List 3.
Italijansko  nasprotstvo   narodni  jednako-
pravnosti.
Hud boj se sedaj bije za narodno jednakopravnost na Primorskem. Vlada kaže nekaj dobre volje, a nima dovolj odločnosti, da bi je izvedla. Italijani se pa upirajo z nenavadno odločnostjo in trmoglavostjo. Ko so v zadevi dvojezičnih napisov bili toliko dosegli, da se do-tična odredba ni povsem izvela, temveč le v toliko, kolikor vlada že zaradi časti države ni mogla se umakniti, mislijo Italijani, da bodo tudi sedaj vlado ugnali v kpzji rog. Kaže se celo, da utegnejo doseči, ako grof Badeni ne pokaže večje odločnosti.
Znano je našim čitateljem,   da  so vse instance rešile,   da   se   mora  v Gorici   osnovati   slovenska   ljudska šola. Vlada obrača in Italijani pa obrnejo.   Šole še sedaj ni,  ker  zanjo  italijanski  mestni zastop   noče   preskrbeti primernega poslopja.    Izbral si je   pač neko staro vojašnico  zunaj  mesta,   kjer bi šola  ne vspevala.    Otroci   bi imeli  predaleč v šolo   in   tudi v zdravstvenem   oziru  bi trpeli, ker je to  poslopje tako nezdravo in mrzlo, da so še vojaki ga morali ostaviti. Mestni zbor pa ima na razpolago učne  prostore sedanje  zasebne  ljudske šole društva „Sloge", pa jih noče, ker hoče slovensko   šolo onemogočiti.
Ker je vlada le pritiskala, so se razpisale učiteljske službe za novo ljudsko šolo, pa le začasne, kar najbolje kaže, da mislijo Italijani prej ko bode moč šolo ugonobiti. Očitno pa govore, da hočejo nastaviti najslabše učne moči, da šolo prej ugonobe. Gledali bodo tudi, da bodo učitelji in učiteljice italijanskega mišljenja. Došlo je baje že nekaj prošenj od slovenskih renegatov, ki zagotovljajo, da niso pretirani Slovenci. Italijani hočejo slovensko šolo na umeten način narediti za potujčevalnico slovenskih otrok. Vlada pa nima dovolj odločnosti, da bi preprečila tako počenjanje.    Ko bi bila  njena  dolžnost,   da prisili
Italijane, da store nemudoma svojo dolžnost, pa le cinca. Šoli društva „Sloge" je za nekaj časa dovolila nekai podpore, da slovenski otroci vsaj v Gorici niso brez vsa-cega pouka.
Slovenski poslanci so stavili v deželnem zboru več interpelacij v tej stvari. Ko so se v deželnem zboru či-tale dotične interpelacije, ostavili so italijanski poslanci dvorano.
V Trstu so razmere še hujše, kakor na Goriškem. Slovenski poslanci se niti ne udeležujejo zborovanja deželnega zbora, ker ne marajo biti predmet napadov in zasmehovanja italijanskih pobalinov na galeriji in ker niso v mestu niti varni pred napadi italijanske druhalji. Deželnega zbora predsedstvo nima niti dobre volje, da bi branilo slovenske poslance pred uličnimi junaki, zbira-jočimi se na galeriji Celo še več, Italijani nalašč najemajo rogovileže, da slovenski poslanci potem pri razsa-janju galerije niti govoriti ne morejo. Slovenski poslanci so obrnili se do deželnozborskega predsedstva in do vlade, da bi se preskrbelo, da prenehajo sedanje neznosne razmere, a niti odgovora ne dobe.
Kako brezozirni so Italijani, se je pokazalo v neki sicer malenkostni zadevi. Odvetnik dr. Gregorin je v neki zadevi društva „Sokola« od tržaškega magistrata dobil italijanski odlok. Pritožil se je zaradi tega na na-mestništvo, ki je naročilo magistratu, naj izda slovenski odlok. To se ni zgodilo, temveč magistrat se je pritožil na ministerstvo, ki je pritožbo odbilo in naročilo, da se izda slovenski odlok. Italijanski magistrat tudi sedaj ni ustregel želji. Italijanski gospodje so kar sklenili, da slovenskega odloka ne izdajo, ter bodo še nadalje jedino italijanski uradovali, naj stori namestništvo in ministerstvo, kar hoče. Ta sklep je pač že vrhunec nesramnosti, a vendar ne čujemo, da bi vlada bila proti temu že kaj storila.
Cesar je razveljavil sklep isterskega deželnega zastopa, da je opravilni jezik deželnega zbora jedino italijanski. Italijani se pa ne mislijo udati. Dotično odločitev izročili so odseku, da se posvetuje, kako bi le preprečili
slovanske interpelacije, predloge in govore v deželnem zboru. Ko je v prvi seji deželnega zbora namestnik deželnega glavarja izspregovoril nekaj slovanskih besed so grozno upili in ugovarjali.
Da se ne bode s predsedniškega stola še slišala kaka slovanska beseda, so sklenili, da deželni glavar ne sme nikdar prepustiti predsedstva svojemu namestniku. Vlada misli baje deželnemu zboru predložiti predloge v obeh deželnih jezicih, a Italijani temu že ugovarjajo. Slovanski poslanci so večkrat se že pritoževali, da se njih govori v deželnem zboru ne vsprejemajo v stenografični zapisnik. Vlada je spoznala, da je to krivično, a deželni odbor neče preskrbeti slovanskega stenografa. Še več, mini-sterski predsednik grof Badeni je naročil namestniku Ri naldiniju, da naj vzame seboj v Poreč slovanskega stenografa. Vitez Rinaldini je to tudi storil, a isterski deželni glavar ga je kar samovoljno odpravil iz zborovalne dvorane. Slovanski poslanci so pa tudi izpostavljeni zasmehovanju italijanske gospode in uličnih pobalinov. Te dni se je iz Poreča več slovenskih poslancev vozilo v Trst. Zaradi viharja so v Piranu morali izstopiti iz ladije. Jedva so izstopili, že so jih jeli psovati in zasramovati Italijani in to ne le poulični pobalini, temuč tudi gospoda. Voza niso mogli dobiti, da bi se peljali v Trst, že plačana nosača sta odrekla, da ne nosita jim prtljage. Po mestu in še zunaj mesta so kričali okrog njih Italijani, kakor divji. Policije pa ni bilo nikjer slutiti. Nalašč in morda celo na povelje občinskega predstojništva se je poskrila. Poslanci morali so namreč potovati peš, sami noseč prtljago. Tudi v Izoli niso dobili voza, ker se je nekaj Italijanov iz Pirana tja peljalo in tamošnje voznike pregovorilo, da voza ne dajo. Peš so morali do finančnostražna kasarne pred Porečem, kjer so prenočili.
Italijani se torej odločno upirajo ne le slovanskim željam, temveč tudi vladnim naredbam. Kdor pozna, kako bojazljivi so Italijani, ako se jim resno stopi na prste, se mora pač vprašati, od kod tak pogum. Vrabci že čivkajo po strehah, da je teh razmer mnogo kriv vitez Rinaldini, ki skrivaj podpira Italijane. To se je očitno videlo ob zadnjih deželnozborskih volitvah v Istri.
Sramota je pa za vlado in državo, da se pusti od Lahov tako zapovedovati. Po naših mislih, bi se pač našlo kako sredstvo, da bi jih ukrotili.
Grof Badeni pa ne kaže proti Italijanom tiste odločnosti, kot jo proti krščanskim socijalistom na Dunaju, če tudi bi baš na Primorskem bila odločnost umestna. Jedva so na Dunaju volili drugič dr. Luegerja za župana, že se je razpustil mestni zastop, a italijanski za-stopi se pa ne razpuste, naj še tako teptajo zakone. Tako ni čudo, da se Italijani vse upajo, ker se jih vlada boji. Rinaldini pa tudi ne pokaže vse odločnosti proti Itali janom, vladne naloge nekak nerad izvaja. Centralna vlada bi mu morala naravnost povedati, da če ne pokaže večje odločnosti, da se bode zamenil s kom drugim, kateremu se bodo dala vsa sredstva na razpolao:o, da Italijane nauči izpolnjevati z iki ne.    Ko bi Italijani videli, da ima
vlada resno voljo Slovanom pripomoči do pravic in da Rinaldini ne bode več vodil volitev, ako prisilijo, da se kak zastop razpusti.
22