Ljubljana, 17. aprila 1997 ☆ številka 14 ☆ letnik 56 Stavkajočim delavcem Alprema iz Kamnika je njihov direktor poslal na dom sklepe o začasni odstranitvi * delovnega mesta. Na ta način je hotel stavko razbiti, kar je prvi tovrstni primer v naši novi državi. Kako se je direktor Miro Drašček pogovarjal s predsednikom stavkovnega odbora Matevžem Skamnom 'n delavci preberite v članku: na strani Vlada predlaga več ukrepov v korist gospodarstva liže, da bo več Plač neobdavčenih OBUPANI DELAVCI TOVARNE REZALNEGA ORODJA S PREVALJ SO ZAPRLI MAGISTRALNO CESTO Okoli 300 delavk in delavcev Tovarne rezalnega orodja iz Prevalj, ki že od 3. aprila zaman stavkajo za izplačilo januarskih, februarskih in marčevskih plač, je v sredo ob 13. uri za dve uri protestno zaprlo cesto med Ravnami in Črno. Stavkajoči so na cesto postavili viličarja, na katerega so namestili ogromen pano s parolami, ki pa jih vozniki niso mogli prebrati, saj so policisti promet preusmerili že kakšen kilometer pred zaporo. Na pano so zapisali: “Oj, Ljubljana, daleč si, tu v provinci ostali smo sami!”, “Raja delaj, tiho bodi, denar pobrali so gospodi!”, “Kaj bo nam dežela ta, kjer kruha ni za vsakega!”. Stavkajočim je na protestnem shodu ob cestni zapori spregovoril predsednik SKEI in stavkovnega odbora v Tovarni rezalnega orodjaZvonko Topler. Povedal jim je, da se je v sredo dopoldne sestal stavkovni odbor in pri slovenski vladi, ministrstvu zadelo, ministrstvu za gospodarstvo in varuhu človekovih pravic še enkrat prosil za pomoč. “Obupno socialno stanje delavcev v Tovarni rezalnega orodja se poglablja iz dneva v dan. Kljub prošnjam, da nam priskočite na pomoč, te pomoči do danes nismo dobili. Ogorčeni in obupani vas ponovno prosimo, da nam pomagate. Tudi mi smo vendar Slovenci, državljani te države, kljub temu, da živimo na samem obrobju Slovenije in smo kot kaže, tudi od vseh pozabljeni,” so stavkajoči zapisali v pismu vladi. Na začetku tedna so se predstavniki vodstva Tovarne rezalnega orodja pogovarjali z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo in njegovimi sodelavci. Kakor kaže, država delavcem, ki so hkrati večinski lastniki tovarne, ni pripravljena pomagati, če tudi sami ne bodo prispevali svojega deleža k izboljšanju razmer. “Od nas terjajo, da bi začeli delati, nato pa bi se začeli pogajati o izplačilu januarske plače. Vendar pa zaradi čedalje večje socialne stiske nato nismo mogli pristati,” pojasnjujeTopler. “Delavci brez plač preprosto ne moremo več preživljati sebe in svojih družin. Nerazpoloženje in negotovost med zaposlenimi sta zaradi vsega omenjenega čedalje večja.” V rešitev skoraj nihče več ne verjaflitf. , .»;r ^ —ar* odbora . TKO P™* <« ^ "j^a zaostale obveznosti do delavK in delavcev. mag. Dušan SEMOLIČ Predsednik ZSSS ul' Nadaljevanka o Zlatami Celje postaja že »grozljivka« V Celju pod Mazom se Teko Skei - Nove izhodiščne .Plače in dragi prejemki v Svinski in elektroindustriji ’eprav pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo še niso dala skoraj nobenih sadov, jih bo ZSSS nadaljevala. Ker bi se zaposleni po 1. juniju lahko znašli v brezpravnem položaju, bo ZSSS predlagala podaljšanje veljavnosti stare pogodbe do konca leta. Več o tem na stran 17. aprila 1997 SEDEMDNIVSINDIKfflH Se v Alpremu piše nova stavkovna zakonodaja? DELAVCEM HODIJO PO GLAVI Delavci Alprema iz Kamnika stavkajo že drugi teden. Prejšnji petek je vodstvo podjetja poslalo sodišču predlog, naj stavko razglasi za nelegitimno. Stavkajočim delavcem pa je poslalo na dom sklepe o začasni odstranitvi z dela. Pogajanja med stavkajočimi in direktorjem v torek še niso dala sadov. Direktor jim je namreč obljubil preklic suspenzov le, če bodo pristali na trimesečno vzdržnost od stavke. Zaostanek pri izplačilih plače naj bi poravnali do konca junija. Takrat pa bi se lahko pogovarjali tudi o izplačilu regresa za leta 1994,1995 in 1996, takrat bo tudi že rok za izplačilo letošnjega. Skei podjetja Alprem je 24. marca zahteval izplačilo plač za januar in februar, regresa za leta 1994, 1995 in 1996 ter jubilejnih nagrad. Od glavnega direktorja podjetja so zahtevali, naj zahteve izpolni do 1. aprila. V nasprotnem primeru so za 2. april, ob šesti uri, napovedali začetek stavke, ki naj bi trajalado izpolnitve zahtev. Tega dne so stavkati tudi začeli. Poskusi pogajanj niso bili uspešni. Vodstvo podjetja seje v petek, 11. aprila, odločilo za razbitje stavke. Pri sodišču je vložilo zahtevo za začasno uredbo, s katero naj bi bila stavka razglašena za nelegitimno. Istega dne je stavkajočim delavcem na domači naslov poslalo sklepe o suspenzu, češ da ovirajo delovni proces. Med stavko, natančneje 4. aprila, so delavci prejeli plačo za januar, za februar pa so jim dali le bone v višini četrtine plače. Podjetje dolguje vsem zaposlenim kjer je tudi uprava Alprema. Stavkajoči so nam povedali, da je scenarij stavke tudi sad delovanja KNSS-Neodvisnost, kije na Usnjarski cesti manjšinski sindikat, na Ljubljanski cesti pa večinski. Ta sindikat naj bi stavko najprej napovedal, kasneje pa pustil Skei na cedilu. Na povabilo predsednika stavkovnega odboraMatevža Skam-na smo spremljali del pogovora med stavkajočimi in direktorjem, bilo je v ponedeljek ob 13,30. Predsedniku stavkovnega odbora Matevžu Skamnu je direktor Miro Drašček najprej povedal, da se z njim ne bo pogovarjal, ker daje suspendiran zaradi kazenskega postopka, ki gaje tožilstvo na sodišču začelo zoper njega. Skamen je skušal razložiti, da ga obtožujejo za izkoriščanje službenega telefona za pogovore s hčerko v Nemčiji. Račun za zasebne telefonske pogovore naj bi znašal 122.000 Valter Zavec je direktorju med drugim očital, da stavkajočim namesto da bi izpolnil njihove zahteve, hodi po glavi. Direktorje še povedal, da so zoper stavkajoče začeli kolektivni spor in jim poslali sklepe o začasni odstranitvi z dela (suspenzu). Po njegovih besedah poskusi pogajanj in pomiritve niso uspeli le zato, ker je stavkovni odbor zavračal vse predloge in položaj zaostroval. Zaradi stavke naj bi nastajala škoda. Vodstvo podjetja čaka, da bo sodišče sprejelo začasno uredbo o nelegalnosti stavke. Na pogovoru je sodeloval tudi Valter Zavec, sekretar odbora Skei nezu Drnovšku. Intervencije s teh mest so običajno zalegle. »Dajte jim denar ali vsaj zagotovila, na se bodo lahko vrnili na delo. Ce ste vi Skamna ovadili, bi zaradi nevestnega poslovanja tudi Skei lahko koga ovadil. Poskus prekinitve stavke v Alpremu s posegom sodišča in suspenzije prvi tovrstni primer v naši državi. Ker ste suspenze stavkajočim delavcem poslali kar na dom, namesto da bi se z njimi pogovorili, ste v vodstvu ravnali zelo podlo.«Tako Zavec, kije direk- rek paje svoje zahteve zaostril tako, daje zahteval še trimesečno vzdržnost od stavke in razpustitev stavkovnega odbora. Pri vsem tem naj bi se direktor ves čas skliceval na ugotovitev, da je stavka nelegitimna. Stavkajoči teh zahtev niso sprejeli in stavko nadaljujejo. Proti suspenzu se bodo bojevali tudi po sodni poti, pri čemer jih bo po naročilu območne organizacije Skei zastopal odvetnik Bojan Župevc. Direktor Miro Drašček nam je po telefonu potrdil pravilnost te informacije in dodal, da zahteve delavcev razume, vendar jih vodstvo ne more izpolniti. Direktorsko delo je prevzel prav 2. aprila, ko so delavci začeli stavkati. Direktor Miro Drašček je stavkajočim očital, da le grozijo. Odgovorili so mu, da on ne grozi, ampak kar ukrepa. kasneje. Pri suspenzu Skamna pp bodo vztrajali. Ko smo ga vprašali, zakaj predlagajo sodišču začasno uredbo o nelegitimnosti stavke, je povedal, da zato, ker stavka ni sk; ladna z zakonom. Stavkajoči naj bi tistim, ki želijo delati, to one; mogočali. Nasilno naj bi zadrževali tudi njegovega namestnika Štefana 1 Flerina. Zaradi stavke je vodstvo podjetja suspendiralo 26 delavcev. Izvzeli so le tiste, ki so izrazili željo, da bi delali. O zahtevi, da sodišče izda za; časno uredbo o nelegitimnosti stavke v Alpremu, smo se pogO' varjali tudi z Lidijo Jerkič, pravnico Skei. Potrdilaje, da takšnega primera v Skei še niso imeli, lev Makolah so poskušali z izprtjem delavcev. Proti nameram vodstva i Alprema se bodo bojevali tudi na , sodišču. Seveda pa bodo najprej počakali na njegovo odločitev Počakali bodo tudi na odločbo Alpremove disciplinske komisije- ( ki mora suspenze potrditi ali za- j vrniti. Ukrepanje Skei bo odvisno tudi od tega, ali bo Alprem usta- J novil pritožbeni organ, ki odloča j o delovnih razmerjih. Vprašanj o zgodbi stavkajočih j delavcev Alprema je veliko. Za- ( nima nas zlasti, ali se bo sodišče postavilo na stran delodajalcev, ki skušajo stavko onemogočiti, čeprav delavcem ne dajejo tistega. ] kar jim po kolektivni pogodb' , pripada. Okrožnega državnega tožilca Mateja Peterco sprašujenav i zakaj je za Matevža Skamna s.®' stavil obtožni predlog kaznivega dejanja tatvine po členu 211/1 kazenskega zakonika, za katero je Pogovora med stavkajočimi in direktorjem nismo smeli spremljati, le fotografirali smo lahko. Matevž Skamen (prvi z leve) je tudi sodeloval, čeprav se direktor z njim ni hotel pogovarjati. poslujejo v Alpremovih objektih. polovico regresa za leto 1994, celoten regres za naslednji dve leti in jubilejne nagrade od leta 1994. Alprem dolguje posameznemu delavcu iz vseh teh naslovov v povprečju po več kot 300.000 tolarjev. Skupen dolg podjetja zaposlenim presega 35 milijonov tolarjev. Stavkajo le zaposleni obrata Žične in trgovske opreme na Usnjarski 9 v Kamniku, ne pa delavci Alfe z Ljubljanske ceste 19, tolarjev, za kolikor naj bi bil Alprem oškodovan. Skamen je še povedal, da je na stroške podjetja telefoniral pred decembrom 1995 in da zdaj ni nobene ponovitvene nevarnosti, zaradi katere bi bila potrebna njegova odstranitev z delovnega mesta. Tone Petrovčič, ki vodi obrat na Usnjarski ulici, je pojasnil, da so najprej preganjali neznanega storilca, šele zdaj pa so izvedeli, kdo seje okoristil s telefonom. za ljubljansko območje. Direktorju je skušal dopovedati, da bo poskus nasilne prekinitve stavke le povečal odpor delavcev. Očital mu je tudi, da namesto da bi probleme reševal, hodi ljudem po glavah. Omenjal je, da so se poskusi zaostrovanja odnosov s stavkajočimi za direktorje praviloma slabo končali, tako naj bi bilo zlasti v Litostroju. Skei je zaradi interesov delavcev že večkrat iskal pomoč pri ministrih in celo pri predsedniku vlade Ja- ■.ZŽLv Plačnik teh izvodov je: ........................ Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev. Za naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V.h.odgo-vornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 150 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 torja še vprašal, ali bodo delavce, če bodo kljub suspenzu prišli na delo, tudi pretepali. Ko je na prizorišče pogovora prišla še ekipa Pop Tv, je direktor najprej odklonil vsako izjavo, češ da bi škodovala ugledu podjetja, kasneje pa seje premislil. Čeprav je direktor predsedniku stavkovnega odbora še večkrat povedal, da se z njim ne bo pogovarjal, je bil ta glasen in zbran. Dokazoval je, da stavkajoči niso zahtevali le denarja, ampak tudi ukrepe za rešitev položaja podjetja. Bili pa so osupli, ko jim je direktorjev namestnik Štefan Flerin v petek dejal, da za njihovo podjetje ni rešitve in da lahko agonija traja le še nekaj mesecev. Skamen je tudi dokazoval, da je stavkovni odbor vseskozi iskal možnosti pogovora z vodstvom, vendar to tega ni hotelo. Vodstvu je tudi očital, da so ljudi hoteli spraviti v skrajno stisko in jih na ta način disciplinirati. Povedal je še, da ga obtožujejo, daje sedanja stavka njegova »blagovna znamka«. Po Skamnovih besedah je stavkovni odbor sprejel nekatere ponudbe vodstva podjetja, vendar se stavkajoči delavci z njimi niso strinjali. Kot nam je naslednji dan po telefonu povedala članica stavkovnega odbora Marija Klemenc, so se v ponedeljek pogajali do šeste ure zvečer. Direktor jim je takrat zagotovil umik suspenzov, če bodo v torek znova začeli delati. V to- Ker Drašček verjame v možnost obstoja podjetja, ki bi jo nadaljevanje stavke ogrozilo, si bo za kompromis s stavkovnim odborom še prizadeval. Zaposlenim lahko obljubi le to, kar bo lahko izpolnil. Zamik izplačil naj bi odpravili do koncajunija, o izplačilu regresa pa bi se pogovarjali zagrožena do triletna zapomakaz6^ Zanima nas, ali je prav, daje j predlog vodstvo podjetja preje^ prej kot domnevni oboženec. Oh' tožni predlog je namreč vodsP(j podjetja uporabilo kot krons dokaz, da predsednika stavkovne# odbora začasno odstrani iz podpT j Franček K‘,vl ‘ licije na udeležence železničarske stavke leta 1920. Stavkali so zat0’,Jc, jim je takratnajugoslovanska vlada okrnila zavarovanje, zmanjšala P1 podaljšala delovni čas in onemogočila delo železničarskih svetov. Za dostojanstveno žalno slovesnost so poskrbeli pevci zbora ^ / Rnrnnr 7t»lp7iiirarKkn vndhn ir 7.idnnp.pn mosta in ivralec JcttlCZ ^ ------------------------------------------------------------ ^ j a Svojci in številni drugi državljani so ta torek pri spomeniku ob Z«' „ g cesti v Ljubljani počastili spomin na 13 žrtev brezobzirnega napada ^ Rožanc, železničarska godba iz Zidanega mosta in igralec ■lane'f>JH>' Udeleženci komemoracije, med katerimi so bili tudi predstavniki S dnih sindikatov in Sindikata prometa in zvez Slovenije, so bili zact‘ p h ker se je ni udeležil nihče iz številnih železničarskih sindikatov. • 17. aprila 1997 SEDEMDNIVSIMIIKATIB I & |M| P' ali. ;no Je sk- naj ie; /ali ina tvo ev. Ijo, za- .sti to- ra- ;ga ev ;0 tva tia ■rej eV' :bO ije, za- ;no ta- jča £ih ia- ,ki £e- ga, ib' :ga SS' ;ga ka- Na klepetu z jvanom Furlanom-Kodermacem, predsednikom območne organizacije Posočje Posoško območje Zveze sindikatov Slovenije obsega vso severnoprimorsko regijo in je po razprostranjenosti verjetno največje sindikalno območje. Po “naseljenosti” (sindikalnih članov) pa ni tako: v območje je Povezanih 9000 članov ZSSS, precej cmnov sindikatov drugih dejavnosti Pa je vezano na druge nivoje sindikalne organiziranosti. Območje ima profesionalnega predsednika s tajnico in pravnico z administratorko v Novi Gorici ter pogodbenega pravnika v Tolminu. O vsakdanu sindikalnega Profesionalca v tej prostranosti smo Se pred nekaj dnevi pogovarjali s sekretarjem posoškega območja Ivanom Furlanom-Kodermacem. Uvodoma nam je priznal, da z opravljenim delom 1 zadovoljen. Žuli ga več stvari. Se zdaj ni rešeno pPrašanje reorganizacije območij na severnem nrnorskem. Pred šestimi leti so Svobodni sin-1 . ti skušali povezati Posočje, Vipavsko dolino m Idrijsko v eno sindikalno območje. Zami-se takrat ni bila sprejeta, čeprav nemara ni bila ® aba. Zdaj spet klije na dan. Bomo videli, kaj n zraslo. Drugi naš velik problem je neučinkovitost, ki izvira iz majhnega števila akti-vnih sindikalnih funkcionarjev. smo, da smo pripombe o tem slišali v Ljubljani, in malo povrtali po vzrokih. »R Van ^urLin-Kodermac ima o tem trdno stališče: 0, ezujtati res niso zadovoljivi, toda o tem, koga p 1Vlt!, je več zamisli. Moja je, da nas je sindika-, °v enostavno premalo. Na območju sam po-je IVatT1 ZSSS in sindikatov dejavnosti, kijih Pn nas enajst. Pomagata še dva pravnika in dve nimistrativni moči. Za delo na terenu imamo .. VoU° dotrajani službeni avto.Pomoči od sin-^ ulnih funkcionarjev na terenu, se pravi iz po-rjjet|j’Pa praktično ni. Tranzicija je severno Pri-°rsko kar hudo prizadela. Precej podjetij je Padlo, tako imenovana velika podjetja so se V ^.r. ]a'n ronogo njihovih delov danes ni več. n^čno šibkih kolektivih pa ni profesional-sindikalnih delavcev.« Va/l Furlan-Kodermac: Nosilcev razvoja v Posočju praktično ni več. Vendar razpad gospodarstva na socialni položaj ljudi ni prehudo vplival. Mnogi imajo italijanske ''Pline ali hodijo na redno ali črno delo v " ‘J0- Mnogi imajo kmetije ali se ukvarjajo s sivo ekonomijo. p aj Po Vozila, Iskra Avtoelektrika v Šempetru ? "V Vllm° Metaljlex v Tolminu,« vrtamo dalje. naini . .oelektriki vodja sindikata ni profesio-Puše .Slnc*'*ca*ni delavec. Samo vVozilih ga imajo, dei0 aU Polprofesionalec, saj le polovico svojega taln Vnegačasa Porab' za delo v sindikatu. Me-nekaM Pa'*C z§odba zase- Tam Je članstvo pred vZelJ u' po Prizadevanju vodstva podjetja pre-cer vni sindikat Konfederacija 90, ki pa si-Najv ve.Verni Primorski nima veliko članstva. ^ sindikat tu gori smo še vedno Svobod-na?a- lkat* 'n opažamo, da si ljudje marsikje želijo Ptobj V ta sindikat. No, v drugih podjetij je še en Sindikalni zaupniki ne izkoriščajo za ki j: Slndikatu niti tistega dela delovnega časa, 116 Po vo'j° P° določilih splošne kolektiv-resnef''0dbe' Ne Vem’ ali se sarni °d sebe branijo akCiifega dela v sindikatu ali pa jih je strah re-ga,no V°ldsJva Podjcfja, če bi hoteli to sicer le-Celoti Pri oznost za sindikalno delo izkoristiti v 'eiavTl stikalni funkcionar z območja kdaj sestn f , z,eh Priti r kako podjetje na sindikalni Uih tež2*'^' večini podjetij nimam s tem nobe-av- Se pa seveda vnaprej najavim... Vprašanje, kdaj organizirati sestanek v režiji sindikata, pa postaja vse bolj odprto, zlasti v dejavnosti, kjer delajo ljudje v izmenah ali na več lokacijah, kakor v trgovini. Bojim pa se, da bo kdaj kdo povprašal, kot kdo prihajam. Mandat mi je namreč potekel konec lanskega leta in zato težko čakam konec kandidacijskega postopka in volitve.« »Ker ste nestrpni kandidat ali zato, da bi posle čimprej predali nasledniku?« »Kandidiram in imam tekmeca, ki kandidira za neprofesionalnega sekretarja. Menim pa, da bi bilo prav, če bi ekipo okrepili z dodatnim sindikalnim funkcionarjem.« »Kako bi bilo to, glede na sredstva, izvedljivo?« »Območje je treba reorganizirati, treba bi bilo tudi razdeliti pristojnosti na več ljudi. Ne vem, ali bo zamisel o združitvi treh območij, severnoprimorskega, vipavskega in idrijskega, kdaj kasneje vžgala. V tem primeru bi reorganizacija prispevala zaželene kadre, čeprav je res, da bi bilo novo območje zelo veliko. Vendar sem prepričan, da bi bilo treba imeti na sedanjem območju severne Primorske več aktivnih sindikalnih funkcionarjev, četudi pol-profesionalnih.« Iskro Avtoelektriko, MIP, tudi Metalflexu gre bolje. Zdaj je na novogoriškem območju 10-od-stotna nezaposlenost, na tolminskem območju 15-odstotna.Tolminsko je manj razvito in tuje težje najti delo. Vendar nekateri znaki kažejo na izboljševanje položaja v gospodarstvu. Proizvodnja res še pada, enako tudi zaposlenost. Vendar je blokad žiro računov manj, likvidnostni položaj se stabilizira. Tudi dobiček je bil lani precej večji kot leto prej, in čeprav seje povečala tudi izguba, je razlika med njima manjša kot prejšnja leta. Velikih socialnih pretresov pa tranzicijske težave vendarle niso povzročile. Oziroma, bolje in pravilneje povedano: zaradi neposredne soseščine Italije si tu ljudje lažje pomagajo prebroditi težave zaradi izgube dela. Veliko ljudi dobiva italijanske pokojnine ali pa hodijo delat v Italijo, bodisi legalno, bodisi na črno. Kdor pa nima te možnosti, si pomaga z lastno zemljo ali pa s sivo ekonomijo.« »Kako obremenjena je vaša služba pravne pomoči delavcem ?« »Lani so sindikati zastopali delavce v 1400 sporih, bodisi pred sodišči ali v podjetjih. Pri tem je šlo v 560 primerih za zahteve delavcev v stečajnih postopkih. Lani smo meli pet stečajnih postopkov: v Gibu Bovec, Krašu Kobarid terMeblovih družbah Ivan Furlan-Kodermac: Čeprav število članov sindikata ni tako zelo veliko, je območje vendarle tako obsežno, da en sam profesionalni sindikalni delavec, ob zadržanih sindikalnih zaupnikih, ne zmore obvladati dela za ZSSS in še za enajst sindikatov dejavnosti. POSOČJE IMA PREMALO DELOVNIH AKTIVISTOV likal t tu ali »Kako shajate s sredstvi, ki so območju na voljo?« »Sredstva zadoščajo za pokrivanje stroškov plač sedaj zaposlenih in za stroške delovanja območnega odbora ZSSS in sindikatov dejavnosti. V letih 1993 in 1994 smo sicer imeli izgubo, ki pa smo jo kasneje odpravili, nekaj z racionalnih ravnanjem, nekaj pa zaradi večje discipline pri plačevanju članarine. V mnogih podjetjih so namreč nakazovali članarino od neto namesto od bruto plač. Več reda je bilo v tem pogledu tudi pri sindikatih dejavnosti. Lani in predlani smo uspeli pokriti izgubo izpred treh in štirih let ter poslovati pozitivno.« »Kajpa po novem, ko sindikati sprejemajo sklepe o povišanju članarine na en odstotek?« »To se nam ne bo kaj prida poznalo, saj se v sindikatih dejavnosti odločajo, da bodo ta sredstva dali v sklade in ne razdelili med dosedanje uporabnike. Edino pri SKEI so obdržali staro delitveno razmerje.« »Severna Primorska je v minulih letih ostala brez podjetij nosilcev razvoja. Kakšen je socialni položaj prebivalstva?« »Nosilcev razvoja res praktično ni več oziroma bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Tekstilna in usnjarska industrija sta razpadli: Ciciban iz Mirna je bil včasih veliko, pomembno podjetje; Planika je obrat v Kobaridu ukinila, enako je storilaAl-mira z novogoriškim obratom; Oblazinjeno pohištvo, Svetila in Laminati. Poleg tega so sindikati pomagali delavcem še v 835 posamičnih pravdnih postopkih. Naši člani so se večinoma pritoževali zaradi neizplačanih ali premalo izplačanih plač. Tega je bila dobra polovica, 35 odstotkov zahtevkov pa je šlo na rovaš neizplačanih jubilejnih nagrad in regresov za dopust. Vse to delo je pretežno na ramenih naše pravnice Magde Leban-Marčetič in ni dvoma, da potrebuje pravna služba strokovno okrepitev. Zraven je namreč treba prišteti še nešteto pravnih nasvetov, svetovanja, bodisi po telefonu ali ustno, alPcelo pisno.« »Približuje se prvi maj, praznik delavstva in tradicionalna proslava v Opatjem selu...« »Da. Z organizacijo praznovanja je prav zdaj ogromno dela, ki leži na meni, ker ni sindikalnih aktivistov. Prejšnja leta smo si pomagali z zunanjimi sodelavci, vendar jih je treba plačati. Letos me še čaka lov na sponzorje, ki smo jih doslej vedno našli, da so pokrili vsaj del stroškov proslave.« Ko smo si že skoraj segali v roke, je Ivan Ko-drmac-Furlan dvignil prst v opomin sebi, daje skoraj pozabil nekaj povedati, in nam, naj še malo potrpimo. »Tu ob meji imamo težavo, kije druga sindikalna območja verjetno ne poznajo.Tesno sodelujemo z italijanskim sindikatom CGIL, s sin- . I 1 ČIB iz Bovca in KUK iz Kobarida sta v stečajnem postopku. V teh dveh dejavnostih je v zadnjih petih letih izgubilo delo 1400 ljudi. Podobno seje zgodilo tudi v kovinskopredelovalni industriji.V Vozilih je danes zaposlenih še 250 delavcev od nekdanjih 1600, njihova prihodnost pa je negotova. Razdrobil seje sistem Mebla, kjer so nekatera novonastala podjetja preživela, druga pa ne... Od dobrih podjetij bi lahko omenili dikatom upokojencev pri CGIL in patronatom INČA pri CGIL. To je ustanova, ki nudi pravne nasvete vsem našim državljanom, ki uveljavljajo kakršnekoli pravice do italijanske države. Nam to sodelovanje povzroča stroške, ker imajo te ustanove pri nas enkrat tedensko odprto pravno pisarno, kar finančno bremeni nas. Pisarna INČA v Sloveniji namreč še nima urejenega statusa. Zato mi od italijanskih sindikatov ne dobimo povračila za naše stroške. Potrebujemo krovni sporazum med ZSSS in CGL, kakršnega sta sklenila obalni sindikat v Kopru in CGL. Upam, da bo to kmalu urejeno. M. S. 17. aprila 1997 SEDEMDNIVSINDIKM I ZSSS BO NADALJEVALA POGAJANJA O SPLOSNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSTVO Kot je na redni ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal Dušan Semolič, bo ZSSS nadaljevala pogajanja o prenovljeni splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Ker pa je zelo malo upanja, da bi pogajanja končali do konca maja, ko poteče veljavnost dosedanje pogodbe, bodo partnerjem predlagali podaljšanje njene veljavnosti do konca leta. Semolič je obnašanje pogajalcev, ki zastopajo interese delodajalcev, ocenil kot vztrajanje pri zahtevah za zmanjšanje pravic zaposlenih. Na to pa noben sindikat, tudi ZSSS, ne more pristati. Seveda pogajalci ZSSS ne bodo zavračali vseh sprememb, le bistvenega zmanjšanja pravic zaposlenih ne bodo dopustili. Ker so pogajanja na slepem tiru, so predsednikom podpisnic splošne kolektivne pogodbe predlagali sestanek, na katerem naj bi se pogovorili o podaljšanju veljavnosti sedanje pogodbe do konca letošnjega leta. Ne glede na ta predlog pa bodo še naprej dajali prednost nadaljevanju pogajanj o tej pogodbi. Semolič je tudi omenil, da ZSSS ne more skleniti socialnega sporazuma za letošnje leto, če bodo delavci ostali brez splošne kolektivne pogodbe, ki je skupaj s pogodbami dejavnosti, temeljni način urejanja delovnopravnega položaja zapo- slenih. Kljub negotovosti pri pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi pa ZSSS že sodeluje v strokovnih skupinah, ki pripravljajo socialni sporazum, ki naj bi veljal dve ali tri leta. Brane Mišičje dodal, da so se sindikati za pogajanja o splošni kolektivni pogodbi dobro pripravili. Izhodišč, ki jih je svet ZSSS določil na začetku pogajanj, še ni treba spreminjati.To pomeni, da ZSSS gradi novo pogodbo na dosedanji. Omenil je še, da na začetku pogajanj o novem socialnem sporazumu ne sodelujeta Pergam in Konfederacija 90. Mišičje dosedanje obnašanje delodajalcev ocenil kot željo po znižanju stroškov dela, obnašanje vlade pa naj bi bilo podrejeno zahtevi, po kateri bi plače usklajevali z inflacijo le enkrat letno. Če bi bila inflacija visoka, bi bili zaposleni z nizkimi plačami zaradi tega zelo oškodovani. Pri veliki večini interesnih vprašanj pogajalci še niso zbližali Na tiskovni konferenci so sodelovali (z leve proti desni) Gregor Miklič, Dušan Semolič, Rajko Lesjak, Brane Mišič in Sandi Bartol pogledov, je ocenil Gregor Miklič. V prvem krogu pogajanj velikega napredka tudi ni pričakoval. Dobro je bilo le, daje vsaka stran utemeljevala svoje predloge in prav tako utemeljila zavrnitev nasprotnih. Miklič meni, da sta obe strani soglašali, daje treba dosedanjo pogodbo temeljito prenoviti. Pogajalci so že hskladili mnenja o tarifnih razredih, določili so tudi način oblikovanja plačilnih razredov. Soglašajo tudi glede kriterijev določanja presežnih delavcev. Namesto arbitraž predlagajo pomirjanje.To je pravzaprav vse, kar lahko pogajalci pokažejo. Čeprav je rezultat pičel, Miklič vseeno verjame, da bo nadaljevanje pogajanj dalo rezultate, saj so pogajalci že začeli oblikovati 1 kompromisne predloge. Če bosta obe strani pokazali dovolj pripravljenosti za kompromise, bi lahko prišli tudi do nove pogodbe, vendar ne maja, ampak nekaj mesecev kasneje. I Sandi Bartol je dodal, da sindikati dejavnosti pričakujejo od pogajanj o splošni kolektivni pogodbi zlasti potrditev legitimnosti pogodb dejavnosti-Splošna kolektivna pogodba d mora omogočiti uvedbo plačilnih n razredov, ki bodo opredeljeniv t pogodbah dejavnosti. Splošna 7 pogodba bi morala določiti tudi s elemente vrednotenja delovnih 7 mest, saj j ih sedaj pogosto vre- I dnotijo v škodo delavcev. Po Bar- s tolovem mnenju vrednotenje ne ^ sme biti odvisno le od formalne izobrazbe. Kritiziral je tudi nove trgovce, ker delavcem pra- J viloma dajejo le izhodiščno ' plačo, povečano za minulo delo, dodatkov pa jim ne plačujejo. s Na vprašanje, kako ocenjuje 11 odsotnost d veh sindikalnih central pri začetku pogajanj o so- P cialnem sporazumu, je Šemo- ^ lič odgovoril, da sta isti dve cen- ? trali lani tvorno sodelovali na $ pogajanjih, podpisali pa sta I6 < del sporazuma o plačah. Povedal je še, da bo prihodnji tede" , zasedal ekonomsko-socialni svet. ( ki naj bi vladi predlagal poeno- f tenje plačnih sistemov v nego- s spodarstvu.Tudi v negospodaf; -stvu imajo nekateri zaposleni s namreč nizke plače. ij ČLANI REPUBLIŠKEGA ODBORA SKEI PODPRLI POLITIKO SVOJEGA VODSTVA IN PREDSEDNIKA Prejšnji teden sta zaseda* la izvršni in republiški odbor Skei. Ker sta pozitivno ocenila delo v preteklem obdobju, sta s tem podprla aktivnosti vodstva in predsednika zlasti glede splošne kolektivne pogodbe in socialnega sporazuma. Podprla sta tudi politiko do ZSSS in območnih organizacij, notranje organiziranosti in financiranja Skei. Kot nam je ta ponedeljek povedal predsednik Skei Albert Vodovnik, uvajajo v sindikatu nov sistem zbiranja članarine in razpolaganja s njo. Povečana članarina se bo zbirala le na enem mestu, zatem pa delila po ključu in sklepih republiškega odbora. Merilo ne bodo zaposleni v posameznih organizacijah, ampak potrebe članstva. Skupaj z drugimi sindikati v ZSSS bodo skušali izboljšati zlasti skrb za pravno varstvo članstva. Tudi nasploh bodo skušali v Skei uveljavljati čimveč strokovnosti. Na vprašanje, kaj so mislili, ko so ocenjevali odnose z ZSSS, je Vodovnik povedal, daje statut Zveze sodoben, pri operativni izvedbi pa prihaja do težav. Te se največkrat kažejo v prestižnih vprašanjih med območji in sindikati dejavnosti. Vodovnik meni, da so območne organizacije le v funkciji delovanja sindikatov dejavnosti (tudi Zveze), ne pa njihov konkurent. Za takšno stanje pa Vodovnik ne krivi le kolegov na terenu. Meni namreč, da nekateri sindikati delujejo tako, da so območja pred njimi. Na seji republiškega odbora so kritizirali obnašanje vlade nazačetku pogajanj o novem socialnem sporazumu. Menili so, da skuša vlada izboljšati možnosti za delo gospodarstva le z zniževanjem pravic zaposlenih, še posebej plač. Za Skei je to nesprejemljivo, so poudarili, takšni vladni politiki sc bodo uprli z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Pri pogajanjih o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo pa se po Vodovnikovih besedah članstvo Skei sprašuje, kaj bo imelo Albert Vodovnik pravi, da so pogajanja lahko za sindikate uspešna, le če jih podkrepijo Z grožnjo s stavko. solidarnostni sklad stavkovno-šolidarnostni sklad. Ta sc bo oblikoval pri sindikalnih od tega. Čeprav nočejo biti neso-lidarni do drugih sindikatov, se bojijo, da bo nova splošna pogodba položaj kovinarjev le poslabšala. KtemuVodovnikšedodaja, daje Skei moral vsako pogodbo izsiliti s protesti in stavkami, nekateri drugi sindikati pa le čakajo, kaj bo Zveza zanje dosegla. Prepričanje, da nobena pogajanja za sindikate ne morejo biti uspešna, če pogajalci ne morejo dokazati, da so sposobni in pripravljeni organizirati tudi stavko. O novem socialnem sporazuma paVodovnik meni, da bo lahko uzakonil le minimalne pravice delavcev, vse drugo pa mora biti urejeno s kolektivnimi pogodbami. Na seji republiškega odbora so govorili tudi o nedavni zahtevi, sprejeli so jo na sestanku v Slovenski Bistrici, za pogovor s predsednikom vlade. Zaenkrat so z njim v stikih, te imajo tudi z ministrom za gospodarske dejavnosti in direktorjem Sklada za razvoj. Boj za obrambo kolektivne pogodbe metode sindikalnega hoja. svojih zaupnikov, pri čemer bodo sodelovali tudi sindikati dru- Čakajo, da jih bodo povabili na pogovor. Čakali bodo le do konca tega tedna, medtem pa pripravljajo protestni shod. Če bo treba, pa bodo še pred prvim majem organizirali tudi opozorilno stavko. Vlado bodo skušali prepričati, naj sprejme resne ukrepe v korist gospodarstva. Podatki za lansko leto so namreč potrdili njihovo mnenje, da banke bogatijo na račun gospodarstva, ki še naprej propada. Vodovnik opozarja, da nekateri direktorji, ki nočejo sprejeti naročil, delujejo proti državnim interesom. V Sloveniji sta bila prejšnji teden na obisku sekretarAvstrijske zveze sindikatov OGB Štajerske Wemer Albler in sekretar mestne sindikalne organizacije v GradcuPeter Haas. Vodstvo ZSSS sta seznanila s sindikalnimi izkušnjami in posledicami vključitve Avstrije v Evropsko unijo. V Avstrijski zvezi sindikatov, ki je aktivno propagirala vstop v EU, je zaradi problemov na področju kmetijstva, varstva okolja in prometa začetno navdušenje minilo. Avstrijska kolega sta bila zelo začudena, da v Sloveniji sindikalne organizacije niso bile vključene v pogajanja za vstop v EU že od samega začetka in da o tem nimajo niti temeljnih dokumentov. OGB je od vlade Republike Avstrije zahtevala, naj vsi socialni partnerji že od vsega začetka sodelujejo v pogajanjih o vstopu v EU. Zato so sindikati dosegli marsikaj v korist avstrijskih delavk in delavcev. Avstrijska sindikalna kolega sta predsednika ZSSS in njegove sodelavce seznanila s stališči dežel- POGOVORI Z AVSTRIJSKIMI KOLEGI 0 VSTOPU V EU nega vodstva OGB Štajerske o interesih v primeru vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Štališča se nanašajo zlasti na migracijo delovne sile in na preprečevanje socialnega dumpinga. Štajerski sindikati ocenjujejo, da naj bi vstop Slovenije v EU Avstriji prinesel manj problemov kot vstop Madžarske in Poljske. Seveda pa je to odvisno od razvoja socialnega dialoga v Sloveniji. Ob koncu pogovorov sta av-strijskakolegapovabilaskupino strokovnjakov iz ZSSS v Gradec, kjer naj bi z njihovimi izvedenci proučili probleme na področju trga delovne sile in na socialnem področju. Avstrijska sindikalista sta po pogovorih z vodstvom ZSSS obiskala tudi Območno organizacijo ZSSS Celje, kjer sta se seznanila z gospodarskimi in socialnimi problemi te regije in izrazila željo za tesnejše sodelovanje s sindikalnimi organizacijami slovenske Štajerske. Nato sta si ogledala Steklarno v Rogaški Slatini, Zdravilišče Rogaška Slatina in Mlekarno v Arji vasi. Vodstvo ZSSS je hkrati gostilo tudi dr. Walterja Sauerja iz Mednarodnega oddelkaAvstrijske zveze sindikatov. Avstrijski gostje ZSSS obljubil vso strokovno pomoč pri vključevanju Slovenije v EU. Povedal je, daje avstrijska vlada na pobudo predsednika OGB Friedri-chaVerzetnitscha v okvim razprave o spremembah Maastrichtskega spo-razuma predlagala dodatni kriterij pri širitvi Evropske unije. Če bo sprejet, bodo članice EU od kandidatk zahtevale zlasti čim višjo raven zaposlenosti v državi. P. V. Rajko Lesajk, Peter Haas, Wer-nerAlbler, Walter Sauer in Dušan Semolič Takšen primer naj bi bil v podjeU11 Tro s Prevalj, ki ga hočej o najpre| (j uničiti, da bi ga zatem prodali P° ^ koščkih. Polovica delavcev pa zaradi tega ostala brez kruha. Če vlada ne bo ukrepala Z3 ^ izboljšanje položaja v gospoda^ . stvu, se po Vodovnikovem mnenj ^ lahko letos ponovi stavkovno g1' banje iz leta 1992, tudi veb^ * splošna stavka. Kovinarji bodo n čelu protestov, saj jim ne bo tezU ; razložiti,zakajjetrebademons«11^ ; svojo moč je prepričan Vodovn'/ j 17. aprila 1997 SEDEM DNI V SINDIK ATIH Zasebni delodajalci marsikdaj grobo kršijo pravice delavcev delovni spori še vedno TRAJAJO PREDOLGO ‘Statistični podatki kažejo, claseje število spornih zadev aa delovnem sodišču v Mariju od leta 1991 do 1995 leta zelo povečevalo, v letu 1996 pa Seje njihovo število nekoliko zmanjšalo.” To je med drugim Poudaril predsednik Delovnega ^°dišča v Mariboru Stanko ^oierzu na nedavni tiskovni konferenci. Delovno sodišče v Mariboru Je leta 1996 dobilo v obravnavo 2099 novih delovnih sporov. Sodišče jih je rešilo 1700. Skupaj s starimi zadevami je ostalo Mešenih še 6234 delovnih spo-r°v,” je dejal Stanko Omerzu. ‘Ti Podatki kažejo, da seje število sPornih zadev v letu 1996 v primerjavi z letom 1995 nekoliko zmanjšalo, kar velja v prvi vr-l1' za zunanji oddelek v Murski °boti in v Slovenj Gradcu.” Po besedah Stanka Omerzuja reaaDelovnem sodišču v Ma-'ooru spreminja tudi struktu-ra sPornih zadev. Iz leta v leto V® Povečuje število pravno j utevnejših sporov. Analiza v ania kaže, daje od skupnega levila 2096 zadev kar 1538 individualnih delovnih sporov iz področja tako imenovanih premoženjskih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Sporov iz delovnega razmerja je bilo v tem obdobju samo 335, kar je bistveno manj kot leto poprej. Po besedah Stanka Omerzuja morajo zaradi objektivnih okoliščin stranke čakati na razsodbo delovnega sodišča več let. Sodišče daje prednost sporom, v katerih je nad subjektom spora uveden stečaj, kadar gre za večje število tožnikov, kadar tožniki uveljavljajo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja in v podobnih primerih. Kljub vsemu, pa bo Delovno sodišče v Mariboru po besedah njegovega predsednika moralo tudi v letošnjem letu veliko svojih moči posvetiti reševanju starih spisov. “Zaposleni na sodišču se zavedamo, da so mnogi spori, ki jih obravnava naše sodišče, eksistenčnega pomena za številne delavce. Zato si prizadevamo, da bi postopki trajali čim krajši čas. Ocenjujemo, da smo v letu 1996 opravili v tem pogledu pomemben korak naprej,” je dejal Stanko Omerzu. “Ker sodni postopki trajajo več let, delodajalc velikokrat prevzame riziko tudi nezakonitih odločitev. To velja še zlasti na področju zmanjševanja števila delavcev kot trajno presežnih,” je poudaril Omerzu. “Problematika, s katero se srečujejo delovna sodišča, je v veliki meri tudi posledica velikih političnih in ekonomskih sprememb v zadnjih letih. Prehod na tržno gospodarstvo oziroma sploh na novo ekonomsko ureditev je za mnoge zelo težak in boleč. Te nove družbene spremembe povzročajo zelo veliko novih spornih zadev. S privatizacijo družbenega premoženja so nastali zasebni lastniki izmed katerih mnogi grobo kršijo pravice delavcev. Spori z naslova nespoštovanja kolektivnih pogodb, še posebej tarifnih delov le-teh, so v preteklem letu v veliki meri obremenjevali sodišča,” pravi Omerzu. “To velja tako za področje gospodarstva kot negospodarstva. V ta sklop sodijo spori zaradi nespoštovanja izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah, spori zaradi zamude pri izplačilu plač in vsakokratnem zmanjšanju višine plač.” “Številni stečaji gospodarskih organizacij so prav tako vplivali na veliko število delovnih sporov na Delovnem sodišču v Mariboru. Splošno znano pa je, daje bilo na območju, ki ga pokriva to delovno sodišče, stečajev največ in posledice za zaposlene najhujše,” je dejal Omerzu. “Problem je tudi delovnopravna zakonodaja, ki še ni usklajena s spremembami v družbi. To v praksi povzroča dodatne težave pri uveljavljanju pravic in preprečevanju kršitev v breme socialno šibkejšega partnerja. Zaradi množičnih kršitev pa smo pristojni državni organi (vključno z inšpekcijo dela) neučinkoviti. Zato je dokaj blizu resnice trditev, daje neustrezna in zastarela delovnopravna zakonodaja tudi eden glavnih razlogov za sedanjo raven pravne varnosti zaposlenih.” Ob vsem tem je potrebno ponovno poudariti, da imajo vsi pravosodni organizacijski ukrepi meje svoje učinkovitosti. Sodišča je potrebno razbremeniti tudi reševanja zadev, ki zaradi nepomembnosti ne zahtevajo sodnega varstva in jih je mogoče ceneje in učinkoviteje urejati po drugi poti, je poudaril predsednik Delovnega sodišča v Mariboru Stanko Omerzu. T. K. J Reforma pokojninskega zavarovanja Vlil. 0 urispevni stopnp »Pvezpep »IsolnSnsksfla zaarovaitia Lučka Bohm Danes vam bom predstavila še zadnje vladine argumente, s katerimi nas in po-j . slance v izhodiščih reforme pokojninskega invalidskega zavarovanja prepričuje, daje smotrna razde-, ev današnjega enotnega obveznega dokladnega pokojnin-,K®ga zavarovanja na dokladno in naložbeno. Vlada nam želi <)() Zati’ enak° visoki prispevki zagotovijo višjo naložbe-pokojnino od dokladne pokojnine. čudimo se, če državni zbor na predlog vlade to razmerje vsako leto določi zgolj na zakonsko možni minimum: to je 85-odstotno razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. objavila tabelo, v kateri prikazuje, kako stroškovno učinkovitejše je naložbeno zavarovanje v primerjavi z dokladnim. Izračuni so pripravljeni za nadomesti tveno stopnjo pokojnine, ko pokojnina znaša 40 % plače. V tabeli je predstavljeno, koliko bi morala znašati prispevna stopnja v dokladnem in naložbenem zavarovanju, da bi pokojnina lahko znašala 40 % plače. V dokladnem sistemu znaša prispevna stopnja vedno 20 % bruto plače. V naložbenem sistemu pa je višina prispevne stopnje odvisna od realne obrestne mere in od rasti realne plače. , Otekli teden smo izvedeli, op V*a^.a v izhodiščih reforme Požarja na vse večji obseg iz-Za k-D plačevanju prispevkov v obvezno pokojninsko in in-Ahdsko zavarovanje. Zaradi 'Pokanja je seveda zavarovanje Snazje za tiste, ki se plačilu pri-Ck0V ne morejo izogniti (to C mi delavci), in v zadnjem Sa' tudi za državni proračun, 4P,revzema vlogo rezervnega Lju,. Pokojninskega zavoda, rpji J.e se, po mnenju vlade, iz-so .aJ° Plačilu prispevkov, ker sp', Pofacionalno visoki. Pri-ner ...So današnji aktivni ge-bjjac'J' nezanimivi zato, ker če Vp| menar namesto za prispevke n0 3cai'vv prostovoljno dodat-Vgroa‘0zben° pokojninsko za-tijra VanJe ali preprosto disciplini im°iVSak mesec vezali v banki, stVe e 1 na stara leta na voljo bi-tekij,0 Vee denarja. V enem pre-vilj , Nadaljevanj smo predsta-dan’ v0.lko vce denarja dobivajo k0jn njl npokojenci v obliki po-kil'n v Primerjavi z denarjem, In j ®a vplačali kot prispevke. raCj..Se današnji aktivni gene-UpJ1 ?aradi visokega števila D0 juncev piše ravno obrat-giba |°r le more, se zato izo-y Plačevanju prispevkov. dan: Slstcmu financiranja se-skep^a hladnega pokojnin-tev .‘/a^rovanjaje obremeni-t'jihov'kVn'^ zavarovancev in Z ra?!'h delodajalcev določena Pokojn-er-le.m me^ povprečno ter ra..ln° i11 povprečno plačo -morjem med številom upokojencev in številom zavarovancev. V izhodiščih reforme je vlada ta izračun prikazala s formulo za izračun prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: £ s ..pl '»KJ-AI«! NALOŽBEN! SISTEM IS |3 04; c. p“% 0% i 4 s •• povprečna pokojnina povprečna plača število zavarovancev Formula lepo pokaže, da se mora prispevna stopnja dvigniti, če se povečuje razmerje pokojnin do povprečne plače ali če narašča število upokojencev nasproti številu zavarovancev. Leta 1981 je znašala skupna prispevna stopnja zavarovanca in delodajalca 13,98 % bruto plače, leta 1995 pa že 31 %. Prispevek je torej leta 1995 znašal že 48,7 % neto plače! Brez povečanega prispevka proračuna bi leta 1995 znašala prispevna stopnja že 43 % ali 55 % neto plače! Leta 2020 pa bo, trdi vlada, brez reforme prispevna stopnja znašala že 44 % bruto plače! Država le s težavo lahko vpliva na razmerje na desni strani formule. Število upokojencev lahko zmanjša tako, da na pri mer poviša starostno mejo za upokojitev. Število zavarovancev pa lahko dviga z učinkovitimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo na levi strani formule je zato kratkoročno najučinkovitejši ukrep za znižanje prispevne stopnje v dokladnem sistemu. Pri nas po letu 1992 lahko to razmerje enkrat na leto določi zgolj državni zbor. Ne Prispevna stopnja za obvezno zavarovanjeje pripeta na bruto plačo in je zato strošek dela, ki vpliva na ceno slovenskih izdelkov. Ker so slovenski prispevki praktično naj višji v Evropi, vlada in delodajalci mislijo, da je zato ogrožena konkurenčnost slovenskih izdelkov na svetovnem trgu. Ne nazadnje paje previsoka cena dela tud i vzrok za izginjanje delovnih mest. Vladaje zato v letu 1996 znižala tisti del prispevne stopnje, ki ga plača delodajalec, in izpad prihodka pokojninskemu zavodu za pokojnine pokrila s proračunskim denarjem. Šlo je za težke desetine milijard. Letos jih bo še več. Naraščajoča prispevna stopnja dokladnega pokojninskega zavarovanja je torej resen problem. V izhodiščih reforme pa vlada dokazuje, daje rešitev prav v prispevni stopnji naložbenega zavarovanja. Vlada dokazuje, da če je z gospodarstvom vse v redu, potem lahko nižja prispevna stopnja naložbenega zavarovanja zagotovi enako visoko pokojnino kot višja prispevna stopnja dokladnega zavarovanja. Poglejmo si vladine izračune. Vladaje v izhodiščih reforme Kaj nam torej pove ta tabela? Pri visoki rasti realnih plač in pri nizkih realnih obrestnih merah imadokladni sistem prednost pred naložbenim.Tako je pri 5-odstotni rasti realnih plač in pri 2-odstotni realni obrestni meri višina prispevne stopnje, ki zagotavlja40-odstotno nado-mestitveno pokojnino, v dokladnem sistemu 20 %, v naložbenem sistemu pa kar 46 %. Vlada pa meni, daje pri nas mnogo bolj verjetna predpostavka višje realne obrestne mere od rasti realne plače. V tem primeru paje prednost na strani naložbenega sistema. Tako je pri 2-odstotni rasti realnih plač in pri 5-odstotni realni obrestni meri višina pripevne stopnje, ki zagotavlja 40-odstotno nadome-stitveno pokojnino, v dokladnem sistemu spet 20 %, v naložbenem sistemu pa zgolj 8 %. Stroškovna vrednost je še toliko večja, če upoštevamo močno zmanjšanje zaposlenosti po letu 2005. Prihodnjič: Zakaj v času reforme ne bo zmanjkalo denarja za pokojnine, čeprav bo polovico prispevkov ostalo v naložbenih pokojninskih skladih Prenehanje delovnega raasrja trajno orasežni delavcev Zakon določa, da delavcu, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Delavcem, ki jim delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu ne preneha, ker služijo vojaški rok, so z dela odsotni zaradi bolezni, zaradi nosečnosti, zaradi poroda ali dopusta za nego in varstvo otroka, pa začne teči rok, ko se vrnejo na delo. Ce delavcem delovno razmerje ne preneha, ker so člani organov upravljanja, delavskega sveta, sindikalni funkcionarji, se jim določeni rok podaljša tako, kot je to določeno v zakonu ali s kolektivno pogodbo. Ob prenehanju delovnega razmerja je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu, kije v organizaciji oziroma pri delodajalcu zaposlen najmanj dve leti, izplačati odpravnino v višini najmanj polovice njegove plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji ali pri delodajalcu. Tej obveznosti se organizacija oziroma delodajalec ne more izogniti, razen če delavcu v okviru programa reševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali delavcu dokupi delovno dobo. Šest mesecev mora organizacija oziroma delodajalec delavcu izplačevati nadomestilo plače, če delavec čaka na delo doma, oziroma plačo po dejanskem delu, če je pozvan na delo. Če se delavec in organizacija oziroma delodajalec dogovorita, da delavcu delovno razmerje preneha pred iztekom šestmesečnega roka, mora organizacija oziroma delodajalec delavcu kljub temu izplačati celoten znesek nadomestila, kot bi bil na čakanju šest mesecev. Soglasje delavca Nekaterim kategorijam delavcev lahko delovno razmerje tudi v primeru, da postanejo trajno presežni, preneha samo z njihovim soglasjem. To so kategorije, ki so iz različnih razlogov težje zaposljive ali bi bila zaradi izgube delovnega mesta čez mero ogrožena njihova socialna varnost. V to kategorijo sodijo delavci invalidi, starejši delavci, delavci z manj kot enim letom delovne dobe, zakonci, zaposleni v isti organizaciji ali pri istem delodajalcu, delavci, ki imajo zakonca, kije prijavljen kot brezposeln pri zavodu za zaposlovanje in delavci (delavke) samohranilci, ki imajo do dve leti starega otroka. Alije delavec dal soglasje za prenehanje delovnega razmerja ali ne, je predvsem zanj zelo pomembno, v nekaterih primerih celo življenjsko pomembno. Če mu delovno razmerje preneha brez njegove krivde oziroma neodvisno od njegove volje, so mu zagotovljene pravice po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje ali zavarovanje za primer brezposelnosti. V nasprotnem primeru pa do teh pravic ni upravičen. Ker je prihajalo do mnogih nejasnosti in nepravilnosti pri postopkih ugotavljanja trajnih presežkov, je že novela zakona o delovnih razmerjih iz leta 1993 (Uradni list RS, št. 71/93) določila, da mora delodajalec delavca pisno opozoriti na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti in da mora biti soglasje delavca pisno. Opustitev opozorila oziroma pisnega soglasja pomeni kršitev materialnega predpisa, zaradi česar bi delavec v primeru ugovora oziroma sodnega varstva pravic praviloma moral doseči razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja iz naslova trajnih presežkov. Novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je bila prav tako sprejeta v letu 1993 (Uradni list RS, št. 71/93), določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo z njegovim pisnim soglasjem, če je bil od organizacije oziroma delodajalca vnaprej pisno opozorjen na posledice danega soglasja in če mu je delovno razmerje sicer prenehalo v nasprotju z veljavnimi predpisi, pa ni uveljavljal varstva pravic pri organizaciji ali pri delodajalcu, in kasneje, če z odločitvijo ni bil zadovoljen, ni uveljavljal še zahteve za sodno varstvo pravic. Podobno so urejene tudi možnosti pri uveljavljanju nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, do katerega so upravičeni delavci invalidi. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa (Uradni list RS, 12/92, 5/94 in 7/96), da lahko pridobi pravico do nadomestila plače delovni invalid, ki mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje. Te neodvisnosti pa ni, če je bilo za prenehanje delovnega razmerja dano njegovo pisno soglasje. Zato v takih primerih ne more dobiti pravice do nadomestila plače. Sodne praksa pa pri priznavanju pravice do nadomestila plače delovnim invalidom ne izhaja iz tega, da ti v nobenem primeru nimajo pravice do nadomestila, če ne uveljavljajo varstva pravic pri organizaciji ali pri delodajalcu oziroma če ne uveljavljajo zahteve za sodno varstvo. Vprašanje, ali je prišlo do prenehanja delovnega razmerja odvisno ali neodvisno od volje delavca, sodna praksa ugotavlja v vsakem primeru posebej. (Se nadaljuje) 1 7. april 1997 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 21.3.1997 dalje) 3. Ločeno življenje april 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 27,93 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za 20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO tf republiških odborih | Sindikat delavcev gostinstva in turizma Izhodiščne plače za obdobje april-junij 1997 Tarifni razred Plača v SIT Relativno razmerje I. 51.093 1,00 II. 56.202 1,10 III. 62.844 1,23 IV. 69.997 1,37 V. 79.194 1,55 VI. 94.522 1,85 VII. 107.295 2,10 VIII. 127.733 2,50 IX. 153.279 3,00 Sindikat kmetijstva in živilske industrije Izhodiščne plače za obdobje april-junij 1997 Tarifni razredi zahtevnostna skupina Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 51.336 II. manj zahtevna dela 56.470 III. srednje zahtevna dela 63.144 IV. zahtevna dela 70.330 V. . bolj zahtevna dela 79.572 VI. zelo zahtevna dela 94.974 VII. visoko zahtevna dela 107.807 vin. najbolj zahtevna dela 128.340 IX. izjemno pomembna dela 154.008 Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec april, maj in junij 1997 56.781 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Kot smo že dlje časa napovedovali, se s I. 1. 1997 podatki o plačah ne bodo prikazovali po doslej ustaljeni klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od I. L 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Prav zaradi tega bomo vse podatke, ki so vezani na področje gospodarstva, v sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. „ Strokovna služba V skladu z določili Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. list RS, št. 34/96) in določili kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije so izhodiščne bruto plače za obdobje april-junij 1997 po kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije takšne: Za izračun je upoštevan valorizacijski količnik 1.015, ugotovljen na osnovi podatkov o rasti cen na drobno. Minimalna bruto plača v tem trimesečju je 56.781 tolarjev. Ivan Jurše, sekretar Na podlagi 46. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije za april-maj-junij 1997 naslednje: OHRANITI KOLEKTIVNG o, n POGODBO DEJAVNOST 'j Vl laj, Danes (četrtek) ob desetih dopoldne seje v veliki sejni sobi Doma sindikatov v Ljubljani začela 8., razširjena seja republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDT), posvečena predvsem oceni dela SDT v lanskem letu in sprejemu programa dela za leto 1997. Ker smo delo SDT v minulem letu »pregledali« že v prejšnji številki Delavske enotnosti, to pa zaključujemo med samo sejo, lahko za zdaj povzamemo le nekaj poudarkov iz izhodišč, ki jim bo v letošnjem letu gotovo veljala največjapozornost. »Naše delo bo v letu 1997 v prvi vrsti usmerjeno v ohranitev kolektivne pogodbe dejavnosti in njeno uresničevanje«, so pripravljalci programskih izhodišč zapisali že v uvodu. Profesionalni del SDT se bo tako še naprej aktivno vključeval v prenovo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, pri čemer si bo prizadeval ohraniti vse dosežene pravice, hkrati pa skušal uveljavljati sodobnejša določila, ki naj bi dokončno uredila tudi sistem panožnega kolektivnega dogovarjanja. Ker so pogoji gospodarjenja v dejavnosti trgovine relativno ugodnejši od povprečja v gospodarstvu, si bodo v kolektivni pogodbi dejavnosti prizadevali doseči vsaj (še) dvoje: 1) uve- dbo plačilnih razredov znotraj tarifnih razredov za tipične poklice v dejavnosti trgovine, in 2) za najmanj pet- do osemodstotno višjo raven izhodiščnih plač posameznih tarifnih razredov v primerjavi z izhodišnimi plačami po SKPg. Pri tem bodo zahtevali tako spremembo plačne politike, da bodo delavci dosegli višjo raven plač že v fiksnem delu. Vsebina kolektivne pogodbe dejavnosti naj bi bila, skratka, urejena tako podrobno in konkretno, da ne bi bila neposredno uporabljiva le v družbah in podjetjih, temveč predvsem pri samostojnih podjetnikih. Ob vsem tem pa si bo še naprej prizadeval za sklepanje podjetniških kolektivnih pogodb in skupaj s sekretarji območnih odborov spremljal njihovo uresničevanje. V poglavju »delovni pogoji članov« je zapisano, da bo SDT od novega državnega sekretarja za trgovino v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj takoj zahteval nadaljevanje že leta 1996 začetih, a nedokončanih aktivnosti za spremembo pravilnika o obratovalnem času. Če bo pri tem spet naletel na pasiven odnos, si bo z lobiranjem prek poslancev ali svetnikov prizadeval za ustrezno zakonsko rešitev tega izjemno pomembnega področja, pri čemer bo uporabljal vse do- ZAKAJ TAKO Kot smo že poročali, so gasilci v ZGRS Maribor pretekli mesec prejeli nižje plače zaradi zahteve ustanovitelja-me-stne občine Maribor, naj se ne upoštevajo določbe kolektivne pogodbe za poklicne gasilce. Od novega direktorja zavoda Juhanta so zahtevali tudi, naj uredi plačni sistem le na osnovi splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, zakonskih določb in sistematizacije delovnih mest, ker da kolektivna pogodba za poklicne gasilce ne velja več. Seveda so se delavci temu uprli. Zato so predstavniki sindikata od vodstva in sveta zavoda zahtevali pojasnila ter poiskali pravno pomoč na območni organizaciji ZSSS in pri vodstvu sindikata poklicnih gasilcev. Na sestanku izvršnega odbora sindikata ZGRS z direktorjem zavoda smo bili tudi sekretar območnega odbora za Podravje Jože Korošec, predsednik SPGS Bogdan Godnič in sekretar Miloš Mikolič. Direktorje pojasnil, da dosedanje poslovanje ni bilo povsem skladno z ustreznimi sklepi organov, da se ni dosledno izvajala sprejeta sistematizacija in da obračun odsotnosti ločbe mednarodnih konvencij in evropske delovnopravne zakonodaje, ki delavcem zagotavljajo pravico do nujnega delovnega in tedenskega počitka. Ker bo letos v parlamentarni proceduri vrsta zakonov, ki bodo pomembno vplivali na prihodnji položaj delavcev, bo SDT še v času razprav, predvsem pa ob sprejetju organiziral vrsto posvetovanj in izobraževalnih seminarjev, nadaljeval pa bo tudi z intenzivnim informiranjem članstva prek medijev. Kot piše v programu, predvsem v časopisu Delavska enotnost, v katerem naj bi poslej vsak mesec izdajali posebno prilogo o delu in namerah SDT. Pri informiranju se bodo še naprej posluževali drugega panožnega tiska (predvsem Trgovine), z najaktualnejšimi obvestili pa bodo -'■'loži si d sproti seznanjali sindikad0; zaupnike prek svojega bil1'.. y Informator. vse Letos naj bi končno spfjfabi tudi noveliran statut SDl^d pravilnik o financiranjllV®d finančno-materialnem p°: islolc vanju SDT, ki bo finančno^ dil njihovo organizacijo- ^ področju organiziranostJ.ece meravajo izdelati tudi prisege združevanja sorodnih sifl c tov dejavnosti znotraj kot to zahtevajo med najine listine. In ker smo že pri >>|,,vki dnarodnem«: SDT bo še^vi dil svoje sodelovanje s j ru - a$' Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Komisija za organizacijo in kadre dikatom trgovine Hrvai CGIL Furlanije-Julijske k™ J' ne in sindikalnim združenJZap Alpe-Adria, nadanašnjudaji pa naj bi se dokončno oP/jš; delil tudi o včlanitvi v sVC,^t-vno sindikalno organizatn ^ FIET. ^ 'tov ^reb Ul 'Vnr ;žir; favc fsili OBMOČNIM ODBOROM SDGD SLOVENIJE sdo Na podlagi 73. člena Statuta SDGD Slovenije in dol°č tu Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj SDGD ;0 POSTAJA ŽE »GROZLJIVKA« c V republiških odborih nadaljevanka, kije čedalje bolj podobna grozlji-Blčt ^ •tem’ besedami je predsednik sindikata kovinske in ■^romdustrije v Zlatarni Celje d.d. Friderik Kralj začel *ni^0 bskovno konferenco, na kateri je pojasnil, zakaj so Jegovi člani v ponedeljek (14. t. m.) odločili nadaljeva-f' ' marca prekinjeno stavko. j;^tastrofalen socialni položaj ICS'en,h.ki se vleče že dobro 0i’^?ITlreč prav te dni doživlja P ni«flunec- Ker za letošnje leto 1 rateri delavci'1 n°bene.pl?ee’ 1 rm; ueiavci>n njihove družine S fcžive,!!^ d^'larJa niti za 8ol° __^10 x ye 'n Center za socialno si (j naP!'°šajo za pomoč. Dru-ikJ!do ^.izposojajo, čeprav ne bil|( bod° lahko vrni- v^dkotPraSm0psihiČnO ;p4lbis^tJ“ni’ SaJ "V6™’ ritni ri ,P°‘0znicami in nakopice-iy ve/|0govi’<< Je zagrenjeno pri-nj ^dovai KraIj in >>psihiino P° iiir,enost<< ponazoril z nasle-n° ieTv,Prvlmeroma: »Sodelavka j°; zaH da sinova štipendija sti.L ??ca več niti za skromno tr°Jseand?'. ^rnga, prodajalka nd%k Maribora, pa hodi Z^rnimnn f5 fninut peš v službo, itoddnep denarjaza avtobus!« Nič ■j »Avle, 5 tedaj. da so ob četrti (!) ZKrarn Mdi , cidm \ , aJalci v Ljubljani, Ma- vSjru> Murski Soboti in Celju... s kf'! je res in kaj ni ii^taio0,Slen' y Zlatarni Celje ■* ,tav uPravi, da se njihovim ' S(lip.-n-i.ern glede prihodnosti svne ja izmika z odgovori, ki so lZaVn n^eg*?’Oepažekdo»vrta« *-Pr'mer: odprodajaAu-‘igov • ga praviloma zavrnejo =')reb°r'-’ ^ da so Pogovori z 'lii '^'nii strateškimi partnerji, ni> da gre za vnaprej avCp ^devo, v kateri naj bi 'sili ,aak° ‘zdrPali, da bi sami prodajo svojih delnic za - triodstotno vrednost! »Vemo, da so apetiti po našem podjetju zelo veliki. Zato se sprašujemo, kje je država, predvsem pa občina, da bi nam v teh težkih časih priskočila na pomoč!,« seje spraševal Kralj in zagrenjeno pripomnil: »Sicer bomo res dobili spominski park celjskega gospodarstva...« Predsednik uprave podjetja Boris Marolt je odločno zavrnil govorice o takih in podobnih scenarijih ter njihovih režiserjih, ki da krožijo po zlatarni. »Zavedajte se, da Zlatarna Celje ni center sveta; je le podjetje, kot so vsa druga,« je dejal. Po njegovem mnenju je Zlatarna Celje že dve leti zrela za stečaj, vendar ga ne bo predlagal, dokler še sam ne bo izgubil ppanja v njeno rešitev. mrt ^ z,au> nn venKa fžiratDf '11’ da gre za vnaprej | 1 zadevo, v kateri naj bi g izčrpali, da bi sami a i? ttlo tv, U-Vedbo stečaja, nato pa č fri^sc^^ikupilpodjetje. \oi i tud; anJ naJ bi nekako so-S%dn namigi delavcem, naj Kapitalizirajo podjetje s DETAJL Z VHODNIH VRAT V ZLATARNO CELJE - Tale napis bo visel vse dotlej, dokler zlatarji ne bodo dobili plač za januar in februar - in kajpak zlata, brez katerega tako ali tako nimajo kaj delati... V tem času mu je namreč uspelo s pogodbami z upniki zmanjšati kratkoročno zadolženost z 1,6 milijarde na 0,6 milijonov tolarjev; ti so del terjatev preoblikovali v kapitalske vložke, del pa sojih iz kratkoročnih spremenili v dolgoročne.Tako ima podjetje blokiran žiro račun za 42 milijonov tolarjev; če bi k tej vsoti prišteli še februarske plače in prispevke, bi torej za deblokado potrebovali okoli 70 milijonov. Ali drugače povedano: četudi bi celjski zlatarji takoj dobili zlato in začeli nemoteno proizvodnjo, jim vsaj še tri mesece ne bi mogli izplačati plač... »Rešitev je še mogoča« Kot smo zvedeli na tej tiskovni konferenci, ki se je »spontano« prelevila v pogovor štirih članov stavkovnega odbora in treh članov sveta delavcev s predsednikom uprave, projekcija poslovanja do leta 2001 (takrat zapadejo vplačilazaobveznosti iz naslova najetih posojil) kaže, da bi podjetje lahko izplavalo iz težav. Seveda pa je za to potreben svež kapital. Po Maroltovem mnenju bi bila dokapitalizacija za Zlatarno Celje ugodnejša kot pa prodaja deležev podjetja oziroma njenih hčera, za katero se zavzemajo strateški partnerji. Kdaj in kako se bodo pogajanja s strateškimi partnerji končala, se za zdaj še ne ve. Predsednik uprave je lahko rekel le to, da si bo podjetje prizadeval prodati po čim višji ceni. Koliko pa je sploh vredno, naj bi v naslednjih desetih dneh ocenila neodvisna revizijska hiša. Stavka, ki »ne povzroča nobene škode, saj tako ali tako nimamo kaj delati«, pa se medtem seveda nadaljuje in naj bi po zagotovilih stavkovnega odbora trajala vse dotlej, dokler zlatarji ne bodo dobili plač za januar in februar. In, kajpak, zlata. Brez njega tako ali tako nimajo kaj delati... N. J. £od plazom še teko to$„j stecajev, kije na Celjskem samo v prvem četrtletju 6- |icevai^a P°Sukil sedem podjetij (!), nadaljuje svojo P° P°*: zaToproma Mode in 2000, Konfekcijo Šmarje, n ’ ^ v^° Tekstilom, Emo Energetiko Šentjur in e#djetje ^A^d^če je prejšnji teden »pogoltnil« še trgovsko r%P^Vcdb' stečaja je naj- trgovine, razen salonaT (ki pa |(^”8(Anj^lajna podjetjaTcko, so ga zaprli še pred uvedbo > S(J r> normalno odpr- stečajnega postopka). Večina od )Ql K1Pnctudi vseTekove 83 zaposlenih tako »normalno« dela, osemindvajset delavcev pa je doma na čakanju. Težave podjetja, ki so se vlekle že več let, so se ob koncu lanskega leta merile že s 100 milijoni tolarjev tekoče in 180 milijoni tolarjev stare izgube ter z ogromnimi dolgovi do dobaviteljev, ki sojih cenili že s tretjino celotnega prometaTeka. Po neuradnih podatkih znaša pre- aSMBS«. ■- - --------------------------------- S,Ai) še vej, y>KR^LJI<< ~ Kljub uvedbi stečaja je največja prodajalna trgovskega podjetja Teko an° °“prta, zaposleni pa (se) delajo, kot da bi bilo vse normalno... Zaradi letošnjih stečajev je moralo v celjski regiji na zavod za zaposlovanje že okoli 800 delavcev. Enaka usoda zdaj bržkone čaka tudi prenekaterega od 83 »teko-vcev«... * v moženje podjetja okoli 145 milijonov tolarjev, njegovi dolgovi pa okoli 300 milijonov tolarjev! Največji upnikTekamed vsemi njegovimi dobavitelji je celjsko podjetjeTkanina, znaten dolg pa ima Teko tudi do propadle banke Triglav (posojilo v višini 35 milijonov tolarjev) in - kajpak - tudi do svojih zaposlenih. Njim dolguje pol februarske in celo marčevsko plačo ter šest neplačanih dni iz aprila, iz prejšnjih časov pa še razliko med izplačanimi in s kolektivno pogodbo določenimi plačami... Direktor Bojan Uran, ki je za krmilo potapljajoče se barke stopil šele pred poldrugim letom, je nameraval rešiti firmo z del no odprodajo blagovniceT v središču Celja in s kupnino poravnati dolgove, vendar pa kupca zdenaijem ni bilo. In ker 7. aprila ni uspela niti prisilna poravnava, je stečajni senat sprejel sklep o uvedbi stečaja, za-stečajnega upravitelja pa imenoval Rudija Hramca iz Mozirja... N. J. SKEl - Sindikat kovinske in elektroindustrije I. Izhodiščne plače za april, maj in junij 1997 Tarifni razred Zahtevnostna skupina Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 50.117 II. Manj zahtevna dela 1,12 56.131 III. Srednje zahtevna dela 1,25 62.646 IV. Zahtevna dela 1,45 72.670 V. Bolj zahtevna dela 1,60 80.187 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 95.222 VIL Visoko zahtevna dela 2,25 112.763 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 130.304 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 155.363 II Eskalacija 2. Regres za letni dopust |! najmanj največ 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano (APRIL 1997) 1! - dnevnice - kilometrina 4. Jubilejne nagrade: - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje 1,5 % 102.000 SIT 127.746 SIT (Ur. I. RS. št. 10/97) - cela - polovična - znižana 12.775 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.216 SIT 27,93 SIT 40.787 SIT 61.180 SIT 81.573 SIT 383.238 SIT ali* 255.492 SIT ali* 127.746 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 51.098 SIT ali* : glej pojasnila 5. Drugo - najnižja plača (po socialnem sporazumu) za APRIL-JUNIJ 1997 56.781 SIT - zajamčena plača (po zakonu) od 1. 1. 1997 (Ur. I. RS, št. 1/97 ) 34.653 SIT - povprečna mesečna bruto plača za DECEMBER 1996 - na zaposlenega v RS 140.808 SIT - na zaposlenega v gospodarstvu 130.124 SIT - povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu OKTOBER-DECEMBER 1996 127.746 SIT - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v gospodarstvu OKTOBER-DECEMBER 1996 81.573 SIT POJASNILA: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: - uskladitev vsake tri mesece za 85% rasti cen na drobno v preteklem trimesečju. Prva uskladitev je bila opravljena za plače za mesec julij 1996. Naslednja uskladitev bo za plače za mesec JULIJ, ko bodo znani podatki o rasti cen na drobno za obdobje APRIL-JUNIJ 1997. Če bo rast cen od*l. 4. i 996 do konca veljavnosti socialnega sporazuma presegla raven 8,8 %, se za nadaljnjo uskladitev upošteva celotna rast cen na drobno. Vir: Tarifna priloga k panožni kolektivni pogodbi (Ur. I. RS, št. 37/96) Socialni sporazum za leto 1996 (Ur I. RS, št. 29/96) 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: -minimum: 102.000 SIT - maksimum: povprečna plača na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh mesecih (če poslovni rezultati to dopuščajo) Vir: socialni sporazum, KPD 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10% povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE : določene z uredbo - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. I. RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95) socialni sporazum, KPD 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečnebruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97)na novo določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2, 3, oz. 4, zato se ne spreminjajo. 8 17 aprila 1997 SFDFAf DNI V SINDIKATU I Na Bledu je bila konferenca Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije V OSPREDJU BOJ ZA DELAVSKE PRAVICE aliobvladala anarhijo, ki lahko zavlada po poteku veljavnosti sedanji splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Dušan Semolič je nato člane konference seznanil tudi s svojimi stališči do reforme pokojninskega sistema. Opozoril je, da je najbolj problematičen tako imenovani kapitalski sklad. Zavzel seje za takšen pokojninski sistem, ki bi temeljil na me- dgeneracijski pogodbi in uspešno uveljavljajo tudi v Nemčiji. “Ob vsem tem, kar smo naredili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, pa se zavedam, daje najtežje našim zaupnikom in članom v podjetjih, kjer je osnovno torišče našega dela,” je dejal Semolič. Člane konference sta pozdravila tudi gosta iz sindikata go-stinsko-turističnih delavcev Hr- “Leto 1996je bilo leto pričakovanj in upanja, da se bodo odnosi med delodajalci in delojemalci odvijali v smeri iskanja rešitve potapljajoče se ladje z imenom Slovenija, in seveda skrbi za delavca, na katerem sloni slovensko gospodarstvo.” S temi besedami je konec minulega tedna na Bledu začel 5. konferenco Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, predsednik gostinsko-turističnih delavcev Slovenije Iztok Bratož. “Naš sindikat je majhen, saj je vanj včlanjenih samo okoli 7000 delavcev. Kljub temu pa se trudimo, da bi čim bolše zastopali interese gostinsko-turističnih delavcev,” je dejal Bratož. “Zaradi enostranske odpovedi splošne kolektivne pogodbe in kasneje panožne kolektivne pogodbe smo lansko leto sklicali izredno konferenco, s katero seje naš sindikat pridružil dveurni opozorilni stavki, ki jo je organizirala Zveza. Stavka je uspela in začela so se pogajanja in dogovarjanja za prenovo splošne kolektivne pogodbe, ki še vedno trajajo. Naša panožna kolektivna pogodba pa velja do 31. avgusta letos oziroma še najmanj tri mesece po podpisu splošne kolektivne pogodbe.” “Naš sindikat je v okviru ZSSS vedno sodeloval v vseh aktivnostih in akcijah. Tvorno smo sodelovali tudi pri pripravi vseh dokumentov v okviru ZSSS, prav tako pa dajemo sugestije pogajalski skupini, ki se pogaja o splošni kolektivni pogo-dbi,” je poudaril Iztok Bratož. “Delo na terenu je težko, zlasti boj za delavske pravice. Naš sindikat se bori za vsako delovno mesto in za temeljne pravice gostinsko-turističnih delavcev. Te strani medalje iz žzgo-dbe o uspehu’ mnogi ne poznajo.” Sodelovanje na mednarodnem področju Nato je Iztok Bratož naštel vrsto konkretnih stvari, ki jih je v minulem obdobju izpeljal Sindikat delavcev gostinsta in turizma Slovenije. “Lani smo ponovno pripravili že tradicionalni posvet z inšpekcijskimi službami, na katerem smo pristojne državne organe opozorili na kršitve delovnopravne zakonodaje v gostinsko-turističnih podjetjih. Predstavniki našega sindikata so sodelovali tudi na sestankih Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so opozarjali na probleme pri uresničevanju panožne kolektivne pogodbe. Prav tako so naši predstavniki redno sodelovali na sejah Turistične zveze Slovenije, na katerih so obravnavali razvojna vprašanja slovenskega turizma.” V minulem letu seje Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije tvorno vključil tudi v dejavnost mednarodne sindikalne organizacije ItJL. “V letu 1996 smo prvič plačali članarino in tako postali polnopravni člani te organizacije, ki združuje 2,6 milijona gostinsko-turističnih delavcev iz vsega sveta. Že v začetku lanskega leta sta bila v Sloveniji na obisku generalni sekretar IUL Dan Gal-lin in sekretar za vzhodno Evropo Wolfgang Weinz. Jeseni pa smo na Bledu pripravili mednarod- no konferenco Alpe-Jadran, na kateri je tekla beseda o sodelovanju pri razvoju in promociji turizma v tem delu Evrope. Konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije, evropskega parlamenta in organizacije evropskih delodajalcev Hotrec, je bila zelo odmevna v strokovnih krogih. Žal pa zaradi predvolilnega časa ni naletela na ustrezen odmev v slovenskih medijih.” Brez znanja ni napredka “Brez znanja ni napredka. Zato smo v minulem letu organizirali veliko seminarjev in predavanj za sindikalne zaupnike,” je poudaril Bratož. “Pozabili pa nismo niti na druženje, zato smo v Rogaški Slatini organizirali tradicionalno srečanje gostinsko-turističnih delavcev iz vse Slovenije. Srečanje je zelo dobro uspelo.” Iztok Bratož je prav tako povedal, da si v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije na vse načine prizadevajo pomagati svojim članom. “Našim članom, ki so se znašli v socialni stiski, smo priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi. Za te primere deluje pri našem sindikatu posebna komisija, ki tenkočutno prisluhne vsem, ki se nanjo obrnejo za pomoč v najhujši stiski.” Člani konference sindikata gostinsko-turističnih delavcev so v razpravi največ pozornosto posvetili nalogam, ki čakajo ta sindikat v naslednjem obdobju. Marjanca Onič iz Maribora je opozorila, da morajo sindikati pomagati pri uveljavljanju soupravljanja v podjetjih. Branka Jurak iz Podravja je menila, da mora sindikat na vse mogoče načine pomagati članom in jim zagotavljati pravice in ugodnosti, kijih imajo po statutu. Fanika Ilijaš iz Celja pa je predlagala, da bi sindikalisti tvorno sodelovali pri pripravi delovnopravne zakonodaje. Sekretar re-publiškega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Ivan Jurše je opozoril, daje poleg splošne kolektivne pogodbe nujno vztrajati tudi pri podpisu takšne panožne kolektivne pogodbe, ki jo bo mogoče praktično uporabiti v boju za delavske pravice v vsakem gp-stinsko-turističnem podjetju. “Če delodajalci takšne panožne kolektivne pogodbe ne bodo hoteli sprejeti, bomo morali stavkati,” je dejal Jurše. Branko Iskra iz Čateža je predlagal, da bi v kolektivno pogodbo zapisali, da delavcem pripada del dobička podjetja. Pavle Vrhovnik iz Gornje Radgone pa seje zavzel za sprejem zakona o kolektivnih pogodbah, saj je samo na ta način mogoče kolektivno dogovarjanje urediti zadaljše časovno obdobje. Stane Konrad iz Radencev pa je opozoril na pomen splošne kolektivne pogodbe, saj bo ta verjetno močno vplivala tudi na oblikovanje panožnih kolektivnih pogodb. V prvih vrstah boja za delavske pravice V razpravo seje vključil tudi predsednik Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. “Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je bil v minulem letu v prvih vrstah boja za delavske pravice,” je dejal. “Če se v lanskem letu ne bi tako odločno borili za delavske pravice, bi bili v pogajanjih z delodajalci o splošni kolektivni pogodbi sedaj v mnogo bolj neugodnem položaju.” Semolič je nato navedel nekaj konkretnih uspehov, ki sojih sindikalisti s skupnimi močmi dosegli v minulem letu.Tako je sindikalistom kljub vsemu uspelo ohraniti regres za letni dopust, izborili so minimalno plačo in eskalacijsko lestvico in še bi lahko naštevali. “Delodajalci so lani pripravili za delavce menu iz zelenih muš-nic, saj so poskušali ukiniti vrsto pravic, kijih delavcem daje veljavnakolektivna pogodba. Ker smo bili v Zvezi svobodnih sindikatov odločni in složni, delodajalci v svojih namerah niso. uspeli,” je dejal Semolič. Predsednik ZSSS je spregovoril tudi o pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi. Opozoril je, da pogajanja o ključnih vprašanjih sploh še niso stekla, zato obstaja nevarnost, da ne bodo uspešno končana v postavljenem roku. Zaradi tega se bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije takoj po prvomajskih praznikih začela pripravljati na ostrejši sindikalni boj, da bi se lahko učinkovito uprla morebitnemu izsiljevanju delodajalcev Na Bledu sta se sestali delegaciji sindikatov gostinsko-turističnih delavcev iz Slovenije in Hrvaške BODO TURISTIČNI OBJEKTI SLOVENSKIH PODJETIJ NA HRVAŠKEM PONOVNO POSTALI SINDIKALNA LAST? Iztok Bratož in Vesna Mlinarič: Še naprej bodo plodno sodelovali Sredi minulega tedna sta se na Bledu sestali delegaciji sindikatov gostinsko-turističnih delavcev iz Slovenije in Hrvaške. Slovensko delegacijo sta vodila predsednik in sekretar Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož in Ivan Jurše, hrvaško pa Vesna Mlinarič in Edvard Andrič. Na začetku srečanja so predstavniki sindikatov gostinsko-turističnih delavcev iz sosednjih držav izmenjali informacije in izkušnje iz svojega vsakodnevnega dela. Vesna Mlinarič je povedala, da si turizem na Hrvaškem celi rane po vojni, ki je to panogo izredno prizadela. Število zaposlenih v hrvaškem turizmu seje dobesedno prepolovilo.Težave, delavcem na Hrvaškem povzroča tudi novi zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet pred dvema letoma. Kolege iz Slovenije je Mlinaričeva opozorila na vrsto težav, ki se jim delavci v Sloveniji še lahko izognejo, saj se bo pri nas razprava o novem zakonu o delovnih razmerjih šele začela. O razmerah, v katerih delujejo gostinsko-turistični delavci v Sloveniji, je poročal Ivan Jurše. Povedal je, da tudi v Sloveniji časi za gostinsko-turistične delavce niso rožnati, saj jih je več kot 3000 brezposelnih, med njimi preko 2000 žensk. Opozoril je, da plače gostinsko-turističnih delavcev v Sloveniji niso dobre, čeprav večina podjetij spoštuje panožno kolektivno pogodbo. Iztok Bratož pa je omenil celo vrsto drugih nepravilnosti, s katerimi se sooča sindikat gostinsko-turističnih delavcev. Gre za zaposlovanje na črno, za plačevanje na roke in podobne kršitve delovnopravne zakonodaje, ki so na področju gostinstva in turizma še posebej opazne. Problem je tudi v tem, da novi lastniki terjajo od gostinsko-turističnih podjetij dobiček, da bi si delili devidende. Za tiste, ki dobiček ustvarjajo, pa ostane bolj malo. Po besedah Edvarda Andriča imajo še večje težave zaradi pri-^ vatizacije delavci na Hrvaškem. Tam so postali lastniki hotelov in mnogih drugih turističnih podjetij bankirji in različne finančne organizacije, ki želijo s preprodajo turističnih zmogljivosti hitro obogateti. Najslabše pa sojo v procesu lastninjenja odnesli delavci, saj je več kot polovica vseh gostinsko-turističnih delavcev v sosednji državi zaposlena samo za določen čas in delajo v glavnem samo v sezoni. Delegaciji sta izmenjali tudi vesti o delovanju v okviru mednarodnega sindikata IUL. Izmenjava izkušenj je pokazala, vaške. Vesna Mlinarič je op°' zorila na slabe izkušnje, ki imajo hrvaški gostinsko-turističn! delavci z novim zakonom o dfi' lovnih razmerjih, sprejetim letJ 1995. Edvard Andrič pa je pojJ' snil vlogo sindikata na Hrvaške^1 ki seje po prehodu na tržno go-spodarstvo v zadnj ih letih temelji' to spremenila. Sindikat se posku^ tudi finančno postaviti na trdn1 tla, zato je sindikalna članarin1 na Hrvaškem že 1,5 odstotka oo bruto plače. Obsežen program dela Po razpravi so člani konfc' renče sprejeli program dela,v katerem so na prvo mesto p°' stavili boj za uresničevanje pravi£ iz panožne kolektivne pogodb6 Sindikat delavcev gostinstva $ turizma se bo v naslednjen1 obdobju boril tudi za ohranjanj6 delovnih mest, za soupravljanj6 v podjetjih in za čim hitrejs1 razvoj gostinsko-turistične dej1' vnosti v Sloveniji. Poleg tega s6 bo tvorno vključeval v medna' rodno sindikalno organizacij0 IUL-EAL. Posebno pozorno5* bodo posvetili zagotavljanj11 pravne, finančne in druge porno0* svojim članom. Člani konference so se tun* dogovorili, da si bodo priza^ vali povečati število članov- ta namen bodo ažurirali tu< evidenco članstva in izvedlive drugih akcij. Na konferenci so sprejeli tuj11 poročilo o finančnem poslovanj1* in finančni načrt za letošnje le*0 Na koncu so podelili še priznanj11 Sindikata delavcev gostinstva*1* turizma Slovenije. Prejeli soji** Sindikat podjetja Pohorje *z Maribora, Fanika Bijaš iz Cclj11 Marinka Biček iz Petrola, Si*' vester Plešnik iz Dobrne t6* Lojze Raško s Koroške. ^ oh trs Pr oh rrn ta Vi 2a is da 5! Stl je da Stl za le Stl da lahko ta mednarodna org1* nizacija veliko pomaga tako p* usposabljanju sindikalnih zauf nikov kakor tudi v konkretn bitkah za uveljavitev delavski pravic. Na pogovorih je sodelov' tudi Metod Zalar iz agencij1 Atris. Povedal je, da so ini slovenska podjetja pred des6 timi leti v objektih sindikalne?' turizma na Hrvaškem 53- Ofl« ležišč, sedaj pa jih imajo še ok° ^ 35.000. Slovenska podjefi' ^ imajo po Zalarjevih besedah' turističnih zmogljivostih **j; Hrvaškem za tri milijarde m11 premoženja. Po njegovem m*1,, nju bi bilo najbolj pametno.^ bi to premoženje ponovj,, prešlo v last sindikatov, sindikalne turistične zniog*-., vosti na Hrvaškem slovenj delavci zgradili s svojimi j dstvi, velikokrat tudi s sredsV sindikalne članarine. Če omenjene turistične zmoglj*v^ sti ponovno prešle v last sj1 dikatov, bi jih morala po : ,| Ar larjevem mnenju uprav profesionalna turistična ag ^ cija, ki bi lahko poslovala tU.|1 v skladu s hrvaškimi zakoa* ie predpisi. V zvezi s tem J nOF daj veliko problemov, saj m0 . Po lei Vr vls Pc Vi P' m Sk Pt tli fil je Ju 18 Pl Vis Pr let »k »tt slovenska podjetja ne izP o i v; v v.. 11 o rv ti p vjj «j c* * * ^ -m njujejo pogojev, da bi lahk0 *, hrvaški zakonodaji poslov . svojimitamkajšnjimi *u S|) tičnimi zmogljivostmi- ] Potem ko je Zalar celoV predstavil problematiko UP if1*' toi vljanja slovenskih turist*0 j( ^ zmogljivosti na Hrvaškemu,: VesnaMlinarič pojasnilahrv *?; zakonodajo na področju g1 osti- vij ilaPr’! °s' stva in turizma ter izrazi* 6 v pravljenost hrvaških sindi - ^ Tl## da svojim kolegom pot*1'- $tj( prebroditi sedanje težave- ^ ^ 17. aprila 1997 .eta jja- - Vlada predlagala hiter sprejem nekaterih gospodarskih ukrepov VEČ PLAČ NEOBDAVČENIH Vladaje pripravila vrsto sistemskih gospodarskih ukrepov. Državnemu zboruje pre-agala, naj jih sprejme po hitrem postopku. Verjame, da so vsi tako nujni, da bi vsako lasanje pri njihovem uveljavljanju škodilo gospodarstvu. Med njimi sta vsekakor dva, 1 bosta koristila vsaj delu gospodarstva, in sicer tistemu, kije v velikih težavah. Gre za ''S meje pri obdavčevanju plač z 90.000 tolarjev bruto na 105.000 bruto, kar bi olajšalo c” ®zaj delovno intenzivnih dejavnosti, saj po novem ne bodo obdavčene plače približno 50.000 zaposlenih v gospodarstvu. Drugi ukrep je predlog sprememb zakona o prisilni ife- d- Poravnavi, stečaju in likvidaciji, s katerimi želi vlada povečati zanimanje upnikov za ogovarjanje z dolžniki, namesto da predvsem čakajo na stečaj dolžnika. S vl ^0sPodarstvu v prid je tu Ibe- ,..jldln Predlog, naj bi dokap aj[i c[r'?Irali Slovensko izvozr eni 1T)Uz°°’ in morda tudi njen n mje , en’ da Agencijo za sanaci uij« : ‘^'Agencijo za privatizaci ,jsi n Prestrukturiranje ter Sklad; »ja- lazv°j združi v eno vladno ust as« aov°, Slovensko razvojr I v ’ 01^vciims.u razvoj na- , ružbo, katere glavna nalogi 'M° 1 a Pomoč razvoju gospod |0.s ,Va- Nanjo bi vlada prenesla nJ!j |^Zavn° premoženje, ki po ko - J UU Koncu letošnjega le ugg^ninjeno.Vnovorazv ,ul‘n cnu. v novorazv dV 2ncijo naj bi vložila te j, ji „„ tolarjev kapitala. L 5 Slovenske razve 2be naj bi podprl zakc udi °ncu lastninjenja, ki gaje v uje Jl Predlagala državnemu zl etO' sPieJem P° hitrem pošto] ‘nj3 nL^a zaPoslene ozirom; ain mranjanje delovnih mest jih: retlutno najbolj pomem e jz Predloga za dvig meje za ;jja, a ^avčene plače in predlog s Sil nernb v zakonu o prisilni td yVr|avi, stečaju in likvida 'ada seje za spremembe v >ajl0au odločil3 na pod 557 voaisc, kjer trenut ■ge; s, ^,eoajnih postopko ipd je | prisilne poravm Up' ■ c ^ • nil1 st v .-“■"ju laKoreKOCspi Ril1 eaje. viadaje pred]aga le udne obresti ne bi vc ive1 S(o°^ začetka stečajnej ;ijt PKa, pač pa bi terjatve stovali po temeljni obrestni meri. Za upnike bi bilo po novem bolje, da se z dolžniki čim hitreje dogovorijo o usodi podjetja dolžnika kot pa da čakajo na stečaj (in na zaradi zamudnih obresti močno povečane terjatve). Vlada, predlog sprememb je zrasel izključno ne njenem “zeljniku”, brez sodelovanja delodajalcev ali sindikatov, želi tudi zaostriti pogoje za stečajne upravitelje. Imeti bodo morali licenco, ki jo bodo pridobili z opravljenim izpitom pred komisijo ministrstva za pravosodje. Obvezni bodo tudi upniški odbori. Omenjene spremembe zakona naj bi povečale zanimanje upnikov za prisilno poravnavo oziroma za sodelovanje v sanaciji podjetij dolžnikov, stečajne upravitelje pa spodbudile k vodenju krajših stečajnih postopkov, če že bodo uvedeni. Mnogo več pozornosti paje v javnosti vzbudil vladin namen, uvesti poseben ekološki davek na avtomobile (ob prvi registraciji). Javnosti ni všeč, da davek nima nobene zveze z ekologijo, ampakje zgolj mašilo proračunske luknje, nastale zaradi znižanja carinskih stopenj ob uveljavitvi pridružitvenega sporazu-ma z Evropsko unijo. Čeprav finančni minister Mitja Gaspari napoveduje sprejetje letošnjega proračuna v mesecu dni in pol, seje vladi zdelo nujno poslati v državni zbor v hitri postopek sprejemanja zakon o začasnem financiranju porabnikov proračunskih virov. Neprijetna plat tega “nujnega” ukrepa je, da naj bi denarja za financiranje proračunske porabe zmanjkalo v kratkem zaradi hitre rasti plač državnih in javnih uslužbencev. Ta rast je sicer “objektivno pogojena” z lani sprejetimi koraki na plačnem področju. Hitreje od načrtovanih naj bi rasli tudi socialni transferji. Ker naj bi bilo zato že ogroženo financiranje naložbenih dejavnosti iz proračuna in državne subvencije, vlada predlaga povečanje obsega proračunskih sredstev za prvo polovico leta z zakonom o začasnem financiranju. Lani sprejeta odredba o začasnem financiranju proračunske porabe v prvi polovici leta 1997 je predvidela 327 milijard tolarjev prihodkov in odhodkov za prvo polletje. Vlada zdaj meni, da bo odhodkov za 355 milijard tolarjev, prihodkov pa za 331 milijard. Finančni minister Mitja Gaspari pravi, da bo vlada primanjkljaj delno zapolnila z lanskimi proračunskimi presežki, deloma z novimi davki (kot je ekološki). Če bi bilo treba, pa bi se država tudi zadolžila. Premier dr. Janez Drnovšek paje medtem v enem od javnih nastopov v zvezi z novimi vladinimi ukrepi napovedal že nove davščine. Gaspari poudarja, da bo vlada z zbranimi sredstvi dokapitalizirala Slovensko izvozno družo Mitja Gaspari, finančni minister: plače v državni upravi in socialni transferji so “požrli” sredstva za proračunske naložbe in subvencije. V začasnem proračunskem kolaču je 20 milijard tolarjev velika luknja, ki jo bo vlada zapolnila z lanskimi proračunskimi presežki, novimi viri sredstev ter posojilom. s tremi milijardami tolarjev in z enakim zneskom Slovensko razvojno družbo. Dodatna sredstva naj bi zagotovila kmetijstvu, Slovenskim železnicam in za rekonstrukcijo magistralnih cest. M. S. Jubilejni deseti sejem gradbeništva v Gornji Radgoni ZNAK KAKOVOSTI V GRADITEUSTVU V Gornji Radgoni te dni poteka MEGRA, deseti mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Na edinem specializiranem sejmu gradbeništva v Sloveniji sodeluje petsto razstavljalcev iz 27 držav, in je od lanskega za četrtino večji po številu udeležencev. Domačih razstavljalcev je 270, tujih pa 230 iz Evrope, Afrike, Daljnega vzhoda in Severne Amerike. Gradbene sejme so začeli v Gornji Radgoni prirejati leta 1981, vendar so do leta 1995 potekali vsako drugo leto. Zanimanje paje bilo tolikšno, da gaje organizator sklenil prirediti vsako leto. Poudarek letošnjega sejma je na predstavitvi novih materialov in tehnologij v sicer klasični vsebini, ko se predstavljajo organizacije s področja načrtovanja in projektiranja, krajinske arhitekture, visokih in nizkih gradenj, vseh vrst gradbenih materialov, inštalacij, zaključnih del, obnove in sanacij, notranje opreme, gradbene mehanizacije, komunalne opreme, izobraževanja in informatike. Na njem bodo mladi, ki se šele odločajo za poklic, dobili izčrpne informacije o raznih poklicih v gradbeništvu in industriji gradbenih materialov. Sejem bo bogat po prikazih slovenskega gradbenega šolstva in gradbenih poklicev v sliki, besedi in praktičnih prikazih. Temu delu sejma posveča gradbena industrija precej pozornosti, saj je znano, da Slovenci radi zidamo, vendar v lastni režiji in na fuš, gradbeniški poklici pa nas prav dosti ne vesele. Zato je pomanjkanje posameznih poklicnih profilov v Sloveniji prav dramatično. Pomen sejmaje podkrepil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki gaje odprl in predstavil stališča o razvoju in poslovnih možnostih v gradbeništvu in industriji gradbenih materialov. Raven pa mu dvigujejo tudi strokovna posvetovanja in poslovna srečanja gradbenih strokovnjakov. Zvrstili se bodo posveti o zemeljskih delih pri gradnjah in rekonstrukcijah cest, o razvoju v gradbeništvu in inženiringu ter o kadrih in izobraževanju v gradbeništvu. Člani društva tehničnih vodij za površinsko odkopavanje v kamnolomih, peskolomih, gramoznicah, rudnikih itd. se bodo pogovorili o delu in letošnjem programu društva. Na sejmu sc bo predstavila tudi Inženirska zbornica Slovenije. Novost paje znak za kakovost v graditeljstvu, nacionalnega ranga, ki so ga letos enakovredno podelili trem podjetjem, vsem izdelovalcem stavbnega pohištva. Letos so namreč ocenjevali kakovost oken in vrat, znaka kakovosti pa so dobili Jelovica, Lesna industrija d. d. za okno jeloterm, Marles hiše d. o. o. za leseno okno DO-1 ter Inles hrast d. d. za leseno okno ino-68.Vsi trije nagrajeni izdelki so dobili več kot 95 odstotkov možnih točk. Projekt za pripravo in izvedbo ocenjevanja za znak kakovosti v graditeljstvu je stekel lani, prevzel pa gaje Gradbeni inštitut ZRMK ob podpori (v izvedbi) pomurskega sejma, Gospodarske zbornice Slovenije, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter ministrstva za znanost in tehnologijo. M. s. is«' cfj t).1?avo^ zaposlovanje Re-■1. ief '^Slovenije je v letošnjem ^ ran •Uk'n^ Program sofinanci-do| da se J® v februarju i;lf Program dajanja po- 'nf vke de'°dajalcem za prispe-’iC t>r4,Za zjJravstveno varstvo, za 'o in invalidsko za- i s.‘ p()r., .^oje, za zaposlovanje in f)1' ij)yn. n>Ško varstvo vključilo s k/,' neZaposlenih, kot je lan- n^o ‘a namreč lanKO nemo ra.Psti, program financi-■je feb Pripravništva. Vendar se 5' iUei,0?arJa vanj na novo vkl-l82\ e oseb (januarja še j1*1 ihesejItledtem i40 Je bilo lani Č, Vk): v110 Povprečno na novo • Prečp CnPl P° I5X oseb. V pov-i 1 letik Pa Se J® v zadnjih treh 5e okoli \ta Program vključilo 'bi,-.. ',a odstotka vseh regi-,0' n*h brezposelnih oseb. , f 0 itt’ za P^ec zanimanja rk Je prekovanemu povečanju sno ,? razpredati. Tudi nija-d|1' ^Vnf ' j,e 5,0 za “muho enod-f ročn P0 ’ al> pa se kaže dolgo-/ gramJsa težnja. Ker pa je ta pro-j Cna najkrajših poti do re- isk: '1 r nPoslitve brezposelnih oseb t'11 vljenr Poraba denarja, zagoto- staia ‘zmii ’ j 4SanJ.aza f j Ho oa^njnteev, saj je prvenstve- " 'Jenp žagi ifi'| Ostj,; ga v ta namen, precej tč ra/|t)i Za možnostjo, na zavodu ek zadržanja odločitve delodajalca, -sd ■ mirnega reševanja sporov (konciliacija, mediacija, arbitraža), ~aP°ri pred delovnim sodiščem, ~sd - iranje inšpekcije dela, vijgi^žanje postopkov za prekrške in kazenskih postopkov zaradi kršitve soupra-ProHPrava Pisnih vlog v pravnih postopkih 5ija^?Vatelj: dr. Zvone Vodovnik, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Lju- T°rek' 20. maj 1997, od 9.00 do 13.00 ure Tema lil: Kako se pogajamo o participacijskem dogovoru JJJnkretna navodila za vodenje pogajanj . .ločitev strategije in taktike pogajanj, _ Pnprave na pogajanja, - „0kazovanie in prepričevanje, . j?r°. i6m popuščanja v zahtevah, ' z ^■ni-nesporazumi v teku P°9aianj’ m |.ključevanje pogajanj in sklepanje sporazuma Cr'aciia pogajanj (»čase pogajanja«) Pra\^kP^n' vaii.i50do Po metodi igranja vlog prikazana in preizkušena teoretična 9a a a 0 vocieniu pogajanj na osnovi konkretnih rešitev iz osnutka participacijske-aoaovora, kakršen je bil prvi dan izoblikovan v okviru delavnice c) Analiza vsebine konkretnih doslej sprejetih participacijskih dogovorov v Sloveniji Predstavljene bodo ugotovitve iz analize doslej sprejetih participacijskih dogovorov v Sloveniji, ki jo je po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravil ITEO iz Ljubljane v okviru širše študije o uresničevanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Predavatelj: dr. Bogdan Kavčič, konzultant za upravljanje človeškega dejavnika pri ITEO - Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane Od 13.15 do 14.00 ure Splošna razprava in sklepne ugotovitve ter priporočila Metode dela: predavanja, razprave, igranje vlog, delavnica Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 9. maja 1997. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 21.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namenom nakazila dodatno pripišite »SeminarVL, sklic na število 11«. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubriki na prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 tolarjev). Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEM IN DELODAJALCEM”, ki bo 19. in 20. maja 1997 v SIC Radovljica Ime in priimek:................................................. Datum rojstva:.........................Izobrazba, stopnja izobrazbe: Naslov doma: ..................... Zaposlitev, naziv in naslov družbe: - delovno mesto:...................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.................................. Član sveta delavcev: DA NE Sindikalni zaupnik: DA NE Telefonska št.: doma:..................v službi:...................... Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: V......................, dne . Iti«! li STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKA GORA -PENZION SATURN- nad jezerom. MORAVSKETOPLICE-zasebna hiša, 2-, 3-in4-posteljnesobe, POKLJUKA-2-ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVI-GRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, KOSTEL OB KOL-Pl-obnovljena kmečka hiša, ROGLA-apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ - hišice za 4 osebe. AT-OMSKETOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času poletnih dopustov. C. DOPUSTI (predsezona) BARBARIČA pri PULI -enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIG RAD-hotel MAESTRAL, 1 MAREDApri NOVIGRADU-dvosobnostano-! vanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polji penzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpen-I zion 213 DEM , hotel RIGAL - 7 dni, polpenzi-I on 322 DEM, hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzi-| on 217 DEM, MALI LOŠINJ -7 dni - 280 DEM. j KRVAVEC - štiriposteljni apartmaji - cena 50 | DEM na dan - priporočamo, GRAD KOSTEL j ob KOLPI- najem obnovljene kmečke hiše za j 5-8 oseb, rafting. Za upokojence posebna poji nudba v predsezoni! | Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo j - Katalog '97. D. SINDIKALNI IZLETI j Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane | skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje j za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po j domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 j obrokih. j Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI - mali-j ca, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, j IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudni-| ka živega srebra, BELA KRAJINA- obisk vin-j ske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na j kmetiji, PIRAN- križarjenje po Piranskem zalivu, | ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MAD-1 ŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA -DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI. E. SEJMI MILANO- Plast (orodja za plastiko in gumarsko industrijo) - od 5. do 10. maja, BIRMINGHAM - IFŠEK - sejem požarne varnosti - od 12. do 15. maja, CHICAGO - razstava knjig in konferenca ameriških knjigotržcev- od 31. maja do 2.’junija, KOLN - IMB - mednarodni sejem tekstilnih strojev - od 3. do 7. junija, CHICAGO - sejem pohištva in gradbeništva - od 9. do 11. junija,FRANKFURT-Alhema (sejem kemijske tehnologije, biotehnologije, varovanje okolja) -od 9. do 14. junija, BORDEAUK - VINEXPO -od 16. do 20. junija - posebno letalo. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING -12 dni, 3.450 DEM.ZAKLADITAJSKE - 10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL - 4 dni 495 DEM. EGIPT - križarjenje po Nilu - 8 dni za 1.420 DEM. NewYork - 6 dni 1150 USD H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. PRVOMAJSKA SPROSTITEV POREČ - HOTEL RUBIN- štiridnevni polpenzion v družinskem hotelu. Cena je 118 DEM, 1 otrok do 7 let brezplačno, otroci do 10 let 30 % popust. TO JE ATRISOV KLUB. J. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze ! m 17. aprila 1997 SFMM DNI V SINDIKATIH STAVKAJOČIM V PATHOSU ZMANJKUJE DENARJA ZA NADALJEVANJE STAVKE Čeprav delavci lenarške tovarne nožev Pathos stavkajo že peti teden, še nič ne kaže, da bi se vsaj za korak približali uresničitvi svojih stavkovnih zahtev. Nasprotno. Agonija, ki jo preživlja tovarna in z njo vred 64 delavcev, je čedalje večja. Zato so stavkajoči delavci na čelu s stavkovnim odborom konec minulega tedna predlagali, naj sodišče za Pathos uvede stečajni postopek. Da bi kaj več izvedeli, kako se delavci tega podjetja borijo za svoje temeljne pravice iz delovnega razmerja, smo jih obiskali. Na naša vprašanja sta odgovarjala zlasti predsednik stavkovnega odbora Rajko Glo-govac in sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje Edi Ozimič, ki stavkajočim veliko pomaga. V pogovor so se vključevali tudi drugi delavci, ki so zaradi brezbrižnega odnosa delo-dajalca in pristojnih državnih organov do stavkajočih čedalje bolj razočarani in ogorčeni hkrati. izplačilo februarske plače pripravljeni počakati toliko časa, da bi si podjetje zagotovilo prilive od nove proizvodnje. Direktor na naše pogoje ni pristal,” je dejal Glogovac. “Hkrati pa direktor vabi stavkajoče, naj bi popoldne v tovarni delali. Obljubljajim primeru kot brezposelni na zavodu za zaposlovanje ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila. Delodajalec pa delavcev" v času stavke proti njihovi volji po zakonu ne sme poslati na čakanje. “Prav verjetno je, da bi delodajalec bil pripravljen poslati domov na čakanje vse stavkajoče, če bi ga za to prosili, vendar pa bi se v primeru, če bi bili na čakanju, še veliko težje borili za svoje pravice. Zato bomo stavko za uresničitev delavskih pravic nadaljevali, dokler vsem na tak ali drugačen način ne zagotovimo socialne varnosti,” je odločno pribil Rajko Glogo- vac. Četrti mesec brez plače Po besedah predsednika stavkovnega odbora Rajka Glogovca dolguje Pathos delavcem plače za december, januar, februar in marec, lanski regres za letni dopust in sredstva za odplačilo kreditov, za prostovojno zdravstveno zavarovanje in druge prispevke, ki jim jih ni plačeval, čeprav imajo na plačilnih listih napisano, da jim je podjetje denar za omenjena plačila odtegnilo od bruto plače. Kakor kaže, je Pathos omenjene obroke in prispevke, ki jih je delavcem odtegoval, nehal plačevati oktobra lani. “Na pobudo sindikata kovinske in elektroindustrije, ki jo je po našem protestnem shodu pred zgradbo občine Lenart podprl tudi lenarški župan dr. Slavko Krambergerje vendarle prišlo do sestavka, na katerem so sodelovali: solastnik in direktor Pathosa Milan Pongračič ter predstavniki SKB-Tradinga, SKB banke, občine Lenart, območnega odbora Skei in stavkovnega odbora,” je pojasnil Rajko Glogovac. “Skei je dal pobudo za takšen sestanek, ker so predstavniki bank in direktor dajali različne informacije in ocene o poslovni uspešnosti Pathosa. Ne sestanku seje pokazalo, da banke na osnovi dosedanjih rezultatov poslovanja zares nimajo več posebno velikega zaupanja v Pathos in njegovo vodstvo. Sestanek je bil sklenjen z dogovorom, da bodo bankirji skupaj z vodstvom podjetja preverili nekatere pogodbe in proučili možnosti za nadaljnje poslovanje podjetja. Vodstvo podjetja bi moralo na osnovi tega do 24. marca pripraviti za delavce jasen odgovor, ali je Pathos še možno sanirati in kako ali mora podjetje v stečaj?!” “To, kar preživljamo delavci Pathosa, ni sramota samo za to podjetje in občino Lenart, pač pa za vso državo. Na stavko si nosimo krompir, ki si ga tukaj kuhamo, da imamo kaj jesti, saj plač, regresa za malico in stroškov za prevoz na delo nismo videli že več mesecev. Kako je to mogoče? Kaj počnejo pristojni državni organi? Ali je pri nas zares mogoče pred očmi celotne javnosti tako očitno goljufati delavce, kakor goljufajo nas?” je dvignil glas eden od delavcev. “Doslej nas je v boju za naše temeljne pravice podprl samo lenarški župan, ki tudi ne more veliko ukreniti, vsi drugi pa brez besed opazujejo našo agonijo. Ali je to socialna in pravna država?” Bo delavcem pomagal center za socialno delo? Ker delavci že štiri mesece niso dobili plač, stroji v Pathosu že peti teden stojijo. Zaradi čedalje večje socialne stiske je večina delavcev na centru za socialno delo v Lenartu zaprosila za socialno pomoč. Delavci upajo, da bodo socialno pomoč tudi dobili, vendar postopek za njeno dodelitev še ni končan. “Kljub agoniji, ki jo skupaj s podjetjem preživljamo, pa nam direktor še vedno obljublja, da se bodo stvari uredile in da bo podjetje normalno poslovalo naprej. Ni nam še popolnoma jasno, ali slepi samo nas ali tudi sam sebe,” je dejal Glogovac. “Vse več delavcev nima več niti toliko prihrankov, da bi se lahko vozili vsak dan stavkat. Nekateri si za to že sposojajo denar. Stavkajoči terjamo, naj se agonija Pathosa čim hitreje konča. Zato smo že predlagali, naj sodišče uvede stečajni postopek. Ne žel i mo si, da bi nas doletela enaka usoda kot pred leti delavke in delavce lenarške tovarne konfekcije Caprice, ki so morali brez plače in socialne varnosti šest mesecev čakati na stečaj podjetja, šele nato so si lahko zagotovili socialno varnost na zavodu za zaposlovanje.” “Predlog za uvedbo stečaj nega postopka bo na osnovi sklepa stavkajočih delavcev, ki so med največjimi upniki podjetja, pripravila služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. Predsednik stavkovnega odbora pa bo lenarškega župana zaprosil, naj občina plača za vložitev stečajnega predloga vse potrebne sodne takse,” je dejal Edi Ozimič. “Če so bili Občinarji pred dobrim letom dni na banketu ot’ otvoritvi Pathosa, naj sedaj pri' spevajo nekaj tudi za njegov0 sedmino,” je pribil eden od delavcev. plačilo na roko takoj po opravljenem delu. Pomislite! Čelo mene je vprašal, ali bi stavkovni odbor dovolil, da bi stavkajoči delavci delali v popoldanskem času po končani stavki.” “Konec marca sta bila stavkovni odbor in sindikat Skei seznanjena, da mora vodstvo Pathosa do začetka aprila poslati banki dopolnjen sanacijski načrt. Po naših informacijah vodstvo podjetja tega še ni storilo. Tudi to kaže na odnos vodstva do problemov podjetja in stavkajočih,” je dodal Edi Ozimič. Delavci so tudi povedali, da v popoldanskem času, ko sami zapustijo tovarno, prihajajo v tovarno delat sorodniki in znanci direktorja Pongračiča. “Že doslej smo imeli v podjetju dve vrsti delavcev. Tisti, ki so bili sorodniki ali znanci direktorja, so imeli višje plače od drugih. Ko seje začela v podjetju agonija, pa jih je direktor poslal domov na čakanje. Omenjeni delavci ne sodelujejo v stavki, ker so še vedno na čakanju,” je dejal Glogovac. Delavci pa nekatere od omenjenih čakajočih delavcev v popoldanskem času videvajo, kako hodijo v tovarno delat. APEL DELAVCEV TOVARNE KOS IN SRPOV IZ LOVRENCA NA POHORJU Tovarna kos in srpov v Lovrencu na Pohorju je bila pred leti že tik pred propadom. Delavci in direktor Iztok Kocjančič so s svojim prizadevnim in strokovnim delom tovarno uspeli rešiti pred najhujšim. Ko je vse kazalo, daje ena najstarejših in največjih lovrenških tovarn, ki je bila dolga leta nosilec gospodarskega in z njim povezanega socialnega razvoja v tem kraju, že prebrodila najhujše čase, pa so tovarno začele ogrožati stare obveznosti. “Na začetku devetdesetih let je bilaTovarna kos in srpov, ki je prešla v last republiškega razvojnega sklada, tik pred tem, da bi morala zlasti zaradi spre- menjenih razmer na trgu v stečaj. Vendar pa so tovarno uspeli rešiti delavci s svojim sa-moodpovedovanjem in direktor s svojim znanjem in poslovnimi odločitvami,” pravi sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje Edi Ozimič. “Zaradi starih obveznost pa se lahko tovarna ponovno znajde v zelo resnih težavah.” V čem je problem? Na začetku leta 1993 je bil sprejet zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Na osnovi tega zakona so bile obveznosti za davke in prispevke na izplačane osebne dohodke na dan 31. novembra 1992 preložene na 26. december 1994 (preračunano v ekuje). Plačevanje teh obveznosti pa je bilo s spremembo zakona pred njihovo zapadlostjo ponovno preloženo na 26. december 1996. Ker datum zapadlosti ni bil več podaljšan, je davčna uprava začela omenjene obveznosti vnovčevati. Te obveznosti pa imajo po predpisih priAgenciji za plačilni prednost, saj spadajo v prvi vrstni red izplačil. Tovarna kos in srpov je imela skupaj s hčerinskim podjetjem Bukev lani 26. decembra za več kot 22 milijonov omenjenih obveznosti, ki bi jih morala poplačati v 36 mesečnih obf° kih. Ker seje zaradi sanacij1-število zaposlenih v podjctJu zmanjšalo, bi moralo zdaj P° leg vseh bremen tekočega P°" slovanja izgubo, ki jo je nek0 j ustvarilo 310 delavcev, poplač'a okoli 150 delavcev. “Glede na vse dosedanje S*1 nacijske ukrepe v Tovarni k0-in srpov ter v hčerinskem P° djetju Bukev sedanji zapoS)e ni in poslovodstvo podjetja a datnim odlivom iz naslova sta , obveznosti sami ne bodo',|' kos,” je prepričan Ozimič. “Za i bi moral zakonodajalec oziro'1’ vlada razmisliti, kako bi lahi0 tovarno razbremenili, da bi obrnili obstoječa delovna mes , Pogajanja z delodajalcem so propadla “Delavci smo se z delodajalcem pogajali tudi o prekinitvi stavke. Stavko bi bili pripravljeni prekiniti, če bi nam delodajalec takoj izplačal decembrsko plačo, sedem dni za tem pa še januarsko. Izplačilo februarske in vseh naslednjih plač ter lanskega regresa za letni dopust pa bi uredili s sklenitvijo internega sporazuma. Delavci bi bili na Socialna stiska delavcev “Ker že štiri mesece nismo dobili plač, so nekateri delavci že v veliki socialni stiski. Večina se jih mora na stavko voziti iz okoliških krajev, za kar vsak dan porabijo okoli 500 tolarjev. Mnogi jih nimajo več kje vzeti, zato so nekateri s soglasjem stavkovnega odbora direktorja prosili, naj jih pošlje domov na čakanje. Direktorje doslej vse, ki so ga za to prosili, poslal domov na čakanje,” je povedal predsednik stavkovnega odbora. Če delavci samovoljno ne bi več prihajali na delo oziroma zdaj stavkat, bi jih lahko delodajalec disciplinsko odpustil. V tem K ohranitvi teh delovnih me so poleg vodstva podjetja svojim samoodpovedovanj0^ veliko prispevali tudi vsi del°'“ Tovarne kos in srpov. Kak^ smisel je potemtakem i111 , sanacija podjetja, za katero^ si prizadevala tudi repubb razvojni sklad in Skei, če ^ i '' :stj sedaj zaradi obveznosti iz ^ rih časov podjetje znašlo v ,, premostljivih težavah? j ‘SinJ'Kv sprašuje Ozimič. kovinske in elektroindustr.'Č zato skupaj z delavci p0^' [V« vlado in pristojna ministD ';1 naj skupaj z vodstvom P0^' Direktor Iztok Kocjančič je na tiskovni konferenci pred dvema letoma predstavil uspešno sanacijo Tovarne kos in srpov. Ali bodo sedaj vsa odpovedovanja in napore delavcev in vodstva podjetja izničila stara bremena, ki so nastala še pred osamosvojitvijo Slovenije? najdejo rešitev za premo® starih bremen, ki bi lahko "J kopala Tovarno kos 'n. Lfj skupaj s hčerinskim podjelJ Milan Repolusk (prvi z leve), Edi Ozimič in Rajko Glogovac: Z vsem1 krivicami, ki jih doživljajo delavci Pathosa, bo seznanjen tudi varuh -j. človekovih pravic Ivan Bizjak ' S A P Z Delavci grozijo z zaporo magistralne ceste od Madžarske proti Italiji Tokrat so delavci Pathos0 odločeni, da se ne bodo pustil' izigrati. “Z vsemi krivicami, k1 smo jih že morali pretrpeti, bom0 seznanili varuha človekovi!' pravic Ivana Bizjaka. Upam0’ da nam bo pomagal, da bom0 lahko uveljavili svoje pravice t°f P k sebi in svojim družinam zag0' tovili socialno varnost,” je deja' Glogovac. Ce pa se kljub vsem prizadevanjem stavkovnega odbora i" vseh stavkajočih delavcev agonija v Pathosu ne bo končal’ nameravajo delavci zapreti najbolj prometno magistralno cesto v severovzhodni Sloveniji00 Lendave proti Kopru oziroma00 Madžarske proti Italiji. 7> Bukev.” ■ ^