Junij. Od leta 1972 do upokojitve leta 2012 se je posvečal pedagoškemu poklicu. Ratimir Pušelja je imel doslej več samostojnih razstav v Sloveniji, Črni gori in na Hrvaškem. Z Grupo Junij, Društvom slovenskih likovnih umetnikov in Društvom likovnih umetnikov Celje je sodeloval na mnogih pomembnih razstavah doma in na tujem. V torek, 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s šesto sezono branja za bralno značko odraslih Savinjčani beremo. Preteklo leto je sodelovalo 226 bralcev iz šestih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec), letos pa pričakujejo, da se bo za skupno branje odločilo še več posameznikov. Bralce so nagovorili z verzi pesnice Mile Kačič, letos mineva 100 let od njenega rojstva, na seznamu knjig za branje pa so številni domači in tuji avtorji. Zaključno srečanje bo predvidoma maja naslednje leto, program srečanja z gosti pa kot vsako leto ostaja sladko pričakovanje. Bralci lahko navodila v zvezi s projektom in tudi vsebine za branje najdejo na domačih straneh knjižnice www.zal.sik.si. Morebiti bodo v posameznih enotah knjižnice organizirali tudi predstavitev knjig s seznama za branje, če bodo bralci to želeli. Ta dan je bila v knjižnici še posebej dobro založena bukvama. Na dan slovenskih splošnih knjižnic so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v goste povabili tudi magistro farma- cije Dragico Černigoj Kropf ter mag. Rastislava Kneza, ki sta ob zanimivem pogovoru, ki ga je vodila Andreja Hu-tinski, razkrivala resnice o homeopatiji. Osrednja prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic je bila letos v Mestni knjižnici Kranj (naj spomnimo, da je bila preteklo leto v žalski knjižnici), kjer je program povezovala Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, vodila pa je tudi razpravo z naslovom Knjižnice od kod in kam - strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic od 2013 do 2020. T. Tavčar Ani Žolek. Pravo presenečenje dogodka pa je bila glasbena skupina UPI, ki se je izoblikovala v kitarskem krožku UPI - ljudske univerze Žalec, v njej pa poje in igra kitaro tudi Fanika Grešak. Ob odprtju razstave je o Faniki, njenem delu in skupini UPI spregovoril tudi njihov duhovni vodja Radi-ša Kočevar. D. Naraglav Simbioz@ 2012 v žalski knjižnici Največji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioze® je tudi letos gradil most med generacijami. Tokrat so ga prvič izvedli tudi na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Delavnice računalniškega opismenjevanja starejših so v okviru različnih modulov potekale oktobra. Mladi so v duhu prostovoljstva in skrbi za druge delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta in mobilne telefonije. Ob koncu projekta so vsi udeleženci prejeli diplome, se zahvalili prostovoljcem in izrazili željo, da bi imeli še več takšnih projektov. Prva skupina udeležencev, kije uspešno zaključila izobraževanje Projekt, ki je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, je lani poskrbel za kar 96 % zadovoljnih udeležencev, 93 % udeležencev pa danes samozavestno uporablja računalnik. Vseslovenski projekt Simbioz@ je organiziral Zavod Ypsilon, za lokalno koordinacijo pa sta poskrbela Borut Cink in Bojan Uranjek. T. Tavčar Pravljično s čarovniško ustvarjalnico Na dan odprtja razstave Prejel je več nagrad in priznanj. V Savinovem salonu pa razstavlja prvič. O razstavi je govorila mag. Alenka Domjan, neodvisna kustosinja, in poudarila, da je Cikus Ab ovo nastajal v umetnikovem ateljeju zadnja štiri leta. Gre za nadaljevanje zgodb, ki se navezujejo na Stvarjenje. Ključna danost te zgodbe je »čas«, ki spremlja človeka na poti od njegovega stvarjenja (ab ovo se pomensko navezuje tudi »iz jajca«) do drame sodobnega sveta. V formalnem izrazu se umetnik ne oddaljuje od svojega dosedanjega slikarskega nagovora, za katerega je značilen mistično nadrealni svet, prežet z duhovnimi vsebinami, se pa podaja k novi konceptualni strukturi, ki v procesu dela s sliko in objektom koreografka drugačen prostor pogleda. Danes, v sredo, 28. novembra, ob 17. uri se lahko udeležite pogovora z razstavljavcem Ratimirjem Pušeljo in si pod vodstvom mag. Alenke Domjan ogledate razstavo. ZKŠT Žalec je ob tej priložnosti izdal katalog razstave. T. T. Otroci med poslušanjem pravljice o čarovniku Pravljična ura z ustvar-jalnico na temo noč čarovnic je tudi letos privabila v žalsko knjižnico veliko otrok in njihovih staršev. Najprej so prisluhnili pravljici o čarovniku, ki je s čarobnimi besedami spremenil gozdne živali, potem pa je 24 otrok s pomočjo staršev navdušeno ustvar- jalo in izdelovalo čarocni-ce. Pomagali pa sta jim tudi knjižničarki Irena Verbič in Nina Trbovšek. T. T. % teseli Juiitavte Ponedeljek, 3. december, od 9. do 18. ure Dan odprtih vrat Ekomuzeja in Savinove hiše @ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Najboljša judoista Urška in Rok Državni prvak v fitnesu Rok Drakšič in Urška Žolnir Judo zveza Slovenije je ob svoji šestdesetletnici našima judoistoma Roku Drakšiču in Urški Žolnir podelila poseb- no priznanje kot najboljšemu tekmovalcu in najboljši tekmovalki v zgodovini slovenskega juda. Priznanje za izjemne športne dosežke sta med drugim prejela tudi Petra Nareks in Lucija Polavder. Na prireditvi ob šestdesetletnici obstoja in uspešnega delovanja Judo zveze Slovenije je predsednik omenjene zveze Bogdan Gabrovec med drugim povedal, da trenira v 73 slovenskih judo klubih približno 6000 judoistk in judoistov, 170 je trenerjev in 51 sodnikov, pa tudi, da so pri vzgoji judoistov zelo uspešni. Častni pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril, da je judo najbolj razvita športnorekreacijska zvrst in sodi med najuspešnejše športne discipline pri nas. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik evropske judo zveze Sergej Solovejčik, veleposlanik Japonske v Sloveniji Tošimico Išiguro in predsednik olimpijskega komiteja Janez Kocjančič. T. T. Roki drugi na Kitajskem Na veliki nagradi Kitajske v judu je minuli vikend naš judoist Roki Drakšič v kategoriji do 73 kg zasedel tretje drugo mesto, potem ko je izgubil le borbo proti Belgijcu Dirku Van Tichel-tu. To je tudi najboljša uvrstitev slovenskih predstavnikov na tem tekmovanju. L. K. Mitja ponovno evropski prvak V Ankari, v glavnem mestu Turčije, je od 28. oktobra do 3. novembra potekalo evropsko prvenstvo za članice in člane v kickboxingu po pravilih svetovne organizacije WAKO. Sicer maloštevilna slovenska reprezentanca s sedmimi tekmovalci in s trenerjem Tomažem Baradejem se je domov vrnila kar s štirimi medaljami. Dve od teh sta si priborila Savinjčana, Mitja Potočnik in Sabina Bec, oba občana Občine Tabor. Mitja je ponovno postal evropski prvak v kategoriji nad 94 kg in tako ubranil naslov izpred dveh let, Sabina pa je osvojila bronasto medaljo. Mitja, ki je branil evropski naslov izpred dveh let in je še vedno tudi aktualni svetovni prvak, je bil prvo kolo prost, v drugem pa je bil njegov nasprotnik Italijan, ki ga je premagal s 3 : 0 po točkah pri vseh treh sodnikih. »V polfinalu sem se pomeril z ogromnim Rusom, s katerim se je bilo zelo težko bo- riti zaradi njegove višine in teže. Premagati mi ga je uspelo šele ob koncu tretje runde, in to po točkah. V finalu sem se boril z Avstrijcem, ki je pred tem premagal Hrvata, s katerim sem se tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu boril v finalu. Pričakovati je bilo težko borbo, a očitno je bil borec, ki mi je odgovarjal in sem tako lahko izkoristil vse svoje spretnosti ter ga prisilil, da je ob koncu druge runde borbo predal,« nam je o svojih nasto- pih povedal Mitja, ki je tako že drugič postal evropski prvak ob še vedno aktualnem naslovu svetovnega prvaka, ki ga bo poskušal ubraniti na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. Sabina Bec je bila v svoji kategoriji do 60 kg na dobri poti za osvojitev naslova evropske prvakinje. V prvih dveh borbah je premagala obe nasprotnici, v polfinalu pa je bila športna sreča na strani Nemke, tako da je pristala na tretjem mestu, kar je vsekakor izjemen uspeh. D. Naraglav Mitja v borbi z ruskim velikanom, ki mu je zaradi višine in teže povzročal največ težav Taekwondo Sun Braslovče na Gomilskem Taekwondo klub Sun Braslovče je sezono 2012/13 začel na novi lokaciji v dvorani Doma krajanov Gomilsko. Že oktobra je nekaj članov kluba odpotovalo na tekmovanje v madžarski Jazsbereny, nato v bosanski Doboj ter novembra še v Kulo v Srbiji. Intenzivni treningi in tekmovanja so postregli z odličnimi rezultati, saj so se člani kluba z vseh tekmovanj vračali s številnimi medaljami. Med 10. in 11. novembrom se je manjša ekipa bra-slovškega kluba odpravila tudi na tekmovanje v angleški Guildford, kjer so osvojili tri zlate, dve srebrni ter štiri bronaste kolajne. Zlata sta se veselili Anja Krošl v borbah in Sabina Bec v borbah in tudi v formah, srebrna sta postala Miha Kronovšek in Gašper Cajhen v borbah, bronasta pa Taras Terjašek in Andrej Bezjak v borbah. Z bronom se je okitil tudi Marko Liubimirescu Pečar v borbah in v specialni tehniki. Slovenska ekipa barvnih pasov, ki so jo sestavljali člani klubov Sun Braslovče in Skala Velenje, je premagala angleško izbrano ekipo barvnih pasov UKTA. D. N. Udeleženci tekmovanja s spremljevalci po podelitvi medalj Niko Goršek IBFF zveza Slovenije je pripravila svetovno in državno prvenstvo v fitnesu in body-buildingu, ki je letos potekalo v portoroškem hotelu Bernardin. Tekmovanja, na katerem je sodelovalo več kot dvesto tekmovalcev z vsega sveta, se je letos udeležil tudi Niko Goršek iz Braslovč, član Coach With Approach teama iz Maribora, ki ga vodi nekdanji tekmovalec in svetovno znani trener Zmago Karner. Niko, ki že osmo leto tekmuje na tekmovanjih tako doma kot v tujini, je v izredno močni in številni konkurenci v kategoriji nad 40 let osvojil 9. mesto v svetovnem in 1. mesto v državnem merilu. Na tekmo- vanju v mariborski festivalni dvorani Lent konec oktobra, ki je potekalo v okviru slovenske IBFF zveze Maxximum open, pa je zaključil sezono s 1. mestom v kategoriji nad 40 let, 3. mestom v kategoriji Athletic Physique in 6. mestom v kategoriji Classic Bodybuilding nad 175 cm. T. Tavčar Med Atleti 2012 Spodnjesavinjčani Najmlajša med Spodnjesavinjskimi Atleti 2012 Aneja Simončič med atletoma leta 2012 Martino Ratej in Primožem Kozmusom Atletska Zveza Slovenije glasila atleta in atletinjo leta je v začetku novembra raz- 2012. To sta postala metalec kladiva Primož Kozmus in metalka kopja Martina Ratej. V ožji izbor glasovanja Atlet leta 2012 so s uvrstili tudi trije atleti iz Spodnje Savinjske doline, ki so vsi zasedli 3. mesta v svojih kategorijih. Članica AK Kladivar Celje Marina Tomič se je uvrstila na 3. mesto za Atletinjo 2012 Martino Ratej in Marijo Šestak med članicami. Ravno tako član AK Kladivar Celje Lucijan Zalokar z Vranskega je zasedel 3. mesto v kategoriji mlajših mladincev, članica AK Žalec Aneja Simončič pa 3. mesto v kategriji pionirk. D. N. Tudi pod novim imenom zelo uspešni Ju jitsu klub Aljesan Šempeter se je letos spomladi preimenoval v Klub borilnih veščin Fudoshin Šempeter. Svojo uspešnost so dokazali tudi na zadnjih dveh tekmovanjih, na Mediterranian open 27. oktobra v Dobovi in na German open v Nemčiji štirinajst dni prej. Na močnem mednarodnem turnirju v Nemčiji, ki je štel za točke evropskega pokala, so bile prisotne vse najmočnejše evropske reprezentance. Kljub tako močni konkurenci je borcem šempetrskega Fudoshina uspelo doseči dokaj dobre rezultate. Najuspešnejša je bila Barbara Stiplovšek, ki je v kategoriji mladink -62 kg osvojila tretje mesto in bronasto medaljo. Za las je ta ušla Anji Laznik, ki je v kategoriji kadetinj -70 kg osvojila četrto mesto. Tilen Hadolin je pri kadetih -71 kg osvojil peto mesto, Primož Muhovič je bil pri članih +94 kg sedmi, z devetim in trinajstim mestom pa njihove uvrstitve na tem evropskem turnirju zaokrožujeta Žan Artelj v kategoriji mladincev -69 kg in David Štraus pri mladincih do -77 kg. Na močnem mednarodnem turnirju Mediterranian open v Dobovi, ki ga je organiziralo Društvo borilnih veščin Katana, je bila ekipa bork in borcev iz Šempetra v več kategorijah v samem vrhu. Turnirja so se udeležili tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Italije, s Hrvaške, iz Srbije in tudi en tekmovalec iz Senegala. Šempetrani so se tekmovanja udeležili z enajstimi tekmovalci in osvojili tri zlate, štiri srebrne ter dve bronasti medalji. Zlato medaljo so si priborili Žan Artelj (mladinci -69 kg), Anja Laznik (mladinke -70 kg) in Sabina Predovnik (članice -70 kg). S srebrno medaljo so se okitili Tilen Hadolin (kadeti -77 kg), Barbara Stiplovšek (mladinke in članice do -62 kg) in Primož Muhovič (člani do +94 kg). Z bronasto medaljo pa sta se iz Dobove vrnila Uroš Posedel (mladinci -62 kg) in Anja Laznik, ki se je prav tako kot Barbara Stiplovšek domov vr- nila z dvema medaljama, z zlato in bronasto, Barbara pa z dvema srebrnima. Tokratno bero izjemnih uvrstitev sta s četrtim mestom zaokrožila Lea Posedel (kadetinje -57 kg ) in David Štraus (mladinci -77 kg), ki je bil peti. Ob tako uspešnih borbah, ki so štele tudi za točke svetovne igre, so se veselili tudi ekipnega uspeha, saj so člani KBV Fudoshin Šempeter osvojili tretje mesto, takoj za ekipama iz Italije in Francije in pred vsemi ostalimi slovenskimi klubi. Tekmovanj s tem še ni konec. Prav gotovo najpomembnejše pa čaka Šem-petrane prihodnji mesec, ko se bodo štirje njihovi tekmovalci (Barbara Stiplovšek, Anja Laznik, Sabina Predovnik in Primož Muhovič) udeležili svetovnega prvenstva na Dunaju. D. N. Ekipa šempetrskega kluba Fudoshin ob koncu tekmovanja Dobrič tretji na SP Zmage doma, poraza v Evropi Odlični v jesenskem delu sezone Sebastjan Budihna, Igor Dobrič in Matija Matijevič v športni dvorani, kjer je potekalo svetovno prvenstvo Od 20. do 25. novem- udeležencev iz približno bra je v Parizu potekalo stotih držav, svetovno prvenstvo v ka- Slovensko reprezentanco je rateju. Na tekmovanju tokrat prvič v svoji kategorije nastopilo več kot tisoč ji zastopal tudi član KK kluba Žalec Igor Dobrič, in sicer v demonstraciji kat, in osvojil odlično 3. mesto. Njegova kategorija je bila tokrat prvič v programu svetovnega prvenstva, zato je njegov uspeh še toliko pomembnejši za Slovenijo, žalsko občino in seveda tudi za matični klub. Drugi udeleženec svetovnega prvenstva iz KK Žalec Matija Matijevič je v kategoriji športnih borb do 85 kg zasedel 17. mesto, tretji udeleženec Sebastjan Budihna pa je izpadel v prvem krogu. Barve slovenske reprezentance sta zastopala tudi Sebastjan Kantužar in Lina Pušnik iz KK Nestor Žalec, ki sta prav tako izgubila dvoboje v prvem krogu. T. T. Karateisti spodnjesavinjskih klubov KK Nestor, KK Polzela in KK Žalec so bili uspešni v borbah, katah in ekipnih ka-tah za starostne kategorije do 18 let na 2. in 3. pokalni tekmi za pokal Slovenije, saj so zbrali kar 12 prvih mest, 7 drugih in 11 tretjih mest. Dobre rezultate so pokazali tudi na mednarodnem turnirju v Mariboru in na mediteranskem prvenstvu v Tuzli. Na 2. pokalni temi 13. oktobra v Murski Soboti so karateisti KK Žalec osvojili štiri prva mesta: Neža Cetina (ml. -45 kg), Lea Krajnc (st. deklice -45 kg), Jurij Plaskan (ml. dečki -45 kg) in Marko Marguč (st. dečki -55 kg). Iris Hočevar (st. deklice -45 kg) in Miha Skrabar (ml. dečki +45 kg) sta se uvrstila na tretje mesto. Karateisti KK Polzela so bili dvakrat prvi (Nino Lesnika - kadeti +70 kg, Luka Deberšek - mladinci +76 kg) in enkrat drugi (Vid Vybihal - mlajši dečki -40 kg). Karateisti iz KK Nestor pa so na tej tekmi dosegli eno prvo mesto (Tilen Kajtna - st. dečki +55 kg), dve drugi (Matej Žgank - st. dečki -50 kg, Gal Dvorjak - st. dečki -40 kg) in pet tretjih mest (Tim Dvorjak - st. dečki -40 kg, Ema Gračner Kovačec - st. deklice -50 kg, Kiti Smiljan 3. - st. deklice +50 kg, Kiti Smiljan - kate starejše deklice, Jernej Blatnik - mladinci -68 kg). Na 3. pokalni tekmi v Kanalu ob Soči 11. novembra pa so bili najuspešnejši karateisti KK Nestor, saj so osvojili tri prva mesta (Kiti Smiljan - kate st. deklice, Tim Dvorjak - st. dečki -40 kg, Ema Kovačec Gračner - st. deklice -50 kg), dve drugi mesti (Tilen Kajtna - st. dečki -55 kg, Jernej Blatnik - mladinci -68 kg) in dve tretji mesti (Gal Dvorjak - st. dečki -40 kg, Matej Žgank - st. dečki -50 kg). Karateista KK Polzela Jan Mogu (st. dečki -55 kg) in Juš Jagarinec (kadeti -63 kg) sta si priborila prvo, Luka Doberšek (mladinci +76 kg) pa drugo mesto. Karateisti KK Žalec so iz Kanala ob Soči prinesli eno drugo (Neža Cetina - ml. deklice +40 kg) in dve tretji mesti (Jurij Plaskan - ml. dečki -45 kg in Ula Čižmek - mladinke +59 kg). Karateisti iz doline so se odlično borili tudi 20. oktobra na mednarodnem turnirju »MARIBOR OPEN« v Mariboru, kjer se je pomerilo 300 tekmovalcev iz petih držav. Nestorjevci so v različnih kategorijah osvojili kar pet prvih mest (Tilen Kajtna, Gal Dvorjak, Kiti Smiljan, Neja Rom Zupanc in Jernej Blatnik), štiri druga mesta (Tim Dvorjak, Ema Gračner Kovačec, Sebastian Kna-tužer in Matjaž Metelko) in eno tretje mesto (Matej Žgank). Luka Doberšek iz KK Polzela je osvojil 1. mesto v dveh kategorijah, mladinci +76 kg in člani +84kg. Še pred tem pa si je na mediteranskem prvenstvu v karateju v Tuzli 7. oktobra Sebastjan Budihna iz KK Žalec (člani +84 kg) priboril izvrstno tretje mesto. L. K. Ekipa ALIANSE je v svoji prvi sezoni igranja v evropskih pokalih doživela dva poraza in se od evropskega tekmovanja poslovila v drugem krogu. Morala je priznati premoč nemški ekipi VT AURUBIS iz Hamburga. Potem ko je šempetrska ekipa prvo tekmo 14. novembra v Nemčiji proti nemški ekipi dokaj gladko izgubila, so se mo- rale gostje za zmago v Šempetru 21. novembra bolj potruditi. V 1. ^državni odbojkarski ligi za ženske so bile šempetrske odbojkarice uspešnejše, saj so od konca oktobra zabeležile izkupiček petih zmag v petih tekmah. V 4. krogu konec oktobra so s 3 : 0 v domači dvorani premagale ekipo Luke Koper, potem v 5. in 6. krogu v gosteh z enakim re- zultatom 0 : 3 premagale ekipi Kerna Puconci in ATK Grosuplje, v 7. krogu pa s 3 : 0 doma nadigrale ekipo Formis. Niz so v tej zmagovalni seriji »predale« le v 8. krogu 1. DOL, v kateri pa so pred domačo publiko v Šempetru prejšnjo soboto vseeno prepričljivo zmagale proti ekipi Zgornje Gorenjske, in sicer z rezultatom 3:0. L. K. Zmagovalna serija rokometašic V mesecu dni so rokometašice RK Zelene Doline Žalec nanizale še štiri zmage v 1. A državni rokometni ligi za ženske, eno doma, tri v gosteh, in se zavihtele na 3. mesto lestvice. Pred njimi sta le ekipi RK GEN-I Zagorje in RK Krim Mercator. Že 26. oktobra so se v domači dvorani I. OŠ Žalec v tekmi 6. kroga 1. ADRL pomerile z ekipo RK Naklo Peko Tržič in jo premagale z rezultatom 39 : 28 (20 :14). Zelo dobrodošlo zmago so dosegle na prvenstveni tekmi 7. kroga v Novem mestu proti kakovostni domači ekipi ŽRK Krka z rezultatom 22 : 26 (9:9). Potem so bile 17. novembra premočne za ekipo ŽRK Veplas Velenje v 9. krogu, ki so jo na velenjskem terenu premagale z rezultatom 18 : 20 (7 : 9). Letošnjo odlično serijo pa so okronale prejšnjo soboto, ko so v 10. krogu 1. ADRL v Sežani dosegle že svojo sedmo zmago (v devetih tekmah). Tokrat so z visoko razliko 24 golov in z rezultatom 17 : 41 (11 : 21) slavile proti ekipi ŽRK Antrum Sežana in se povzpele še za mesto višje na lestvici, torej na 3. mesto. Patricija Korotajje na tekmi prejšnjo soboto dosegla kar 18 zadetkov Žalčanke se bodo v tekmi 11. le z italijansko ekipo EF Futura kroga 9. decembra ob 11. uri v Roma, ki tekmuje v našem dr-domači žalski dvorani pomeri- žavnem prvenstvu. L. K. Petnajstletna plavalka iz Griž Nastja Govejšek je na Evropskem plavalnem prvenstvu v Chartresu na 50 m prosto z izidom 25,23 izboljšala državni rekord in osvojila 15. mesto. Sobotni ligaški rezultati: Liga Telemach 6. krog: Hopsi Polzela : Tajfun Šentjur 82 : 90; III. SKL 6. krog: Primafoto Slovenj Gradec : Vrani Vransko 78 : 80; II. DOL moški 6. krog: Santana Logatec : SIP Šempeter 3:1; II. DOL ženske - vzhod 6. krog: Ptuj : Braslovče 0 : 3, Murska Sobota : Aliansa II 2 : 3; III. DOL ženske - vzhod 7. krog: Mežica : Braslovče II 3 : 1. Zbrala: L. K., T. T. Rokometni šolski dan Adi zmagovalec starostnih kategorij Veteranski atlet Adi Vidmajer, ki je letos vstopil v 71. leto življenja, je v izjemni formi, kar dokazujejo rezultati, ki jih dosega doma in v tujini. Na zadnjem letošnjem tekmovanju prejšnji mesec v Ljubljani je v metalskem peteroboju, ki vključuje met kladiva, gire, kopja, krogle in diska, zmagal v skupnem Adi na treningu meta kladiva v Žalcu seštevku vseh starostnih kategorij in s 3727 točkami postavil nov državni rekord. Z rezultatom 17,30 m je postavil tudi absolutni državni rekord v metu gire. V začetku junija je zmagal na mednarodnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani, kjer je v metalskem peteroboju osvojil 3278 točk. Zadnji junijski vikend je bil zelo uspešen na mednarodnem prvenstvu Slovenije za posameznike v Celju, kjer slavil zmago v metu gire in kladiva. Lahko se pohvali tudi z več osvojenimi prvimi mesti na mednarodnem prvenstvu Hrvaške za posameznike, kjer je zmagal v metu krogle (10,76 m), gire (16,25 m) in dosegel tudi nov državni rekord v metu diska (30,67 m) in metu kladiva (41,50). Serijo izjemnih uvrstitev dopolnjujejo dosežki na mednarodnem prvenstvu Madžarske za posameznike, kjer je slavil v metu kladiva (46,48 m) in gire (16,45 m) in s tem ponovno popravil državni rekord, ki ga je prejšnji mesec, kot smo že zapisali, za skoraj en meter izboljšal na metalskem peteroboju v Ljubljani. D. N. Športno košarkarsko društvo Koš Polzela je tudi v sezoni 2012/2013 organiziralo savinjsko košarkarsko ligo Br-glez.com Polzela, v kateri nastopa dvanajst ekip s celjskega območja. Tekmovanje poteka enokrožno, po končanem rednem delu pa bo končnica, v kateri se bodo po sistemu 1:4,2 : 3 pomerile ekipe od L do 4. mesta. Predvidoma se bo tekmovanje zaključilo 17. febru- V telovadnici I. osnovne šole Žalec je konec prejšnjega meseca potekal rokometni šolski dan oziroma rokometno občinsko tekmovanje za starejše dečke in deklice. Med sabo so se pomerile ekipe iz treh osnovnih šol žalske občine, in sicer iz Petrovč, Griž in Žalca. Občinsko tekmovanje je organiziral ZKŠT Žalec, OE šport, izvedla pa ga je I. OŠ Žalec v sodelovanju z Rokometnim arja prihodnje leto. Košarkarji lige Brglez.com Polzela igrajo vse tekme ob nedeljah v polzelski športni dvorani. Rezultati 1. kroga: BSB Otok Celje : Gradia Celje 56:45; Brglez, com : Ploh, d. o. o., Ločica 66 : 61; Vrtine Palir Polzela : Tiferji Laško 64:58; River kings Celje : Gradnje Tojnko Šentjur 53 : 94; ŠK Žalec : KK veterani Zlatorog Laško 77 : 79; Kamnoseštvo Vogrinec : Lev zavarovanje 81:62. T. Tavčar klubom Zelene doline in Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Gostja prireditve je bila odlična vratarka RK Zelene doline Žalec Miša Marinček, ki je po končanem tekmovanju najboljšim podelila medalje in nagrade, ki jih je prispeval RK Celje Pivovarna Laško. Tokratni rokometni dan je bil zelo zanimiv in prijeten. Vse ekipe so pokazale precej rokometnega znanja, tekme so bile kakovostne in borbene, poskrbeli pa so tudi za glasbo in zabavne trenutke med posameznimi tekmami. V kategoriji dečkov je slavila ekipa OŠ Petrovče, druga je bila I. OŠ Žalec in tretja OŠ Griže. V kategoriji deklic je bila najboljša ekipa I. OŠ Žalec, ki je po hudem boju premagala ekipo OŠ Petrovče, tretje mesto pa je osvojila OŠ Griže. Na področno prvenstvo sta se uvrstili prvi dve ekipi v vsaki kategoriji, torej ekipi I. OŠ Žalec in OŠ Petrovče, ki so odlično nastopile tudi na področnem prvenstvu. Ekipa deklic I. OŠ Žalec sije z zmago priborila nastop v četrtfinalu državnega šolskega prvenstva. D. N. Nastopa 12 ekip UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Sonce vas bo v prvih treh tednih oborožilo z dobro vitalno energijo, boste dobUi-š&mred sredino meseca odličnega zaveznika v zaščitniku kodytfiTkaiije - Merkur. Odlično za delo in zadnje dogovore pred nrazlfičftimTdnevi. Na sredini meseca bo končno nastopil pot uWi, id vam tkxtik pred koncem leta omogočil napredovanje. NaktomJa'Ruf bo tudi Venera v drugi polovici meseca in prazničnmdnenpričarala veliko osrečujočih in čarobnih trenutkov. ♦ BIK Prva tretjina decembra bo izjemno dinamična in aktivna. V stiku boste z različnim HjidurfPreinogli boste veliko energije zaradi Marsa, ki potoval po sorodnem Kozorogu, zato boste vsemt/kosl V atdnji tretjini meseca bodo dnevi obarvani že precej jltaì^iàiipjlato nič pomembnejšega ne puščajte nedokončanega s\aT čustvenem smislu vam bo zadnji mesec leta postregefz vertko lepimi doživetji. ♦ DVOJČKA Večje številoplanetm č znamenju Strelca, ki leži nasproti vašega sončnegnnMa, pre<*Mvlja opozicijo, zato se bo potrebno za delovne uspä^barijtfcTOWer, ki je znanilec srečnih okoliščin, res potuje po^^šeramiaku^vendar je retrograden. Njegov položaj vam december naravnost idealen mesec, da revidfffatt^g^ojrve tretjine meseca bo Venera poskrbela za prij^I^c^Ja^l]^g|)p vašega zasebnega in čustvenega življenja. ♦ DEVICA V zadnjem mesecu leta boste delali inventuro dosežkov leta. Ugotavljali bostezcfe ife tudi stres, ki ste ga doživljali novembra, na nek način »pomagal«, da ste razrešili še tisto zadnje, kar je bilo potrebno. Wžaenergičnost bo zaradi dobro postavljenega Marsa do komtó^plraeca še naraščala. Seveda vam bo to dalo krila in zanos injže y j^apjem mesecu boste pridno načrtovali nove delovne podvige. TEHTNICA Za opravljanje vseh pomembnejših poslovnih zadev zelo izkoristite čas v prtu tretjini meseca, ko vam bo šlo vse lažje od rok in boste 'Asp^iy Kapyjo se boste težje dogovarjali in sodelovali z okolico. Zelo intenzivna čustvena dogajanja v partnerskem odnosu Mmimak) poMiven pa tudi negativen predznak. Pazite, da vadi, slednji nep.okvari prazničnega vzdušja tik pred koncem leta. ♦ ŠKORPIJON Merkur je planet, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje in ker bo vsp_do 11. dl^njftra potoval prav po vašem znaku, boste lahk^^ežultatrs^ojega dela zelo zadovoljni. Nakopičite svojo energijoJiLusifi«|i«~yo moč v to, da boste v tem času naredili kar največ. Venetar vas bo do 17. decembra razvajala na prav nežn#i« bjSartjivl načine. Šarmantni boste in želeni gost v vsaki družbic ♦ STRELEC Sonce v vašem znamenju vam bo v prvih treh tednih decembra nudilo čudoidto opAro pri vašem delovanju. Po 11. decembru bo vstopil v v*zifak(udi Merkur, zato se pripravite, da se bo delovno kolefjej^vahno zavrtelo! Ob vsem tem boste imeli še vedno d^ctfljfeasä za zasebno in ljubezensko življenje. Venera, ki bo od 17. aata^Bcjokonca leta potovala po vašem znaku, je najlepše zagotóvtja©rìalo prijetno preživete zadnji dni leta. KOZOROG Mogočni Pluton potuje ves mesec po vašem znaku, skoraj do konca meseca v^tjgötsnremljal tudi Mars. Energije vam nikakor ne bo primanjkQY.gtóvmtanko boste vedeli, kaj so vaši cilji. V prihodnje bo položafva^ga glavnega planeta Saturna, ki potuje po znaku Škort)ijona^6unqgočal, da boste z izostrenim poslovnim čutom Mptavhaai trdne temelje svoje kariere. Od 21. dalje, boste v svojin, znamenju gostili Sonce, in vse do konca leta bo sploh veselo. VODNAR Vaša komunikacija bo izredno živahna. Pogosteje boste segali po elektronskih oblikah kot po osebnih stikih; zelo tipično za vas! No, izjemo lejnaredite vsaj pri tistih ljudeh, ki za vas predstavljajo pomembnejše po’slovne stike. Vaš vladar Uran, ki potuje po znaku Ovna, se bo,pred sredino meseca obrnil v direktno smer. To pprpeflt, dadahko še pred prazniki zelo uspešno razrešite kakšr^in^ddifedricano pomembnejšo zadevo. Praznovanje novega leta lahko prinese kakšno nepričakovano okoliščino. RIBI Kar najbolje izkoristite na delovnem področju začetek meseca, saj boste v prvi tretjini^cn^nj truda uspešnejši. Merkur I in Venera v sorodnem znamenju vaA izdatno podpirata, čutili boste, kam je najbolj modtedšJ5erttr|^avnino vaših prizade- | vanj. Neptun, vaš vlada*f|cnfcsjrjjESecpiotoval po vašem znaku, I iz katerega najboljše delaj e. Kaj'vè/si res ne bi mogli želeti! V prvi polovici meseca bo VferjeK^rSkorpijonu skrbela za intenzivno čustveno dogajanje. ___________________________________| NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 jo, pokopališčem in staro šolo je nepopisno lepa in vredna ogleda. V neposredni bližini je kmetija Staknečanovih, kjer nam je kmet Marjan Ograjšek z ženo Vivijano zaželel dobrodošlico, čeprav so imeli tega dne obilo dela s pokrivanjem strehe nad novo strojno lopo. Postregli so nam z odličnim domačim jabolčnim sokom in jabolčnikom. Z veseljem so nam pokazali pisano čredo škotske govedi in nam zaupali še ogromno načrtov za prihodnost. Vmes smo se hudomušno nasmejali marsikateri neslani šali na naš in njihov račun. Počasi se je zmračilo, s prijetnim druženjem smo nadaljevali pozno v noč pri Lindičevih. Na koncu smo že skovali načrt prihodnjega večdnevnega druženja, o katerem bomo v prihodnje prav gotovo še kaj napisali. Matjaž Kapitler, Galicija Arja vas, naša najlepša vas! Če se sprehodimo skozi čas, je med najlepše že nekdaj štela Arja vas. Po dolgem času smo doživeli prav to, da našo vas v Spodnji Savinjski dolini spet med najlepše vasi postavljajo. Zgradili so pločnik, preplastili cestišče, zdaj je bolj varno za promet in za pešce. Na vzhodni strani so pa vaščani veseli, zdaj bodo kanalizacijo in urejeno cesto imeli. Vaščani na zahodnih zavrtih bi se tudi veselili, če bi nam našo cesto uredili, bilo bi pač treba skupaj stopiti in za pomoč se na pravi naslov obrniti. Kadar omenjamo vas pri imenu kraja, običajno le-ta na podeželju obstaja. Tu so njive, travniki, vrtovi, sadovnjaki in v svojem okolju smo vsi po svoje strokovnjaki. Vsak skrbi za svojo domačijo, na hišnih oknih rože nam cvetijo, je dvorišče tlakovano ali zeleno, brez rož ali zelenja ne ostaja nobeno. Res je velikih kmetov že bolj malo, pa vendar nekaj pridnih je še ostalo. Ponos Savinjske doline je predvsem hmelj, marsikateri Arnovčan ga je že včasih imel. Brez poslovnih ljudi se bolj malo zgodi, Zato je treba, da se o njih tudi sliši. To so podjetniki in obrtniki naj večja je mlekarna na arnovski sliki. Prostovoljno gasilsko društvo Arja vas, skrbi za varnost in družabno življenje vseh nas, njihov zavetnik sv. Florijan jim pomaga, a stara trta dobro rodi, da kdo od žeje ne omaga. Da vemo, kje se Arja vas začne, pri križišču v Petrovčah gredica z napisom je, članice Turističnega društva Petrovče jo uredijo, ob druženjih vaščanov tudi za pogostitev skrbijo. V slogi je moč, še vedno drži, zato za našo lepo Arjo vas skupaj stopimo vsi, da bomo še dolgo ponosni na naše delo saj v skupnem druženju in delu živeti je veselo. Olga Glušič (Ob podelitvi priznanja za urejenost Občine Žalec Arji vasi) Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Zaljubljena v življenje Po dežju vedno posije sonce in za črnimi oblaki je vedno modro nebo. Tako je v življenju; po dolgem trpljenju in nočeh v solzah bodo vedno prišli iskreni nasmehi in sreča. Za napačnimi odločitvami pa bo vedno stalo nešteto dobrih razlogov. Vem, kako je, ko hočeš umreti in misliš, da življenje nima smisla; ko je vsak nasmeh boleč in želiš popraviti vse napake, ampak jih ne moreš. Vem, kako je, ko škoduješ svojemu telesu, medtem ko želiš uničiti občutek, ki te muči znotraj. Življenje se hitro začne in prav tako hitro se tudi konča. Včasih ne sledim, ne vem, kaj se dogaja okoli mene. Ne dohajam svojih misli in nepremišljeno sprejemam svoje odločitve. Dnevi minevajo prehitro, zato živim v popolnoma svojem svetu, si sama rišem poti. Vsak dan imam novo priložnost, da bi spremenila svoje življenje, in vsako želim izkoristiti, vendar mi ne uspeva najbolje. Včasih sploh ne vem, kaj bi naredila sama s sabo. Hodim sem ter tja in se iščem. Sprašujem se, kdo sploh sem, in tega ne morem ugotoviti. Preveč je vsega. Vsakič iščem nove izgovore in izhode, ker se nočem spopasti z resnico. Včasih sem potolčena, čisto na tleh in nihče mi noče pomagati. Takrat ostanem sama. Jaz proti celemu svetu. Nimam izbire. Moram se boriti in najti izhod, to je edina možnost, vendar sem včasih popolnoma izgubljena. Vzponi in padci so mi dali možnost za srečo. Začela sem drugače gledati na življenje, začela sem ga ceniti. Iz izkušenj sem se naučila, da življenje ni pošteno, vendar ga je treba živeti kot pravljico. Vsak dan je izjemen. Ni važno, kaj se zgodi, vse se zgodi z razlogom. Nekateri mislijo, da živijo svoje življenje, a ne vedo, kaj to sploh pomeni. Ozirajo se nazaj, v preteklost, nočejo razmišljati. Nočejo pustiti spominov za sabo in vsaj poskusiti poiskati nove poti. To jih vleče v napačne poti, v temo, iz katere ne znajo priti. Življenje je zapleteno, ne veš, kaj te čaka, zato je treba z dobro voljo pričakati nov dan, ni važno, kakšen bo. Na koncu bo vse dobro; če še ni vse v redu, pomeni, da še ni konec. Ana Bombek, 8. a Razbojnik Cefizelj piše za uredništvo lokalnega časopisa svoj tedenski dnevnik »V ponedeljek zjutraj sem se zbudil in odšel do pekarne, da bi kupil koruzni hlebček, tam pa me je čakal mestni policist. Rekel mi je, da moram z njim, ker bi naj včeraj vzel občinsko blagajno. Sicer je imel policist prav, jaz pa sem trdil, da laže. Zaigral sem, da me je prepričal, prosil pa sem ga, da mi kupi hlebček. Dal mi je malo denarja in rekel, naj stopim po hlebec. Pekarna je imela dva izhoda. Policist me je čakal pri prvem, glavnem izhodu, jaz pa sem odšel skozi zadnjega in jo popihal domov. Joj, torek! Sovražim torke. Zajtrk sem šel kupit in kot včeraj - policist. Rekel je, da sem mu pobegnil, vendar sem trdil, da sem ga čakal pri drugem izhodu. Zdaj bom pa res moral z njim, sem si rekel, a nato sem se spomnil, kaj je bilo včeraj. Danes sem si zaželel rogljič. Policist ga je odšel kupit, mene pa je pustil zunaj in sem zbežal. Dan sem preživel v hiši. V sredo sem se dopoldne šel sprehajat po Butalah. Šel sem mimo šole, kjer je bil policist. Spomnil me je na torek. Rekel sem, da ga zelo dolgo ni bilo in sem odšel domov, ker sem se naveličal čakanja. Odvrnil mi je, da grem z njim zlepa ali zgrda. Prijel me je za roko in odvlekel do postaje. Preostanek dneva in četrtek sem preživel v ječi. V petek popoldne po obisku župana, so me vendarle izpustili. Najprej sem odhitel k peku po koruzne hlebčke, saj sem bil zelo lačen. Sobota in nedelja sta minili dokaj mirno. Ker so se bližale butalske volitve župana, meni pa je brada že kar zrasla, sem se odločil. Kaj mislite, kaj? Tudi sam bom kandidiral.« Lucija Rakun, 6. a Detektiv in izginula pamet Nekega dne je v Butale "pripihala" burja, ki je Butalcem odpihnila pamet. Najeli so privatnega detektiva, da bi jo poiskal. Detektiv si je pripravil popotno malico, se poslovil od domače hiše in se odpravil na pot. Hodil je štiri dni in štiri noči, a pameti še vedno ni našel. Prišel je v Italijo. Bil je že večer, zato se je malo odpočil v bližnjem parku. Tam je pojedel pripravljeno popotno malico in zaspal. Ko se je zbudil, je bilo že jutro. Odpravil se je naprej po poti. Slišal je mimoidočega moškega, ki je klical za neko gospo; »Burja, Burja!« Detektiv je mislil, da kliče burjo, ki je Butalcem odpihnila pamet. Stopil je do gospe in jo vprašal, kam je Butalcem skrila pamet. Gospa ga ni razumela, zato ga je le debelo pogledala, zamahnila z roko in se odpravila naprej. Detektiv je mislil, da mu je z roko nakazala smer, v katero naj bi odpihnila pamet, zato je pot nadaljeval v tisto smer. Na poti je videl ogromen črn lonec. Bil je prepričan, da je v njem skrita pamet. S košaro, ki jo je imel s sabo, je segel v lonec in zajel pamet. Nato se je odpravil nazaj v Butale. Na dolgi poti se mu je v košari nabralo veliko prahu, za katerega so Butalci mislili, da je pamet. Butalci so bili zelo veseli, da so pamet dobili nazaj. In živeli so srečno do konca svojega življenja. Maruša Žučko, 6. c Pobotali sta se Moja najboljša prijateljica Maja je res »the best«, saj je vedno nasmejana in vedno pripravljena pomagati. Imava veliko skupnega. Radi hodiva v kino in poslušava glasbo, čeprav ima ona raje pop, jaz pa rock. A vseeno se radi druživa in skupaj obiskujeva kino, greva na bazen, celo v isti razred hodiva, čeprav nobena od naju ne mara šole. Hodiva v 8. razred Osnovne šole Polzela. Maja je odličnjakinja, jaz pa ne ravno. In tudi to je ena izmed stvari, ki nama niso skupne. Včasih, ko edina piše test odlično, pri tem pa poudarja, da se je pač potrebno učiti sproti, mi gre prav na živce. Ampak potem se spomnim, da je prijateljstvo pač pomembnejše od zavisti. Nekega dne pa je bilo prav zares grozno. Pri fiziki smo pisali test. Vedela sem, da bo ocena grozna, ampak vseeno sem pričakovala Več, kot pa sem pisala. Pisala sem namreč dve. Bilo je grozno. Moja najslabša ocena do zdaj. Iri to še ni bilo najhuje. Takrat sem tudi spoznala, kašna je v resnici Maja. Ko nam je učiteljica vračala testa in povedala mojo oceno, je Maja kar pokala od smeha. Bila sem tako jezna nanjo, da bi lahko podirala skale. Po koncu ure meje želela nekaj vprašati, a sem se delala, da je ne slišim. In šla sem v drugo učilnico. Celo uro sem se spraševala, kaj je želela, a je seveda nisem vprašala. Na srečo takrat nisem sedela zraven nje, ker nas je učiteljica ravno prejšnji dan presedla zaradi klepetanja. Po končani uri sem kot običajno želela iti domov, a je ravno takrat prišla Maja. Vprašala me je, če greva skupaj domov in koliko sem pisala test. Takrat sem se razjezila in rekla: »Prosim, ne delaj se neumne. Prej si pri uri kar pokala od smeha, ker sem test pisala dve.« Maja me je z nasmehom na obrazu pogledala in rekla: »Res sem se celo uro smejala, ampak ne tebi, temveč Uršinemu vicu o žirafah.« Žalostno sem jo pogledala in rekla, da mi je žal. Maja, ki je bila dobrega srca, pa mi je odgovorila, da mi ni še nikoli zamerila. Ela Jelen, 8. c Vsi OŠ Polzela Pisma bralcev V Galiciji se radi družijo Vzor dobrega sodelovanja in razumevanja med sosedi smo krajani novega naselja v Galiciji. Kljub naglici in pomanjkanju časa v vsakdanjem življenju vedno najdemo kakšen razlog za druženje, pa naj si bo skupna akcija urejanja okolice, čiščenje vodovodnega zajetja in rezervoarja ali pa kar tako. Tokrat smo se družili pri družini Iva in Vide Lindič, ki sta skrbno in bogato pripravila sobotno kosilo za vse. Za dobro voljo in malenkosti pa so poskrbeli člani družin Mirt, Vizjak in Kapitler. Po odličnem kosilu smo kljub slabemu in deževnemu vremenu odšli na krajši sprehod do cerkve sv. Jakoba. Idilična vasica s cerkvi- Debatni turnir v Žalcu _ Pozor! Čarovnice na delu! Žalski debaterji na vseslovenskem osnovnošolskem turnirju z mentorico Majdo Jurač Na I. OŠ Žalec so 20. oktobra gostili vseslovenski osnovnošolski debatni turnir. Na prvem izmed turnirjev v letošnjem šolskem letu, ki jih koordinira Zavod za kulturo dialoga Za ali proti, je sodelovalo sedem- Prsti Prsti niso le zato, da roki delajo družbo. O, ne. Imajo tudi drugo službo. Včasih vrtajo po ušesih, včasih vrtajo po nosu, tisti sladkosnedni večkrat sežejo po torte kosu. Tisti najbolj spretni brenkajo po kitari, violini, še na klavirju videti zelo so fini. Čeprav morda na videz niso takšni, so mnogi tudi dolgi: kar se sveti in blešči, že jih zvabi, da vzeli bi. Tako imajo prsti mnogo stvari v malem prstu: brišejo, tipajo, tipkajo, igrajo in se na tisoč in eno stvar spoznajo. Zarja Križnik, 6. a Jezik Vedno sem skrit, a nikoli ne morem tiho bit. Res pa grda navada je, da otroci kažejo me. Zato raje sem odšel, v čevelj sem se zapel. Vezalke so ujele me, paščki privezali se. Noge so nósile me, daleč tja v širni svet. To je bil zame nepozaben izlet. Tako nastali smo jeziki, vsak dan bolj veliki. Danes jih je že ogromno, ljudje pa z njimi dokaj skromno. Naša je slovenščina, zanimiva, lepa in bogata, a v svetu je angleščina kot očetova kravata. Glorija Gračnar, 6. a Oba I. OŠ Žalec Čutim Čutim kapljice, ki padajo s srca. Kje je tisti metuljček, ki po navadi v trebuščku me žgečka? Sovražim ta občutek razočaranja, ki kot ostrina noža topega bolečino mi zada. Razmišljam o solzah, prelitih na papir. Vsako jutro se zbujam s tesnobo blizu pljuč. Še vedno čutim bolečino, ki povzročil jo je tisti prepir. Hočem verjeti, da za vrata sreče našla sem pravi ključ. Na mizi vidim črnilo in ga zlijem na papir. Nastane packa in svet postane črno-bel. Govorim si, da v življenju je preveč ovir, zato si solze spletam v mavrico, da veselje podira vse ovire pred menoj in pusti spomine, ki utapljajo se v črnilu, za seboj. Ana Bombek, 8. razred OŠ Polzela____________y indvajset ekip iz šestnajstih osnovnih šol. Mladi debaterji so debatirali na debatno trditev Alpske doline bi morale prepovedati vožnjo z osebnimi avtomobili, zmagala pa je ekipa OŠ Domžale. Za organizacijo turnirja, pripravo debaterjev in časomerilcev je poskrbela mentorica debatnega kluba Majda Jurač, pomagali pa sta ji Ksenija Bauer in Nina Janežič. Ekipe so debatirale v treh debatnih krogih, na koncu je v finalni debati slavila OŠ Domžale. Najbolje se je uvrstila ena izmed treh domačih ekip v sestavi Katarina Nikolčič, Manca Kolar in Andraž Stariha, ki je zasedla 4. mesto. Katarina Nikolčič se je uvrstila na 6. mesto, to je med deset najboljših govorcev na turnirju. Majda Jurač je povedala, da so vzporedno s turnirjem na šoli potekale delavnice retorike za nove debaterje. Teh je bilo 96. Direktorica Zavoda za kulturo dialoga Za in proti Bojana Skrt se je zahvalila ravnateljici Tatjani Žgank Meža za gostoljubje, vsem, ki so bili ta dan dejavni, in za vse aktivnosti, povezane s turnirjem. L. K. Indijanska vas v Taboru Ta danje bil zelo zanimiv in ustvarjalen Prejšnji mesec so se v Taboru na prav poseben način poslovili od tako imenovanega indijanskega poletja, kot pravimo toplim oktobrskim dnem. Otroci v Vrtcu Tabor so se prelevili v Indijance, medse pa so povabili tudi svoje starše. Srečanje so začeli z iskanjem skritega zaklada. Ob tem je bilo potrebno premagati divjo reko, se skrivati pred sovražnikom, jahati konja, si izmisliti pesem na znano melodijo in najti skrinjo z zakladom, v kateri so se skrivali žetoni za palačinke. Ko so se posladkali s palačinkami, so se odprle delavnice, v katerih so si lahko izdelali perjanice, nakit, indijanski boben, se naličili pri profesionalni maskerki Tini,... Za konec srečanja so se naučili pravi indijanski ples, ki so ga v vrtcu plesali še ves teden. D. N. Slovenski jezik - včeraj, danes, jutri Slovenija ima mnogo bogastev, med njimi tudi jezik Jezik, ki pomeni prvi stik z ljudmi in prvi vtis o kulturi, narodih in krajih. Slovenska beseda je povest o življenju, povest o življenju nekoč in danes, kajti domača beseda se prenaša iz roda v rod. In potem se vprašamo, zakaj je jezik tolikšno bogastvo in komu se imamo zahvaliti, da ga sploh lahko govorimo. Seveda, slovenskim reformatorjem. To niso tisti »carji«, ki so zaslužni za kakšne počitnice, kot sem slišal v razredu. To so tisti pomembni možje, ki so nam omogočili čisto svoj jezik. Počitnice trajajo skromen teden in minejo, jezik pa traja, traja v nedogled, skozi celo življenje, predstavlja domačo kulturo in zbuja vsaj tisti kanček domoljubja, ki ga še nismo izgubili. Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastjan Krelj - to so tisti pomembni možje, »carji«, za nekatere. Zame pa imena, večno zapisana z vélikimi - zlatimi črkami. Nima smisla, da razlagam njihova dela in o njih. Raje jih le obnovim, tega pa ne bom storil ne prvič ne zadnjič. Menim, da je najkrajša, najtanjša in najdražja knjiga tudi najpomembnejša - Abecednik. Če ne bi bilo slednjega, bi morda jezik vseeno obstajal - a vendar - kako boš govoril jezik, če ga ne poznaš? In tako bi ostal pozabljen, dokler se ne bi, če se sploh bi, pojavil kdo, ki bi nas hotel naučiti tega pozabljenega jezika. Sploh pa ni potrebe, da bi se spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo. Vse je tako, kot mora biti, tako je tudi prav. In še danes je. Primož Trubarje postavil nekakšen začetek s Katekizmom, dopolnili pa so ga Jurij Dalmatin, ki je prevedel Biblijo, Sebastjan Krelj s svojo Otročjo biblijo ter Adam Bohorič, ki se je podpisal pod Zimske urice. V obdobjih od začetkov slovenskega jezika do danes pa bi želel izpostaviti štiri može, brez katerih bi bil jezik z eno besedo drugačen - verjetno slabši. Ti možje so gradili hišo, ki še danes ni dokončana. Jezik se še spreminja, hiša še raste. Da, to je hiša slovenskega jezika. Trubar je postavil temelje, Bohorič prvo nadstropje, Prešeren drugo nadstropje, Cankar pa jo je prekril. Jože Toporišič je še živeči, pomemben mož, ki bo verjetno zgradil dimnik te hiše. Je avtor obširnega slovarja knjižnega jezika. A, žal, je po zakonu narave tako, da postaneš pomemben, ko si že nekaj let pod rušo. Če bi se vprašali, kje stoji ta hiša, bi povedal, da je v vsakem, ki ima v sebi vsaj malo ponosa na slovenski jezik. Jaz ga imam veliko. »Moji lubi Slovenci, dan vam je bil dar do lastnega - svojega jezika, zato ga bolj cenite, čuvajte in bodite ponosni nanj.« Tako bi verjetno danes rekel Primož Trubar. Ker pa sam menim enako, sem sito dovolil zapisati v njegovem imenu. Blaž. Šoba, 9. razred, OŠ Šempeter Tako se je imenoval projekt, ki je letos prvič potekal na OŠ Petrovče, namenjen pa je bil nadarjenim učenkam od 5. do 9. razreda. Izpeljale so ga naše mentorice: knjižničarka Tatjana Krajnc Barič, učiteljici Katja Zagoričnik in Zala Valenčak ter socialna pedagoginja Maja Bubik. 26. oktobra smo se ob 17. uri zbrale v šolski knjižnici. S sabo smo prinesle vse potrebne stvari za nočitev in čarovniško ustvarjanje. Najprej smo se nekoliko bolje spoznale, potem pa se je začelo čarovniško delo. Naša prva naloga je bila rezljanje buč. Tu smo pokazale, kako spretne in natančne znamo biti; ne samo s čarobno palico, temveč tudi z nožem. Končni izdelki so pokazali, koliko truda smo vložile v delo. Pri delu smo se noro zabavale in ko so pozno ponoči na šolskem stopnišču v bučah zagorele še svečke, je bilo vzdušje res čarobno. Vsaka čarovnica je pokazala tudi svoje znanje v kuhinji, kajti same smo si morale pripraviti čarovniško večerjo - pico. Povem vam, da je bila zares odlična. Nismo pa kuhale le večerje, ampak tudi prave čarovniške zvarke. Vsaka čarovnica je naredila zvarek s pomočjo svojega skrivnostnega recepta. Če vas zanima, katere sestavine potrebujete za zvarke, pa poglejte v čarobne knjige. Po slastni večerji je napočil čas, da čarovnice tudi zaplešejo. Plesale, vrtele in smejale smo se na ritme Coprniškega muca (Svetlane Makarovič). Zabavno koreografijo za čarovniški ples sta sestavili naša mlada nadarjena čarovnica Zala Zupanič z mentorico. Čarovnice imajo veliko darov in talentov. Našo nadarjenost za igranje na različne instrumente smo razkrile na posebnem ča- rovniškem gala koncertu. Igrale smo na tiste vsakdanje instrumente (violino, flavto, klavir, kitaro ...) pa tudi na tiste malo bolj nenavadne, ki jih ne shšimo prav vsak dan (slikarski čopiči, kastanjete, ropotuljico izbio riža ...). Nasmejale smo se do solz. Čeprav smo bile že zelo utrujene, še ni bil čas za spanje. Verjeli ali ne, pred spanjem smo napisale tudi pravo čarovniško zgodbo. Ta je nastala tako, da je vsaka čarovnica napisala stavek, ne da bi prej prebrala, kaj so napisale njene predhodnice. Nastala je res smešna čarovniška zgodba. Vendar tudi to še ni bilo vse za tisti večer. Sledilo je namreč še čarovniško branje ob lučki. Brale smo o čarovnicah, njihovih navadah in skrivnostih. No, po vsem tem smo bile čarovnice zelo utrujene od dela, zato smo med knjigami sladko zaspale v spalnih vrečah okoli druge ure zjutraj. Zutraj smo se komaj skobacale iz svojih spalnih vreč, ki so bile prijetno tople, a je bil že čas za čarovniški zajtrk. Seveda smo si ga pripravile same. Po zajtrku smo se čarovnice spremenile v pisateljice in dramske igralke. Odlomek iz knjige Čarovnica Uršula smo v manjših skupinah nadaljevale v svojo čarovniško zgodbo. Da je bilo naše delo še bolj ustvarjalo in zabavno, smo zgodbo morale tudi odigrati, seveda spet na »velikem« odru v naši šolski knjižnici. To smo se nasmejale! Po literarno dramskem delu smo si zaželele nekaj sladkega, zato smo se zaprle v našo čarovniško kuhinjo in si spekle ciper coper medenjake. Medtem ko je polovica čarovnic pekla medenjake, je druga polovica izdelovala Buromacafuro - čarovnico na kuhalnici. Kasneje sta se skupini zamenjali. Ustvarjale smo tudi čarovnico velikanko v šolskem hodniku. Kot bi mignil, je bila pred nami še zadnja naloga, čarovniška konferenca, kjer smo spregovorile o svojih vtisih. Vse čarovnice smo sodelovale pri vseh delavnicah in naši občutki ob tem so bili izjemno sproščujoči in polni smeha ter čarovniške energije. Mislim, da smo dokazale, kako na nek svoj način res znamo čarati. Nobena ovira nas ne ustavi. Če je treba, stopimo skupaj in pokažemo svoje talente, ki pa so zelo raznoliki. Ustvarjati znamo v literarnem, dramskem, plesnem, glasbenem in likovno ustvarjalnem duhu, kajti to smo me: ČAROVNICE NA DELU! In za nami sta čarobna dneva. Laura Potočnik, 9. b, OŠ Petrovče Izkušnja z lokom To šolsko leto smo se osmošolci že kar na začetku šolskega leta odpravili na petdnevni potep. V Radencih v Beli krajini nas je čakala še poslednja šola v naravi. Vsi smo bili vznemirjeni kot vedno, ampak v zraku je bilo občutiti nekaj drugačnega, občutek, ki ga težko pojasnim. Seveda smo ves teden počeli veliko zanimivih stvari, odšli smo na razne pohode, kolesarjenje, kurili smo ogenj, plezali, zadnji večer pa smo imeli disko in še in še. Meni se je najbolj vtisnilo v spomin lokostrelstvo. Streljanje z loki na toplem popoldanskem soncu je bilo zame nepozabno, pustolovsko doživetje. Na začetku sem bila prepričana, da to nikakor ni zame in da se ne sklada z mojo osebnostjo. Ko sem opazovala sošolke, se mi je zdelo, da to meni nikakor ne bo šlo od rok, ker po naravi nisem preveč športni tip. Sošolke so mi kasneje povedale, da je kar v redu, in to mi je vlilo novega upanja. Prišel je čas, ko sem morala sama poprijeti za lok. Bila sem presenečena nad njegovo težo, ker sem ga prej ocenila za veliko lažjega, ampak na to sem se kmalu navadila. V prvem krogu streljanja sem imela tri poskuse. Prvi je bil zadetek v belo, najbolj oddaljeno polje. Drugi pa v travo. Bila sem malo razočarana, ampak tretji je letel na modro, kar je bilo dobro. Tako sem to večkrat ponovila in puščica se je znašla celo na zlati sredini. Bila sem zelo vesela. Ob streljanju sem se počutila odlično. Tisti občutek, ko napneš tetivo in jo nato spustiš, puščica pa poleti in reže zrak, je prav takšen, kot bi bila Kupido in bi streljala skozi goste, bele, puhaste oblake. Bilo je nepopisno lepo in vsekakor je bilo to nekaj nepozabnega v mojem življenju. Seveda sem ob prvih strelih razmišljala: „Upam, da bom zadela.“ Ampak po kakšnem četrtem strelu sem se popolnoma sprostila. Spomnila sem se tudi na mamico, ki mi je večkrat pripovedovala, kako jo je dedek učil streljati z lokom, saj se ukvarja z lokostrelstvom in se udeležuje številnih tekmovanj. Moje misli pa so bile tudi pri očiju, ki je večkrat povedal kakšne zgodbe o svoji otroški prijateljici - leseni, doma izdelani frači. Res je bila to zame lepa in zanimiva izkušnja. Tudi učiteljici sem ob koncu rekla: „Bilo je lepo in škoda, da ni trajalo dlje.“ Res je bilo tako. Ta šola v naravi je bila res nekaj zelo posebnega, že samo zato, ker je bila zadnja. Naučili smo se veliko novih stvari in videli smo marsikaj zanimivega. Lokostrelstvo je bilo zame zagotovo nekaj posebnega in lahko bi rekla, da tudi nepozabnega v tej šoli v naravi. Kim Broder, 8. a Praded in njegove kure Dolgočasen dan. Nimam treninga, k sreči nič naloge, na televiziji nič zanimivega. Preklapljam med programi in vsepovsod govorijo samo o krizi, zadolženosti, rdečih številkah ... Le kako pride do tega? Saj res, matematična naloga. Negativna števila. So res tako pomembna, da se danes govori samo o njih? Zamislim se. Le kako so nastala? Po moje takole. Moj pra, pra, pra ... skratka nekaj sto let nazaj, tisti moj praded je imel travnik, na katerem so se pasle kure. Z njimi sta bila tudi dva petelina. Vsak večer je te živalce pre-štel, saj je zjutraj odšel v mesto, da bi jih prodal in nekaj zaslužil. Toda glej, ponoči je bila na obisku lisica in zjutraj so manjkale tri kure. Zaslužil bo manj, kljub temu pa bo moral za svojo družino kupiti moko, sladkor in nekaj oblačil. Tako se bo moral zadolžiti. Za kupljeno bi moral plačati deset kovancev, prodal pa je samo za sedem kovancev in tako ostal dolžan tri kovance. Ker mora tudi lisica preživeti, je naslednjo noč spet vzela nekaj kur za pod zob. Prodaja je bila slaba, ded pa je moral ponovno v nakup in njegov dolg se je povečal še za tri kovance. Tako je namesto seštevanja dobička moral seštevati zgubo, njegov dobiček je postal negativen. Po moje so tako nastala negativna števila. Kaj pa rešitev? Rešitev se skriva v dveh petelinih. Z nekaj mladimi piščanci je ded le poravnal svoj dolg. Ko ni bil več dolžan, je začel z »ničlo« in spet je lahko prišteval dobiček. Lahko bi se reklo, da sta ga petelina rešila rdečih številk. Garvin Gajšek, 8. b Oba I. OŠ Žalec Naj starejša slovenska vremenarka ima danes. »Nekaj časa sem imela na svojem vrtu vremensko hišico ali, kot radi rečemo, klimatološko postajo, kjer sem vsak dan ob 7. uri merila najvišjo in najnižjo temperaturo, pa deževne ali snežne padavine, če so bile. Poleg tega so se trikrat na dan, ob 7., 14. in 21. uri, poleg temperature merili še vlaga, vidnost, oblačnost, stanje tal, hitrost in smer vetra. Treba je bilo spremljati tudi ostale atmosferske pojave, kot so megla, slana, rosa, vrsta padavin (dež, toča, sneg ...), viharni veter, nevihte in še kaj. To počnem tudi zdaj, vendar nimam več vremenske hišice, ampak le padavinsko postajo. Če so padavine, vsak dan zjutraj ob sedmih izmerim količino padavin, sicer pa beležim le že omenjene atmosferske pojave. Poleg vsakdanjega spremljanja klimatskih razmer opazujem še rastline, na primer, kdaj kakšna zacveti, kdaj je konec cvetenja ali kdaj začenja zeleneti kakšno drevo ali odpadati listje. Vse te podatke si zapišem v svoj zvezek, nato pa v padavinsko poročilo, ki ga vsak mesec pošiljam na Urad za meteorologijo.« Branje njena velika ljubezen Marija se je tega dela lotila skupaj s svojim možem Antonom, s katerim sta se poročila po II. svetovni vojni. Leta 1946 je njuno družinsko gnezdo obogatil sin Drago. Pred 33 let Hedvika Dovžan praznovala stoletnico Marija Šmit Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših aktivnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Prve meritve na ozemlju naše današnje države so potekale že v tretjem desetletju devetnajstega stoletja, neprekinjeni vremenski podatki z ozemlja sedanje države pa so iz leta 1850, ko je začela delovati meteorološka postaja na brzojavnem uradu v Ljubljani. Danes deluje v Sloveniji široka mreža me- Izpispadavin za leto 2011, koje na Gomilskem in okolici padlo 9091 dežja. teoroloških postaj ter merilnih in opazovalnih mest, kjer opravljajo meritve in opazovanja honorarni opazovalci ali, bolje rečeno, prostovoljci. Ena od njih je tudi Marija Šmit z Gomilskega, ki je pri svojih devetdesetih letih in nekaj čez najstarejša vremenarka - honorarna opazovalka nekdanjega Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma sedanje Agencije republike Slovenije za okolje. Vsakodnevno spremljanje vremena Marija Šmit z Gomilskega je že več kot 40 let vremenarka. To delo je prevzela od sovaščana Jakoba Korošca, že pred njim pa je te meritve opravljal nekdanji učitelj na tamkajšnji osnovni šoli Franjo Šega. Marija se je rodila očetu Ivanu in mami Rozaliji pred devetimi desetletji na Gomilskem, kjer je obiskovala osnovno šolo. Bila je zelo pridna učenka, saj je bila vseh osem let odličnjakinja. Zelo rada je imela zemljepis in vse, kar je povezano z naravo. Pri hiši denarja za njeno nadaljnje šolanje žal ni bilo, zato je ostala doma. Pozneje se je poročila in ko sta z možem zgradila novo hišo, je gospodinjila in skrbela za dom. Rada je tudi brala in si tako širila svoje obzorje. Ko je pred štiridesetimi leti postala honorarna opazovalka vremena in vremenskih sprememb, je imela dela precej več, kot ga Hedvika je bila ob svojem stotem jubileju zelo presenečena V domu starejših v Preboldu so v začetku novembra znova praznovali 100-letni-co. Spomladi je praznovala Angela Žagar, tokrat pa je ta častitljivi jubilej dočakala Hedvika Dovžan. Ob njenem jubileju sta ji kolektiv in vodstvo doma, na čelu s strokovno direktorico Jožico Lupše, pripravila prisrčno praznovanje, ki so ga s svojim obiskom polepšali njeni hčerki in sin ter ostali sorodniki. Hedvika Dovžan je živahna stoletnica, vendar kljub demenci zelo vesela, ko je prejela šopek s stotimi vrtnicami in dve torti. Hedvikina življenjska zgodba se je začela na Gorenjskem. Rodila se je v Podljubelju pod Karavankami. Mama ji je umrla, ko je bila stara pet let. Zanjo je kasneje skrbela mačeha. Imela je tri pol- brate in sestre ter brata in sestro, ki pa sta kmalu umrla, sestra zaradi eksplozije bombe. Njena rana mladost ni bila preveč lepa, saj je bil to čas I. svetovne vojne z veliko lakote. Ko je dopolnila 14 let, jo je obiskala sreča, kot je sama večkrat rekla. Baron Born, ki je imel pri sv. Ani grad in po- • sestvo ter lovišča, jo je namreč povabil, da je pazila njegovega otroka. Pozneje, ko je bila nekoliko starejša, pa je šla za hišno pomočnico k baronovemu bratu, ki je imel svoje posestvo v Je-lendolu nad Tržičem, kjer je skrbela tudi za tri njegove otroke. Pri njih je bila do leta 1940, ko se je poročila z Ignacem Dovžanom in si z njim ustvarila svoje družinsko gnezdo, v katerem so se rodili sin Henrik in hčer- ki Nevenka in Danica. Hedvika ni več hodila v službo, ampak je gospodinjila in vzgajala otroke, ki so tudi vsi doštudirali. Mož Ignac je bil zaposlen, ob prostem času pa jé rad igral harmoniko in s svojim igranjem popestril marsikatero poroko. Te in druge dogodke pa je kot vaški fotograf tudi fotografiral in tako zaslužil kakšen dodatni denar. Hedvika je po moževi smrti pred trinajstimi let dve leti živela sama, nato pa se je preselila k hčerki Nevenki in zetu v Kranj, kjer je živela vse do lani, ko so se začele resne težave zaradi demence. V preboldskem domu starejših se zdaj dobro počuti, kar je bilo občutiti tudi ob praznovanju njenega jubileja. D. Naraglav Hedvika s svojimi najdražjimi in z delavkama doma, ki držita torto Marija med prikazom merjenja padavin; iz kanglice še zadnje kaplje vode, da bodo meritve čim natančnejše je Marija ali Mici, kot ji pravijo, ovdovela, pred petimi leti pa je izgubila še sina Draga. Bolečino ob izgubi moža in sina si je blažila tudi z vsakdanjim delom honorarnega opazovalca vremena in vremenskih sprememb za Hidrometeorološki zavod Slovenije, ob strani pa so ji stali vsi njeni domači, snaha Draga, vnukinja Saša in vnuk Uroš, zdaj pa jo radostijo pravnukinje Tjaša, Karmen, Zala in pravnuk Bine. Sicer pa Mariji, ki se vsako nedeljo odpravi tudi k maši v domačo župnijsko cerkev, ni nikoli dolgčas. Njena velika ljubezen pa je tudi branje časopisov. Z veseljem prebira Utrip Savinjske doline, Slovenske novice in druge časopise ter revije. »Tako se zakopljem v branje, da še lačna nisem,« pravi Marija, ki za branje ne potrebuje očal. Tudi drugače je zelo vitalna in bistra ženica. Skrbno zapisovanje podatkov Marija nam je ob našem obisku predstavila svoje delo, z zanimanjem pa so njeno demonstracijo spremljale tudi njene tri pravnukinje in vnuk, ki so ta dan praznovali rojstni dan najstarejše Marijine pravnukinje Tjaše. »Vsako jutro ob sedmih po sončnem času z menzuro (stekleno kemij- sko posodo) izmerim količino vode, ki se je natekla v kanglico znotraj dežemera. Pozimi pa moram ob istem času meriti višino novega in skupnega snega, ki ga izmerim s pomočjo posebne palice s centimetrsko skalo. Višino skupnega snega izmerim na travnati površini, višino novozapadlega pa na posebni deski, položeni na stari sneg.« Pogled v Marijin zvezek je zelo zanimiv. V njem so skrbno zapisani podatki padavin in druga opažanja za kar kakšni dve desetletji nazaj. Izvedeli smo tudi, da je lani padlo na kvadratni meter 909 1 dežja, največ julija, ko je padlo kar 183,5 litra, najmanj pa novembra, ko dežja na Gomilskem sploh ni bilo, podobno stanje je bilo povsod po Sloveniji. Povsem drugače je bilo septembra letos in prejšnji me- sec, ko je Marija namerila kar 182,4 litra dežja na kvadratni meter. Ob obilnih padavinah v začetku tega meseca smo bili v ponedeljek, 5. novembra, priče veliki vodni katastrofi, saj zemlja enostavno vode ni več vsrkavala vase. Na srečo, kot pravi Marija, pa na področju vodotoka Bolske in njenih pritokov padavine niso bile tako močne kot drugod in tako ni prišlo do hujšega razlitja Bolske, Trnavce in ostalih pritokov. Povsem drugače je bilo septembra 2007, ko je poplava povzročila ogromno škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih vzdolž toka Bolske in njenih pritokov. »V ponedeljek, 5. novembra, sem ob 7. uri namerila 19,7 litra padavin na kvadratni meter, ob isti uri v torek pa 33,7 litra,« nam je povedala Marija. D. Naraglav O moči naših misli za Dejana Ogun, Tomislav Brumec in voditeljica Lea Majcen V Taboru so prejšnji mesec pripravili dobrodelno predavanje o moči naših misli in o yorubski filozofiji kot načinu življenja. Prostovoljne prispevke, ki so jih lahko obiskovalci namenili namesto vstopnine, so namreč podarili Dejanu Grilju z Vranskega. Predavanje je vodil Tomislav Brumec, priznani bioterapevt, ki ga je v Tabor pred štirimi leti prvič povabila Manja Majcen. Takrat je organizirala dobrodelni koncert za Taborčanko Suzano, ki je v prometni nesreči izgubila nogo. Njegovih terapij, ki jih skupaj s sinom Lovrom in z ženo Andrejo izvaja v Olimju, Mariboru in Kranju, se udeležuje vedno več ljudi iz vse Evrope, ki verjamejo in tudi opazijo rezultate alternativne metode zdravljenja, imenovane pranoterapija. Terapije se je udeležila tudi Damijana Lukman, ki sta jo poleg zavidljivih rezultatov terapije navdušila tudi njegov pogled na svet in filozofija življenja, ki v zanimivem prepletu s terapijo v vsakem posamezniku pusti sled dobrega. Tomo je s seboj pripeljal svojega velikega učitelja, vzornika in prijatelja, ki ga izjemno spoštuje predvsem zaradi njegovih moralnih načel, ki jih z veseljem deli z vsemi, ki se želijo od njega česa naučiti. Kot je bilo slišati, se lahko vsak posameznik nauči veliko, če mu le prisluhne s srcem. Olayinka Babatunde Adewuyi Babalavo, krajše Ogun, prihaja iz yo- rubske kraljeve družine, prav zaradi njegove preprostosti in moralnosti, ki jo tudi vsakodnevno uresničuje in živi, pa ga izjemno spoštujejo ne samo v rodni Nigeriji, ampak tudi v Braziliji in v mnogih evropskih državah. Redka je priložnost za srečanje z njim, zato so bili udeleženci srečanja še posebej veseli, da so ga lahko tudi osebno spoznali. Da pa so ga lažje razumeli, je poskrbela Darja Bratina, ki Oguna spremlja na vseh njegovih predavanjih in poučevanjih po Sloveniji in Italiji. Tomova predavanja potekajo v dobrodelnem duhu. Že na prvih dveh predavanjih letos je zbral 780 evrov, ki jih je poklonil 27-letnemu Dejanu Grilju z Vranskega, ki zbira sredstva za nakup bi-onskih protez. Denar v višini 860 evrov sta Tomo in Ogun zbrala tudi na dveh predavanjih v Termah Olimje in ga osebno izročila Dejanu na zadnjem predavanju v Taboru, kjer so zbrali kar 1440 evrov, kar skupaj pomeni dodatnih 2300 evrov za Dejanov objem (www.dejangrilj.si). D. N. Zasebna ambulanta za žene Irena Govc Četina, dr. med., specialist za ginekologijo in porodništvo Spoštovana nosečnica! Na sodobnem UZ-aparatu VOLUSON S6 opravljamo: UZ-meritev nuhalne svetline 3D, 4D UZ-preiskave v nosečnosti Preiskave opravlja zdravnik z licenco FETAL MEDICAL FUNDATION LONDON. Naročanje: 03/700 20 20, 031 544 551 SAVINJSKE ZGODBE november 2012 25 Ples je njeno največje veselje Tamara Tavčar na svetovnem pokalu na Madžarskem: gracioznost, akrobatika, dinamika Konec oktobra je petnajstletna Petrovčanka Tamara Tavčar v madžarskem mestu Pecs osvojila 1. mesto in postala zmagovalka svetovnega pokala v disco danceu med mladinkami. To je le eden izmed njenih plesnih dosežkov, ki se v zadnjih letih kar vrstijo. Aktualna mladinska državna prvakinja v disco danceu v solo kategoriji in v paru je dijakinja prvega letnika športnega oddelka I. gimnazije v Celju. Ples, ki ga trenira že od četrtega leta starosti, je njeno največje veselje, ki ga ne omilijo niti naporni treningi in dnevni ritem, ki se precej razlikuje od tistega, ki ga imajo običajne najstnice. Tamara trenira ples že enajst let, od tega že sedmo leto aktivno tekmuje v modernih tekmovalnih plesih pod okriljem Plesne zveze Slovenije. Trenira 4-krat na teden v plesnem klubu Urška Celje. Tekmuje v več discipli- nah, in sicer kot solistka, v paru in v skupinah. Njena paradna disciplina je disco dance, ples s predpisanimi elementi, ki spada med najbolj energične in eksplozivne plese. Ima najhitrejši ritem glasbe, zato je plesna kombinacija hitra in živahna. Potrebno je veliko energije in zahteva dobro telesno pripravljenost pa tudi plesno izraznost. Za to zvrst plesa so značilni bleščeči in bogati plesni kostumi, predvsem živih barv in dodatkov. Tamara se ne spomni, kdo jo je pravzaprav usmeril v ples. Spomni pa se, da je že kot deklica zelo rada plesala in svoje »plesne točke« predstavljala domačim. Zato so se starši odločili za vpis v plesno šolo. Ali si preizkusila še kakšne druge zvrsti? Kako si sploh začela plesati disco? »Plesati in tekmovati sem najprej začela s hip hopöm. Disco dance sem prvo leto na tekmah le občudovala. Na začetku moje druge tekmovalne sezone pa me je trenerka vprašala, če bi želela poleg hip hopa tekmovati tudi v di-scu. In ker so me prevzemali njihovi bleščeči kostumi in hitre plesne kombinacije plesalk, sem se z navdušenjem odločila, da to poskusim tudi jaz. Danes poleg disco dancea tekmujem tudi v street dance showu, ki vsebuje elemente hip hopa in disca, združena v neko plesno zgodbo. Kaj ti pravzaprav pomeni ples? »Ples mi pomeni ogromno. Ko plešem, lahko pozabim na vse okoli sebe. Med plesom se počutim sproščeno in precej bolj samozavestno.« Disco dance vsebuje že skoraj akrobatske prvine. Koliko dela je z njimi, preden jih osvojiš, in kako je s strahom? In poškodbami? »Pri disco danceu sta poleg dobre fizične kondicije potrebni predvsem gibčnost in raztegljivost telesa. Medtem ko še več akrobacij kot disco dance vsebuje disco freestyle. Da določene demente pri plesu osvojiš, je potrebno veliko volje in treninga. Včasih določen gib osvojiš šele po nekaj mesecih rednega treniranja. In res je, tako kot pri drugih športih, so tudi pri plesu prisotne poškodbe in pri določenih plesnih elementih tudi strah. Sama imam izkušnjo izpred dveh let, ko sem si na treningu, medtem ko sem vadila tekmovalno solo točko, teden dni pred državnim prvenstvom poškodovala zapestje. K sreči mije fizioterapevt zapestje do državnega prvenstva pozdravil in sem na tekmi lahko plesala. Moram pa priznati, da elementa, zaradi katerega sem se poškodovala, na tekmi nisem izvedla. Strah je bil prevelik. Vendar sem bila na koncu vseeno vesela, saj sem takrat kljub poškodbi osvojila 3. mesto.« Kako usklajuješ naporne treninge s šolo? Prej si obiskovala OŠ Petrovče, zdaj gimnazijo ... »Moram priznati, daje razlika med osnovno in srednjo šolo precej velika. Moji vikendi, kadar seveda nimam tekem, so izključno namenjeni učenju. Že prej na OŠ Petrovče so bili učitelji zelo razumevajoči. Imela sem status športnika in zato napovedano spraševanje. Na gimnaziji pa sedaj obiskujem športni oddelek, tako da lahko rečem, da je pouk na nek način »prilagojen« mojim treningom in tekmam.« Najbrž je tvoje življenje najstnice nekoliko drugačno od tvojih vrstnikov, ki niso tako vpeti v treninge in tekmovanja? »Sama nimam občutka, da je moje življenje drugačno od mojih vrstnikov Res pa je, da se mi je velikokrat že zgodilo, da npr. nisem mogla s prijateljicami na kakšen rojstni dan ali v kino, ker sem imela tekmo ali pa sem se morala učiti. Ker pa me ples tako zelo veseli, mi takšno odrekanje ne predstavlja nobenega problema. Vseeno pa se čas za prijateljice še vedno najde. Največkrat je to med počitnicami, ko ni pouka in tekem.« Ti je bilo ali je kdaj žal, da počneš to, kar počneš? »Ne. Nikoli mi ni bilo žal, da je ples del mojega življenja. Lepo je, če lahko počneš nekaj, kar te veseli in sprosti. Zame je to ples.« Kaj je pri tvojem plesnem udejstvovanju najlepše in kaj najslabše? »Zame je najlepši prav gotovo tisti trenutek, ko lahko zaplešeš na plesnem parketu in se s svojo točko predstaviš sodnikom. Kaj je najslabše, bi težko rekla. Morda to, da so tekme razporejene čez cel dan in glede na to, da tekmujem v več disciplinah, se mi dostikrat zgodi, da imam eno kategorijo zjutraj ob 9.00, drugo pa šele pozno popoldan. Tako da sem na tekmi praktično cel dan, kar pa je zelo naporno in utrujajoče.« Kateri je najlepši dogodek v plesni karieri in kateri tisti, ki bi ga najraje kar pozabila ter zakaj? »Najlepši dogodek je zame prav gotovo tekma na Madžarskem, kjer sem zmagala na svetovnem pokalu. To mi bo res ostalo v spominu vse življenje. Trenutek, ko sem stala na stopničkah s pokalom v rokah in poslušala slovensko himno, je bil zame nepozaben. Negativni dogodek, ki se mi je vtisnil v spomin, pa je izpred štirih let, ki se mi je zgodil na svetovnem prvenstvu na Slovaškem. S soplesalko Vito Vlašič sva plesali disco pare. V prvem krogu tekmovanja sem na plesišču doživela popoln »plesni mrk,« saj sem se sredi plesa ustavila, ker sem pozabila kombinacijo. V tistem trenutku sem se počutila tako neprijetno, da sem želela takoj zapustiti plesišče. A sem se nekako zbrala in odplesala točko do konca.« Kaj Tamara počne, ko ne pleše, kaj ima najraje? »Poleg plesa me veseli tudi igranje v dramski skupini. Nad igranjem so me navdušili učitelji OŠ Petrovče, ki so mi omogočili sodelovanje v dramski skupini in mi med drugimi tudi omogočili vodenje raznih prireditev. Za to sem jim resnično hvaležna, saj sem lahko počela stvari, ki me veselijo. In ker sem po naravi bolj tiha in mirna punca, so mi s tem pomagali k večji samozavesti, ki pa je tudi v plesu nepogrešljiva. Sicer pa se v prostem času zelo rada sprehajam in igram tudi s svojo psičko Lano. Seveda pa, kot sem že prej omenila, mi tudi za prijatelje še vedno ostane čas, vendar največkrat med počitnicami.« Kje se vidiš čez 5, 10 let? Kaj si želiš početi v življenju? »Ker me poleg plesa veseli tudi gledališče, sem malo razmišljala o študiju na AGRFT. V prihodnosti se vidim v poklicu, kjer bom lahko združila tako igralske kot tudi plesne sposobnosti. Vsekakor pa želim opraviti tudi izpit za plesno sodnico med časom, ki mi bo poleg službe dopuščal, opravljati tudi delo trenerja.« Lucija Kolar, foto: osebni arhiv Tamare Tavčar Tamara vsa leta dosega lepe rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Letos je še posebej uspešna: • pokalna zmagovalka 2012 v kategoriji disco dance solo mladinke (zmagovalka v skupnem seštevku pokalnih turnirjev Slovenije, ki so potekali vso plesno sezono 2011/2012); • državna prvakinja v kategoriji disco dance solo mladinci in v paru mladinci s soplesalko Vito Vlašič; 5. mesto v kategoriji street dance show solo in 2. mesto s skupino - male formacije (Radovljica, maj 2012, državno prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih); • 1. mesto in zmaga v hudi mednarodni konkurenci na svetovnem pokalu 2012 v kategoriji disco dance solo mladinke (Pecs, Madžarska, od 22. do 24.10. 2012); • v soboto, 10. novembra, v Šenčurju pri Kranju na 1. pokalnem turnirju za sezono 2012/2013 v organizaciji Plesne zveze Slovenije na prvi tekmi v članski kategoriji Tamara zmaga v treh kategorijah (disco dance in street dance solo in članice); s soplesalko Vito Vlašič sta zmagali v disco dance plesu za člane v parih. fc izdelki /a gospodinjstvo in gostinstvo * dekorativni izdelki I Ì86 (01 i / m o korneru.in, www.ii tri.uui.si Prodajni program fc darilni program VELEPRODAJA MALOPRODAJA OUTLET (:40T-50% TRGOVINA, SVETOVANJE in IZOBRAŽEVANJE d.o.o. Novo Celje 9, 3301 Petrovče Najdete nas pri GRAŠČINI - NOVO CELJE Podpora tudi ob porazih Kaj nam je o organizaciji družinskega življenja in o podpori staršev povedala Tamarina mami Lidija Flis? »Odkar je Tamara začela tekmovati, se nam je družinsko življenje res spremenilo. Veliko več je odrekanja. Predvsem časovnega in finančnega. Ker čez teden popoldan preživi ogromno časa v klubu, so zato vikendi rezervirani predvsem za učenje. Prav tako pa je včasih potrebno zaradi treningov in tekem prilagajati tudi naš dopust. Je pa seveda tudi velik finančni zalogaj. Poleg rednih treningov morajo tekmovalci, ki tekmujejo kot solisti in v parih, imeti za sestavo in treniranje koreografije, s trenerjem tudi individualne ure, ki pa so posebej plačljive. Prav tako so velik finančni zalogaj tudi vsi plesni kostumi in stroški, povezani s tekmami doma in v tujini. Smo pa v tem času s Tamaro preživeli tudi ogromno lepih in nepozabnih trenutkov in takrat se ti vsa ta odrekanja poplačajo.« Ste kdaj razmišljali, da bi Tamari svetovali, naj raje zaključi? Ali pa ste jo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov spodbujali, naj vztraja, čeprav je njej zmanjkovalo volje? »Ker sta v njej močna želja in veselje do tega, kar počne, se za zdaj o tem, da bi prenehala plesati, še nismo pogovarjali. Zgodilo pa se je že, da je Tamara prišla s treninga vsa obupana. Takrat je zelo pomembno, da jo razumeš in ji stojiš ob strani. Svetovala sva ji že, da bi mogoče malo zmanjšala kapaciteto treningov in bi tekmovala samo eno zvrst ali da bi ostala v plesni šoli in plesala za veselje, na kakšnih nastopih, prenehala pa bi tekmovati. A se s tem nekako ni strinjala, predvsem takrat, ko je vse skupaj po kakšnem napornem treningu prespala. In dokler še ima tako močno voljo in lahko usklajuje šolske obveznosti in treninge, ji to tudi dopuščava. Sva pa mnenja, da odločitev o tem, kako dolgo bo še želela tekmovati, prepuščava njej sami.« In kaj je najpomembneje, kar družina ponudi takšnemu otroku? »Prav gotovo sta na prvem mestu spodbuda in podpora otroku. Da ji stojiš ob strani vedno, ne samo takrat, ko je uspešna, ampak tudi takrat, ko ji ne gre najbolje.« Tolar včeraj, tolar jutri? Kmečki upori v Savinjski dolini Z razstave o slovenskem tolarju 31. oktober je bil med drugim tudi svetovni dan varčevanja. V času gospodarske krize je varčevanje še toliko težje, a kljub temu pomembno, nas opozarjajo gospodarske družr be. Na pomembnost denarja, Franc Bregar ob svojem kiparskem delu V Pondorju so konec oktobra na mestu, kjer je do predvsem slovenskega tolarja, je opozorila razstava z naslovom Tolar včeraj, tolar jutri?, ki jo je pripravil Matjaž Kuku-ruzovič, predsednik Društva evronumizmatikov Slovenije. Razstava je do 3. decembra pred kratkim stala stara lipa, odkrili skulpturo se- 2012 na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V letu 2012 mineva 20 let od uvedbe slovenskega tolarja, ki sta ga oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovelj. V ta namen so v Društvu evronumizmatikov Slovenije pripravili razstavo, s katero želijo spomniti na naš denar in poglobiti naše vedenje o slovenski zgodovini. Razstava je za naše kraje še posebej zanimiva, ker je portrete za bankovce izdelal domačin, akademski slikar Rudolf Španzel. Zaradi izrednih vremenskih razmer je predavanje Matjaža Kukuruzoviča ob odprtju razstave 5. novembra 2012 odpadlo. Predavanje bo jutri, 29. novembra, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. T. T. jalca, kiparsko delo Franca Bregarja iz Kaple. S tem obeležjem so ohranili spomin na okrog 130 let staro lipo, ki jo je okoli leta 1880 zasadil Franc Zupančič. Za naselje Pondor je značilno, da ga krasi več mogočnih lip. Ena od njih, ki je rastla ob mostu čez reko Bolsko, se je žal pred časom posušila, zato so jo podrli in zasadili novo. Ker pa je imela stara lipa mogočno deblo, so prišli na idejo, da bi v del ohranjenega debla vklesali neko podobo. Na predlog Franca Bregarja so se odločili za sejalca, saj je njihov kraj kmetijsko območje. Spomin na staro lipo je za Pondorčane zelo pomemben, saj je rasla v štirih državah: Avstro-Ogrski, stari Jugoslaviji, novi Jugoslaviji in Sloveniji. Bila je priča dvema svetovnima vojnama in mnogim prigodam krajanov Pon-dorja. Bila je razgledna točka vaškim otrokom, ki so z vrha njene krošnje opazovali okolico. Čaj iz njenih cvetov je lajšal zimske prehlade Pon-dorčanom ... Vsa dela so opravili prostovoljno, donatorjev pa je bilo več kot petdeset. Ob odkritju skulpture pa so nam zaupali, da je sejalec nastal iz spoštovanja do prednikov in v poduk zanamcem kot nekaj; kar je bilo ustvarjeno skupaj z naravo in s človekom. D. N. To je bil naslov predavanja dr. Ivana Dolinarja, ljubiteljskega raziskovalca zgodovine Savinjske doline in nekdanjega primarija Oddelka za otorinolaringologijo Splošne bolnišnice Celje, v torek, 6. novembra, v Občinski knjižnici Prebold. Tema predavanja je bila zelo zanimiva in tudi predavatelj, častni občan Občine Prebold in pisec več knjig, ki se nanašajo na zgodovino posameznih vasi in preboldske župnije. Njegovo predavanje je zajemalo v strnjeni obliki vse kmečke upore na Slovenskem, podrobneje pa dogajanje na področju Savinjske doline. Za prijetno vzdušje so ob tej priložnosti poskrbeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so uvodoma zapeli puntarsko pesem Le vkup, le vkup uboga gmajna. V 15. in 16. stoletju je v slovenskih deželah od kmetijstva živelo približno 95 % prebivalstva. Zaradi turških upadov in vojn pa tudi zaradi različnih bolezni ter davkov se je njihov socialni položaj vse bolj slabšal. Kmetje so se v obdobju dobrih 250 let kar nekajkrat uprli svojim gospodom. Prišlo je do pet večjih uporov, pomembnejših uporov in do približno 140 manjših, krajevnih uporov. Vzroki za upore so bili ponovno uvajanje naturalnih dajatev, povečanje fevdalnih dajatev in nasilno obnašanje fevdalcev do kmetov, povečanje tlake, davki, turški vpadi, spopadi med fevdalci, slabe letine in omejevanje kmečke trgovine s strani fevdalcev. Kmetje so se začeli povezovati v kmečke zveze oziroma punte. Beseda punt izhaja iz nemške besede „die Bund“, kar pomeni združenje, zaveza. Kmetje so sebe začeli imenovati puntarji. Med velike kmečke upore štejemo koroški (1478), vseslovenski (1515), hrvaško-sloven-ski (1573), drugi vseslovenski (1635) in tolminski kmečki upor (1713). Kmečki upori v začetku 18. stoletja se bistveno razlikujejo od uporov od 15. do 17. stoletja. Prejšnji upori so bili večinoma usmerjeni proti fevdalcem zaradi raznih dajatev in drugih davkov, ki so pestili kmete. V začetku 18. stoletja pa so se kmetje obrnili tudi proti državnim organom (državnim bremenom in cesarju). Glavni vzroki za upore so bili ravno davki in njihov način pobiranja. Hrvaško-slovenski kmečki upor je bil najpomembnejši kmečki upor na slovenskem ozemlju, ki se je dogajal v letih 1572 in 1573. Ta upor se je prenehal že po štirinajstih dneh. Vzrokov za kmečke upore je bilo veliko, med najpomembnejše za začetek hrvaško-slovenskega pa zgodovinarji štejejo večanje bremen na Tahijevih posestvih, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani tlaki, brezpravnosti podložnikov, izvajanju terorja nad kmečkim prebivalstvom. Uporni kmetje so želeli povezati ozemlje Banske Hrvaške in večino slovenskega ozemlja do morja ter ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu. Sami so želeli pobirati dajatve, cenzus ter davke, hkrati pa je bila njihova ideja odpreti ceste svobodni kmečki trgovini. Žal je bil upor zadušen, mnogo upornikov pa pobitih, na posebno krut način pa so se znesli nad vodjo Matijem Gubcem. Drugi slovenski kmečki upor je bil eden iz niza kmečkih uporov na Slovenskem, ki se je začel leta 1635. Zametki upora so se začeli že leta 1630, ko so se začeli povezovati različni podložniki na gospostvih Ojstrica (v sedanji Občini Tabor), Gornji Grad, Laško in podložniki s Kranjske. Upor Vsakoletno srečanje družin, ki so med slovenskim osamosvajanjem skrivale orožje teritorialne obrambe, sekretariata za narodno obrambo in milice, so letos pripravili v Gotovljah. Udeležencem je izrekel dobrodošlico predsednik Območnega združenja ZWS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, ki je na kratko osvetlil prelomni čas osamosvojitve Slovenije in poudaril vlogo družin, ki so se, medtem ko so skrivale orožje, izpostavile veliki nevarnosti. O pomenu tega domoljubnega dejanja in ohranjanju tradicije vsakoletnega srečanja so v nadaljevanju spregovorili tudi predsednik žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever Rado Gašparič, gostitelj tokratnega srečanja župan Ob- je v največjem obsegu zajel območje veliko 15.000 km2, trajal pa je dva meseca. V njem je sodelovalo 15.000 upornikov. Na spodnjem Štajerskem so uporni kmetje požgali okoli 70 graščin, samostanov in župnišč. Upor je vzplamtel najprej med podložniki Feliksa Schratten-bacha, lastnika gradu Ojstrica in drugih zemljiških posesti oj-striške in preboldske zemljiške gospoščine, ki je izvajal vedno večji pritisk na kmete, njihovih pritožb pri cesarju pa Schrat-tenbach ni upošteval. Uporni kmetje so takrat požgali in razdejali preboldsko graščino, Ojstrico in Ostale posesti, upor pa seje razširil po velikem delu Slovenije. Pri zadušitvi upora je sodelovalo okoli 1800 vojakov iz Vojne krajine, ki so upor zadušili v okolici Šoštanja, Leskovca in Pleterij. Oblasti so upornike kaznovale na različne načine, od smrtne kazni do prisilnega dela na Ogrskem, mnogo upornikov pa je prejelo denarne kazni. Zgodovinsko uro v preboldski knjižnici je predavatelj popestril tudi s projekcijo slik kmečkih uporov in kronanjem Matija Gubca. Udeleženci predavanja pa so se ob koncu nekaj časa zadržali v pogovoru s predavateljem in ob dobrotah, ki jih je za to priložnost pripravila knjižničarka in povezovalka večera Nuša Dvoršek. D. Naraglav čine Žalec Janko Kos, župan Občine Vransko Franc Sušnik in podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman, ki je ob tej priložnosti Adiju Vidmajerju podelil srebrno plaketo ZVVS za zasluge in prizadevnost v veteranski organizaciji. Dogodka se je udeležil in pozdravil udeležence srečanja tudi novi generalni direktor slovenske policije Stane Veniger, Vili Čremožnik, tudi član predsedstva ZVVS Žalec, pa se je v Imenu družin ob koncu zahvalil za organizacijo vsakoletnega srečanja. Dogodek so s kulturnim programom popestrili učenci I. osnovne šole Žalec pod vodstvom učiteljice Majde Jurač. Globoke misli mladih o domovini, o hrepenenju po rodni grudi pa je spremljala tudi harmonika. D. N. Branku Pipalu v slovo... Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Branka, ki smo ga kot človeka in sodelavca spoštovali in cenili, ga imeli kot razrednika in učitelja pri delu z mladimi za vzor, ni več. Novica o smrti nas je presenetila. Pred dobrima dvema mesecema seje z nami veselil ob odprtju nove šole. Ne dojamemo še, žalost je prevelika. Skupna leta življenja ali skupnega delovanja izzovejo v nas razmišljanje o tebi, sporočilu tvojega pedagoškega delovanja, kritičnega razmišljanja in pogleda na svet, izvirnega humorja, predanosti šahovskim figuram ... Pravijo, daje šah miniatura življenja. ]e bilo tudi tvoje življenje podobno svetu črno-belih polj? Vsi, ki smo te poznali, vemo, da si bil domoljub. Svojo zavest in pripadnost si jasno in odločno izražal. Oblikoval si si jasen pogled na svet in v tebi je bil izoblikovan socialni čut, ki smo se ga nalezli tudi mi. Ze v rani mladosti si spoznal razsežnosti tipičnega delavskega okolja in življenja, ki ti ni nikoli ušlo iz spomina, ampak te je po svoje oblikovalo, oplemenitilo in navdihnilo. Z leti dozorevanja lažje razumemo tvojo kritičnost nad aktualnim družbenim dogajanjem, tvojo zaskrbljenost nad dogajanji doma in po svetu ... Pravi šahist si ne more privoščiti pretirano hitrih rešitev, kajne? Razmišljati mora, kaj določene odločitve prinašajo tudi do deset in več potez vnaprej... Pomnili te bomo kot učitelja, ki si se trudil številnim generacijam učencev ■ približati in osmisliti svet matematičnih čudes. »Ne boj se in ne sovraži,« si jim večkrat rekel pri urah poučevanja. Vsem njim si razdajal čas in znanje. Z izjemnim občutkom za didaktiko si pustil sledi v delu svojih naslednic na griški šoli. Imel si smisel za humor in z njim si neštetokrat popestril druženje v zbornici in na strokovnih ekskurzijah. Vemo, da ti življenje ni prizanašalo... »Šah je umetnost človeškega uma,« pravijo velikani tega športa. Mora torej šahist znati stopati tudi po črnih poljih življenja? Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič: Misel o smrti) »Šah je najlepša stvar na svetu!« vzklikne le šahist z dušo in srcem. V skrivnosti igre prodiraš dan za dnem, noč za nočjo, iz meseca v mesec, do konca življenja ... Izbira igre in predanost, dajo osvojiš, je odločitev posameznika, kajne Branko? Kljub temu da nas ta trenutek ločujeta čas in prostor bivanja, ti želimo sporočiti, da boš z nami ostal ujet v spomine in anekdote, ki nas povezujejo. Spominjali se te bomo z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo, tudi zaradi sporočilnosti tvojega delovanja in življenja ... V imenu tvojih sodelavcev OŠ Griže zapisala Marija Pavčnik Razstava odprta še decembra Medtem ko se vsa narava že pripravlja na zimski počitek, nas na prihajajoči letni čas opominjajo v turobno megleno sivino štrleče prazne hmeljske žičnice. V pritličju občinske stavbe v Braslovčah pa nas obisk razstave 50 LET DNEVA HMELJARJEV SKOZI ČASOPISNE ČLANKE IN HMELJARSKA DEDIŠČINA KRAJA ponese v avgustovsko živahnost, ko praznujejo slovenski hmeljarji svoj največji praznik, ki nosi ime Dan hmeljarjev. V Turističnem društvu Braslovče, ki je pripravilo razstavo, so povedali, da bo odprta še ves december, razstavo pa si lahko ogledate med uradnimi urami občinske uprave, za večje skupine, ki jim bodo zagotovili tudi voden ogled, pa po dogovoru s TD Braslovče (tel. št. 031 896 938). T. T. Odkritje skulpture sejalca Družine letos v Gotovljah Udeležence je pozdravil tudi Stane Veniger NAGRADNA KRIŽANKA november 2012 27 «VIL: BORI/ KALI/EK KOZMETIČNI SALON ARIANA Zdravstveni dom Prebold (naše storitve: nega obraza, nega telesa, razne masaže, pedikura, manikura, razstrupljanje telesa, depilacije,...) Aleksandra Naraglav s.p. Tel: 041 433 814 POPOLNA ZMEDA, NERED REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK MOZELE ZAČETEK KOZLIČEK (NAR.) AMERIŠKI IGRALEC (SCHWARZE- NEGGER) AZIJSKI POLOSEL, SORODNIK KONJA IN OSLA NAJSTAREJŠI NOETOV SIN, VELJA ZA PRAOČETA SEMITOV ANGORSKA VOLNA IZ DLAKE ANGORSKE KOZE MOČAN PAS PRI STROJIH IRENA ROŠKAR SLO. SKLADATELJ (ALOJZ) STILNA SMER, KISE JE UVELJAVILA V DRUGI POLOVICI 19. STOL. NAJOZJI DEL PREDMETA, NPR STEKLENICE PREROŠKO ZNAMENJE. PREDZNAK, NAPOVED CESA (KNJIZ.) DEL ŽIVALSKEGA TELESA NASILNA PRIKLJUČITEV, ZLASTI AVSTRIJE K NEMČIJI LETA 1938 ČAROVNIK, MAGIK (KNJIŽ.) SIMFONIJA RIMSKEGA KORSAKOVA PLOŠČATA MORSKA RIBA, MORSKI VRAG GRŠKI BOG VETROV TITANOV MINERAL, ANATAS ODGOVOR NA KONTRO AMERIŠKA GLASBENICA (YOKO) NIKOLA TESLA REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK GARONNE IRANSKI PESNIK -(MIRZA ABULKASEM KAZVINl) (1882-1933) SLO. PEVKA (NECA) SODOBNIK KELTOV FRNIKOLA (STAR.) HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA Z MORJEM ZALITO OBROBJE CELIN NIZEK GOZD, GAJ PLOŠČATA RDEČKASTA MORSKA RIBA LIDIJA OKORN TOLMUN (NAR.) GRŠKA FILOZOFSKA ŠOLA BEOTIJEC HRVAŠKA REKA PRI VUKOVARJU OKRASEK BREZ VREDNOSTI KONČNI, ODLOČILNI DEL PROGE V ŠPORTU ČARLI „ ANDERLIČ ALPSKE REŠEVALNE SANI MESTNO OBMOČJE V VELIKEM LONDONU AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK OGNJENIK BUTARA (NAR.) STROJ ZA PRANJE ČESANE VOLNE SOKRATOV TOŽNIK NOVA VRSTA, NOV ODSTAVEK SENENI DROBIR SLIKOVNA UGANKA ALENKA LIKOVIČ MESTO V FRANCIJI MESTO V SLO. PRIMORJU REKA V SLAVONIJI ZENSKA, KI LIKA LEGVAN KAR JE NAMOTANO PETER ČERNE PRIDELEK NA DOLOČENEM ZEMLJIŠČU STRD, PRODUKT ČEBEL GOROVJE MED ČRNIM IN KASPIJSKIM MORJEM EMIL NOLDE PTIC Z NOVE ZELANDIJE ODSTOP OD UTRJENEGA PRAVILA ZEMELJSKA SPANSKI REKLO, PREGOVOR GRŠKA ČRKA DOMISLICA ZAMISEL MESTO V BOSNI PREČNI DROG V KOZOLCU LOUIS ADAMIČ POLITIČNO ZATOČIŠČE RAZSTRELIVO IZ PIKRINSKE KISLINE ZNAMENJE KONEC é? DOLGOREPA PAPIGA Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa Savinjske doline: KDOR-PRI-NAS-KUPUJE-DOBRO-NAČRTUJE-PEČI-ZA-MRZLE-ZIMSKE-DNI-BARVE- ZA-LEPŠI-DOM. Izžrebani nagrajenci: 1. Irena Dobrilovič, Šešče 81, Prebold; 2. Petra Neuhold, Liboje 47, Petrovče; Urban Jerman, Ložnica 351, Žalec. Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani MA-PROF, d. o. o., Šempeter. Pokrovitelj križanke v tej številki je Kozmetični salon ARIANA, Aleksandra Naraglav, s. p, Prebold. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah, v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10.12. 2012. RAZTEGNITEV SKLEPNIH VEZI VINKO KOŠAK VINOGRA- DNIK (ZAST.), VINIČAR JAVNO SPRAŠEVANJE EGIPČANSKI BOG SONCA STAJA ZA ŽIVINO V PLANINAH SPANSKI POLITIK IN PISEC (MANUEL) (1880-1940) Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice. Odslej lahko z NLB Plačilnimi karticami Mastercard, Visa in Karanta* na prodajnih mestih, označenih z nalepko Nakupi na obroke, nakupujete na 2-12 obrokov in to brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije! Na prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke. Več informacij poiščite v najbližji NLB Poslovalnici, na www.nlb.si/obroki ali na prodajnem mestu. *Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard. NLB® JUTE JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d.d. Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU: PODZEMNI KANAL ZA ODVAJANJE NESNAGE, ODTOK JUTEKS, Industrijska prodajalna Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759 e-pošta: bran ko. ursic@iuteks.si ŠVICARSKO- FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) NAJVEČJI PTIČ TEKAČ, NELETALEC JUDOVSKI KRALJ Želite nakupovati na obroke brez obresti? PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, M 1 GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si november 2012 ŽIVIMO Z ZEMLIQ Mlada vina med Savinjčani Umetnost preživetja prihodnosti Mlada vina so prvi znanilec vinske letine. Že več let v začetku novembra pripravlja podjetje Vitica iz Gotovelj predstavitev mladih vin, ki s svojo svežino in nagajivostjo odlično dopolnjujejo jesensko kulinariko. Do zdaj so bile predstavitve v Celju, letos pa prvič v Žalcu, in to hkrati na več lokacijah. Isti dan, 8. novembra, so Žalec obiskali najboljši slovenski vinogradniki in vinarji ter svoja mlada vina predstavili v petih lokalih, kjer so jim dodali značilno jesensko kulinariko. V kavarni Čokoladnega ateljeja Dobnik v Žalcu so poleg mladih vin kmetije Ščurek iz Goriških brd obiskovalcem ponudili temno čokolado in slano pecivo. V Kulinariki Podpečan so vina vinarjev Boštjana Protnerja in Lojzeta Gaube dopolnili z jedmi iz pire ter pokušnjo konopljinega in orehovega olja. Stili Caffè Žalec je z mladimi vini gostil Etbina Erzetiča in Magdo Steyer, poleg pečenega kostanja pa so obiskovalcem ponudili v pokušnjo hladno stiskano olje, bučno olje in bučni kruh. V Gostilni Čas sta svoja mlada vina predstavila Etbin Erzetič in Bogomir Valdhuber, ponudili so tudi pečen kostanj, jedi iz buč in hladno stisnjeno oljčno olje, v Piceriji Bonita pa so vinom Boštjana Protnerja in Bogomirja Valdhuberja dodali pice z jesenskimi plodovi, ponudili hladno bučno olje, savinjsko bučno olje in savinjske jabolčne dobrote. In kakšna vina letnika 2012 napovedujejo mlada vina? »Zaradi obilice sonca in malo dežja so vina zelo bogata s sladkorjem, nekoliko manj pa je kislin, zato tudi vina, ki so suha, delujejo slajše. Letnik bo po kakovosti zelo bogat, količinsko pa ga je manj, zlasti primorskih vin, pa tudi štajerskih je manj. Ker imajo vina letos malo manj kislin, bodo tudi manj obstojna,« je povedal predstavnik Vitice Gregor Vovk Petrovski. K. R. Čebelarji za slovenski zajtrk Ob prevzemu medu v VVZ Žalec (od leve: čebelar Rudi Anžel, tajnik ČZ Žalec Jani Puckmeister, svetovalka ČZS mag. Andreja Kandolf Borovšak in direktorica VVZ Žalec Natalija Žikič Starič) *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. V petek, 16. novembra, so po vseh osnovnih šolah in vrtcih že tradicionalno pripravili medeni zajtrk, po novem slovenski zajtrk. Glavni namen projekta je izobraževanje in ozaveščanje mladih o pomembnosti kmetijstva, čebelarstva, pravilne prehrane in pomembnosti čistega okolja. Na območju Spodnje Savinjske doline je projekt akcije ponovno prevzela Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec. Akcije pa so se poleg čebelarjev udeležili tudi mlekarji, sadjarji in Turistična kmetija Tratnik, ki je postregla z domačim kruhom. Po besedah tajnika ČZ Spodnje Savinjske doline Janija Puck-meistra so največ medu za VVZ Žalec prispevala čebelarska društva Gotovlje, Šempeter in Griže. Tradicionalnega slovenskega zajtrka so se v enotah VVZ Žalec udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, direktorica VVZ Žalec Natalija Žikič Starič, svetovalka zdrave prehrane pri Čebelarski zvezi Slovenije mag. Andreja Kandolf Borovšak in tajnik ČZ Spodnje Savinjske doline Jani Puckmeister. T. T. V Domu krajanov Tabor je pred kratkim potekalo predavanje znanega publicista, neodvisnega raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata. Dogodek sta ob podpori Občine Tabor organizirala društvo Ajda Štajerska in Damjana Lukman. Predavanje je bilo namenjeno sodobnemu Človeku in njegovemu življenju v modernem svetu. Anton Komat je izpostavil teme, kot so avtohtone sorte rastlin, sodobno življenje, zdravje ljudi, klimatske spremembe in podobne teme, povezane s preživetjem v prihodnosti. Med drugim se je dotaknil kmetijstva, ki je nekoč za delovanje uporabljalo le sončno Zeliščarstvo Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec je v študijskem letu 2012/2013 začel delovati krožek Zeliščarstvo, narava in zdravje. V skladu z evropsko direktivo, ki spodbuja uresničevanje vizije vseh starosti s poudarkom na naravoslovnih in prirodoslovnih vsebinah, želijo izobraziti vrtne prostovoljce, ki bodo spoznali bogastvo našega ožjega naravnega okolja, njegovo biotsko pestrost in široko uporabnost in svoje pridobljeno znanje posredovali tudi drugim, predvsem mlajši generaciji. Na Inštitutu za hmeljarstvo Žalec se ponašajo z enim od prvih vrtov zdravilnih rastlin v Sloveniji, ki ponuja dodatno znanje in možnost za sodelovanje, zato je krožek še toliko bolj smiseln in zaželen. Udeleženci krožka naj bi postali vrtni prostovoljci zeliščnega vrta pri obrambnem stolpu in razlagalci in naj bi pomagali širiti znanje o uporabi zdravilnih zelišč. Kot pravijo ustanovitelji krožka na čelu s predsednico Univerze za III. življenjsko obdobje Marijo Masnec, pa želijo z znanjem o uporabi zelišč prispevati tudi k skrbi vsakega posameznika za ohranitev lastnega zdravja. Z njihovo pomočjo bomo ob obisku zeliščnega vrta spoznavali in razumeli, da je zdravje splošna vrednota *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. j LEPOTNI STUDIO TEMPUS Vam V MESECU DECEMBRU 30 % POPUSTA Vse nege in darilne Bone zanje. LEPOTNI STUDIO TEMPUS, CELJSKA CESTA 8, ŽALEC GSM: 041 853 584 V SPAR CENTRU ŽALEC 1 NADSTROPJE. energijo, danes pa je ta ista panoga odvisna le od nafte in fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Vsa ta sredstva, ki so namenjena zatiranju in uničevanju pleveli ter ostalih živih bitij, na koncu pristanejo na naših krožnikih, posledično pa ogrožajo naše zdravje, kar je vir dobička za farmacijo. Seveda nam že veliko pove to, da poteka proizvodnja FFS in zdravil v istem podjetju. Prav k tej temi je spadala tudi misel: Naj bo kmet zdravnik, zdravnik učitelj in učitelj kmet. Omenil je tudi našo prst, ki je postala mrtva zaradi prekomerne uporabe pesticidov in gnojil. Te snovi so prst popolnima izčrpale, da v njej ni več življenja. Deževni-ki so živali, ki so pomembne za prst, uničujeta pa jih težka mehanizacija in prekomerno oranje, ki ruši razmerje med sloji prsti. Predavatelj je dejal, da je zdrava prst le tista, ki vsebuje zadostno mero deževnikov. Če je prisotnih dovolj deževnikov, prst sama poskrbi za ravnovesje in ji ni potrebno dodajati nobenih dodatni hranil. Večkrat pa je tudi poudaril, da se človek lahko zanese le sam nase. Ko bo človeštvo pričelo padati v prepad, nas ne bosta rešili ne znanost ne tehnologija, še najmanj pa ljudje na vodilnih položajih, temveč si bo moral vsak pomagati sam. Ta nasvet in še več drugih pa lahko najdemo tudi v njegovi zadnji knjigi Umetnost preživetja. D. N. , narava in zdravje in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernika in skupnosti kot celote. V okviru krožka bodo nekaj pozornosti namenili tudi hmelju, rastlini, ki je zaznamovala našo dolino, ki je tudi zdravilna in je kljub slabim časom še vedno simbol Savinjske doline. Udeležba na prvih predavanjih je pokazala, da je zanimanje za naravo prava izbira, krožek pa naj bi postal stalnica med dejavnostmi, ki jih že kar nekaj let izvajajo v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec. D. N. SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO KRK Uroš, s.p. ^ Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros.krk@triera.net BARVANJE NAPUŠČEV DELO IN NAJEM DVIŽNE KOŠARE (do višine 40 m) Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. SSPHWiP’v '<''. SILVESTRSKI VEČER MALO DRUGAČE! ZKŠT Žalec vabi 31. decembra 2012 - ob 21.30 v Dom II. slovenskega tabora Žalec, kjer vam bodo postregli S KOMEDIJO IN KOZARCEM PENINE, zabaval vas bo TADEJ TOŠ, - ob 23.00 na avtobusno postajo v Žalcu, kjer boste z ansamblom VAGABUNDI zaplesali v novo leto. Informacije in vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ..... i kulturo, šport in turizem Žalec, www. zk % Nedelja, 9. december, ob 17. uri Grad Komenda na Polzeli Koncert za citrarski abonma in izven MOJCA BEDENIK, sopran, in Marlene Dietrich kabaret, Prešernovo gledališče za potujoči abonma in izven Ponedeljek, 17. 12. 2012, ob 20. uri Odhod iz Žalca ob 17.30 Vstopnice: TIC Žalec Radio komedija na odru Igrata: Polona Požgan in Sašo Papp Sobota, 1. december, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec : TIC Žalec www.zkst-zalec.si @ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Iztok Mlakar 3. 12. ob 19.30 in 10. 12. ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec (za gledališka abonmaja in izven) 4» *•*•**“ W Vstopnice:.TIC Žalec, 710 04 34 Vi. s Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Noč za nočjo, dan za dnem ... iz naše hiše prijetno diši. Vonj privablja spomine na praznične dni... EĐ3H3 V prihajajočih dneh si vzemite čas za svoje najdražje ... posladkajte se z Brglezovim dobrotami... OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2012 Ob kulturnem prazniku v letu 2013 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje. Odličja se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 7. januarja 2013 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. Na podlagi 60. člena in smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,108/09, 57/12) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99,43/00, 37/01, 25/02,5/03,29/03,134/04,16/05, 95/05,23/06) je župan Občine Žalec dne 9. novembra 2012 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom L Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta industrijskega območja Juteks (v nadaljevanju OPPN), ki ga je septembra 2012 pod št. projekta 666/12 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje. II. V skladu z 6l.a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-A, Uradni list RS, št. 108/09,57/12) se izvede skrajšani postopek priprave OPPN. lil. Ureditveno območje OPPN zajema zemljišča pare. št. 297/5 - del, 302/3,281/6, 303/4, 300,1965/6 - del, 383/1 - del, 373/1 - del in 366/1, vse k.o. Žalec. IV. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec in v prostorih MS Žalec. Javna razgrnitev bo trajala od 20. 11. do 4. 12. 2012. Med javno razgrnitvijo bo dne 28.11.2012 ob 14.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. V. Med javno razgrnitvijo lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec ali na MS Žalec. VL Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://wvnv.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in MS Žalec ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-03-0002/2012 Župan Občine Žalec Žalec, 9 november 2012 Janko Kos MALI OGLASI ŽALEC, 1,5-SOBNO STANOVANJE, 50 m2,6/7 nad., funkcionalni razpored, zastekljen balkon, cena: 59.000,00 EUR. Info.: 031 537 186 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO, za osnovne in srednje šole, v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 DOSTAVLJAM SUHA, RAZŽAGANA DRVA PO 2 m3 NA DOM. Cena za 1 m3 je 60 EUR. Prevoz brezplačen. Info.: 041 522 560 43 letni, delaven, uspešen MOŠKI, si želi skrene, trajne LJUBEZNI. Info.: 041 240403 Želim spoznati ZVESTO PUNCO za TRAJNO, POŠTENO, ISKRENO razmerje. Info.: 041 859 096. IZDELAVA IN POPRAVILO NOTRANJEGA POHIŠTVA, ograj in vrat. Ugodno. Mizarstvo Slemenšek. Info.: 040 419 577 NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • elektronski krmilni sistem • transporter za pelete MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPUSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si «■»! SlIKOPUSKARSTVO Terglav UNIFOREST d.o.o. 03 777 1410/20 komer ::-$<■ ■ nedojemljivi žalosti sta nas zapustila f{ ^ 2 draga oče in mama !!, ; j ANTON in MARJANA MLINARIČ iz Liboj (31. 5.1940-7.10. 2012) (25.6. 1939-18.10. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, sodelavcem in prijateljem za sočutne besede, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo PGD Kasaze-Liboje in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki se ju boste spominjali. Žalujoči: sin Milan, sin Bojan z družino in hči Marija z družino Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. ZAHVALA Po bolezni je dotrpela in tiho za vedno zaspala draga mama JOŽICA BRUS s Polzele (16. 3.1928-8.10. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in stanovalcem bloka 207 b za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prav tako hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem Lastovka, gospodu župniku iz Braslovč Milanu Gosaku in gospodu Debelaku za poslovilni govor. Žalujoči: sin Marjan in hči Lidija z družinama Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) V SPOMIN 3. novembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila AMALIJA TOPOVŠEK roj. KOŠENINA iz Grajske vasi (23. 6.1920-3.11.2012) Vsem, ki se spomnite nanjo in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob trenutkih žalosti in globoke, neizrekljive bolečine, ki jih doživljamo vse od dne, ko smo izgubili najdražjo SLAVKO BALDASSINI iz Prebolda, nismo bili sami. Za sočutne besede in dejanja, ki so blažila našo bolečino, se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku iz Prebolda, pogrebnemu podjetju Ropotar, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti... Vsi žalujoči Tvoje srce utrujeno in bolno za nas bilo ljubezni je polno. Mnogo lepega si nam v življenju dala, zdaj pa mirno, spokojno si zaspala. ZAHVALA V 90. letu nas je tiho in za vedno zapustila žena, mama, stara mama, babica, sestra in teta LJUDMILA STROŽER iz Rakovelj (4. 9. 1923-5.11. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene nemoči obiskovali, ji delali družbo in jo s svojim pripovedovanjem razveseljevali. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrekli besede sožalja, darovali za svete maše, cvetje in sveče v njen spomin in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma župnikoma Milanu Gosaku in Ivanu Arzenšku, govorniku gospodu Debelaku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Morana za lepo opravljeno storitev. Žalujoči: vsi njeni Ne bojte se poslavljanja, kajti slovo je potrebno, da lahko nekoga spet srečamo. ZAHVALA FILIP SLAKAN po domače LIPE z Gomilskega (20. 3.1932-8.11.2012) Ob nenadni izgubi našega dragega Lipeta se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Vsem iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Ani in vsi njegovi Skromno je živela, v življenju mnogo pretrpela. Za trpeče dni naj lučka vedno ji gori. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga žena, mama, sestra, stara mama in prababica STANISLAVA DUCMAN iz Ločice ob Savinji 79, Polzela (27. 4.1927-21.10. 2012) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ■ Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica JOŽEFA ŽIVORTNIKA s Polzele (4. 3.1951-20.10. 2012) smo hvaležni vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, darovali, sodelovali na pogrebni svečanosti in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi POGREBNA SLUŽBA m CUETL1ČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Tvoje srce utrujeno in bolno za nas bilo je ljubezni prepolno. Mnogo lepega si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra TEREZIJA ŽAGAR roj. NAPRUDNIK iz Griž (12. 10. 1924-1. 11.2012) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala pevcem, govorniku, gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred ter pogrebni službi Britovšek. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Iz sanj so narejene dragocene in večne stvari; njihova lepota živi naprej in nikoli ne zbledi. (Virna Sheard) ZAHVALA ob tragični izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta ALOJZA RIBIČA iz Tabora (25. 5. 1961-4. 10. 2012) Bolečine, ki je prisotna, ni mogoče opisati z besedami, ampak ko spoznaš, da v takšnih težkih trenutkih ne ostaneš sam, ti opora in sočustvovanje pomenita vse na svetu. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem ter sodelavcem podjetja Juteks, d. d., za izrečena sožalja, pomoč, cvetje, sveče in za preprost stisk roke. Posebna zahvala gasilcem PGD Ojstriška vas-Tabor ter članom GZ Žalec. Hvala tudi gospodu župniku Andreju Goličniku za darovano pogrebno sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, gospe Ivanki za poslovilne besede ter Ansamblu Robija Zupana in celotni pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka RUDOLFA ŠTAHLA (7. 7.1938-12.11.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in podjetju Juteks d.d. ter znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in osebju Bolnišnice Topolšica. Posebna zahvala dr. Hrovatovi in dr. Rožiču, pogrebni službi Morana in pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete pesmi, govorniku za ganljive besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in za sveto mašo. Žalujoči: žena Betka, sin Rudi, hči Ksenija, hči Suzana in sin Aleš z družinami ter ostalo sorodstvo Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 10. decembra 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu zapustila ljubljena mamica, babica, tašča, teta in sestra DANICA SVRŽNJAK iz Žalca (26.4. 1955-6. 10. 2012) Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ji pomagali, ko je bila še z nami. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje, ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Ivanki, pevcem Idile in patru Jožetu Rupniku. Posebna hvala zdravnici dr. Alenki Kobal, ki nam je bila v veliko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Drago in Dani z družino, hči Romana z družino ter vnuki Matic, Tilen, Anja, Anej in Jan, ki babico zelo pogrešajo Kot metulj je odletel, tam med zvezdami bo zdaj živel, tudi mi za njim bomo odšli, ko nas bodo poklicali. ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat in svak TONČEK PRISLAN iz Šempetra (13. 6. 1949-23.9. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bodo neizmerno pogrešali Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep ... ZAHVALA Za vedno nas je zapustila žena, mati, tašča in babica ALENKA SLOKAN iz Prebolda (20. 5.1953-22.10. 2012) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, pogrebni službi, pevcem in Jožici Ocvirk za govor. Hvala zdravniški službi, ki se je borila za njeno življenje. Imejte jo v spominu, kot ste jo poznali! Žalujoči: Franci, Urška, Enrico, Tjaša, Primož, Lana in Jakob Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, oče in brat IVAN HANŽIČ iz Kasaz (29. 8.1967-30.10. 2012) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, učencem in učiteljem Osnovne šole Petrovče za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Manuela, hči Monika ter brat Andrej z družino V Šempetru strašil medved Največ menjav staro za staro Pri izrezovanju buč, ki je priljubljen običaj za noč čarovnic tudi pri nas, se nekateri prav posebej potrudijo in nastajajo prave umetnije. Veronika Randl in njen tast Miha Randl iz Šempetra pa sta iz stokilogramske buče ustvarila glavo medveda, ki je nekaj časa ponoči »strašila« pred njihovo hišo. V bučo so napeljali tudi električno lučko, ki je odsli-kavala podobo grozeče medvedje glave z odprtim gobcem in s strašnimi zobmi. Pri nastajanju te umetnine sta sodelovala tudi vnuka Tajda in Urban, ki sta bila zelo vesela, ko se je zvečerilo in je buča v podobi medvedje glave dobila pravo podobo. Sicer pa to ni bila edina bučna umetnina, ki je krasila njihovo zelenico, na kateri je bil poleg buče tudi možakar iz brezovih debele, vhod v hišo je namreč krasila tudi buča v podobi mačke. D. N. Jesen se je letos še posebej »potrudila« za nevšečnosti. Najprej konec oktobra sneg, čez teden dni pa dež in polave. Zgodnji sneg, tokrat že 28. oktobra, je poleg težav v prometu povzročil težave tudi sadjarjem, saj predvsem jablanam listje še ni odpadlo. Otro- kom pa je ta kratkotrajni sneg vendarle spet prinesel nekaj užitka, katerega vidna posledica so bili zabavni snežaki. A kaj, ko je bila ta zabava nadvse kratkotrajna. Že kmalu so veselje odplavile skrbi zaradi poplav, ki so tudi v Spodnji Savinjski doline naredile precej škode. T. T. Savinja je spodkopala obrežje v Parižljah, kjer so morali cesto zapreti, občani in lastniki počitniških hišic lahko pridejo do svojih domovanj le peš Alen pa je postavil prvega snežaka Motijo jih znaki Sneg in poplave Sami so si naribali zelje Stanovalci Zavoda sv. Rafaela Vransko so pretekli teden ribali zelje. V Zavodu sv. Rafaela Vransko so se odločili, da bodo za dobro kislo zelje poskrbeli sami. Pobudo je podala direktorica doma Mojca Hrastnik, organiza- terapevtka Saša Svetec. Stanovalci doma so se z navdušenjem lotili dela. Najprej so kupili nekaj vreč zelja, pripravili prostor, potem pa so se lotili čiščenja, rezanja in tlačenja. Pri tem so jim pomagale kuharice, hišnik, direktorica in delovna terapevtka, ki je skrbela, da je vse potekalo po načrtih. Po Varovanci so se z navdušenjem lotili dela dveh urah je bilo delo konča- hitro spremenil v družabne-no in vsi so bili zadovoljni, ga, kar je bilo vsem v zado-saj se je delovni dogodek kaj voljstvo. T. T. Matic je takole razbremenil mlada drevesa, ki so klonila pod težo snega Na Bregu pri Polzeli in tudi drugod po polzelski občini so bili ponovno na delu vandali, ki so poškodovali več prometnih znakov, košev za odpadke, z okenskih polic pa so zmetali cvetlična korita. Ob tem najbrž niso pomislili, da bi denar, ki ga bo občina porabila za odpravo škode, lahko uporabili za kaj veliko bolj nujnega v teh težkih časih. T. T. Uvod v zimsko sezono je za marsikoga tudi obisk sejma smučarske opreme. Smučarski klub Gozdnik Žalec je prejšnji vikend v telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec pripravil tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Po besedah predsednika SK Gozdnik Žalec Matjaža Baud-ka je bil sejem dobro obiskan, pozna pa se, da so krizni časi in daje denarja vse manj. Največ je bilo zamenjav staro za staro, predvsem otroške smučarske opreme. Organizator pa je bil z obiskom in s sklenjenimi kupčijami zadovoljen. Že teden poprej pa je podoben sejem organiziral ZKTŠ Vransko. Z obiskom na drugem sejmu rabljene in nove smučarske opreme v Športni dvorani Vransko so bili zadovoljni, zanimanje za rabljeno opremo pa v teh dneh gotovo dogodke v dolini organizirali napoveduje, da bodo podobne tudi v bodoče. T. Tavčar S sejma v Žalcu DVOREC NOVO CELJE 2. 12. 9. 12. 16.12. 23. 12. SEJEM 10.00-16.00 KONCERTI 18.00 Doroteja Mešani Mešani Vokalna Dolšak, pevski planinski skupina citre, zbor pevski ZaPet Jože Grobler, A-Cappella, zbor tenor KD Petrovče Žalec ' iOtU ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Vnuka Tajda in Urban ob medvedu, ki sta ga ustvarila mama Veronika in dedi Miha