po poitl prajaman: sa
celo leto naprej 26 K —h
pol leta , 13 , — „ četrt „ , 6 „ 50 , mesec , 2,20,
V upravniitvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
Sol leta „ 10 „ — • etrt , . o m i » mesec
o . »
1,70,
Za pošiljanj« na do,a 20 h n» mesec
K
r.Tcfji
K M* i	la
Političen list za slovenski narod.
Naroönino in Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semo-niäkih ulicab St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemäi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.

Štev. 147.
"V"aE>ilo na naročbo.
S I. julijem se pričenja nova na-ročba na katero uljudno vabimo p. n. občirstvo.
„SLOVENEC"
yelja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
V Ljubljani, v ponedeljek 1. julija 1901.
Letnik XXIX.
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Četrt leta . 6 K 50 h
Pol leta 13 „ Jeden mesec 2 K 20 h komi».. . ria^e se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca".
Kranjski deželni zbor.
(VII. seja dne 1. julija.)
Deželni glavar pl. Detela otvori sejo ob 9. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron Ilein.
Deželni glavar pl. Detela odgovarja na interpelacijo glede žirovske ceste ter naglasa, da je preje treba uravnati potoka Soro in Račevo, preden se more izdelati načrt za cesto. Splošni načrt za uravnavo potokov jo že izgotovljen in morda bode dež. odbor že v bodočem zasedanju predložil načrt glede zgradbe ceste.
Poslanec Pfeifer je vložil in vteme-ljil naslednji nujni predlog:
Dne 26. pret. meseca pogorela je vas Vel. Mraševo v krškem okraju. Škoda vsled požara je uradno cenjena na 124.000 kron; 24 gospodarjev je brez strehe, brez živeža, brez obleke; zavarovalnina znaša samo 32.000 kron; beda je velika. Z ozirom na to se stavi nujni predlog: Slavni dež. zbor skleni:
Pogorelcem vasi Vel. Mraševo nakloni se izdatna deželna podpora; predlog izroči se lin. odseku, da nasvetuje v prihodnji seji primerno podporo.
Ce je kdo potreben hitre pomoči, po trebni so je pogorelci iz Vel. Mraševega,-katerim je strašni požar uničil vse njih premoženje. Gospod okrajni glavar Krški je takoj ogledal škodo na licu mesta ter uvi-devši, da so ubogi pogorelci brez hrane, razdelil usmiljenega srca po izreku »dvakrat da, kdor hitro da« med pogorelce 1000 kron, katere si potem vrne iz podpor in milodarov nabranih za uboge pogorelce. Iz tega se vidi, da je predlog nujen; prosim, da visoka zbornica pritrdi nujnosti.
Grozni požar, ki je zadel 24 gospodarjev iz vasi Vel. Mraševo, znan je vis zbornici iz današnjega mojega predloga. Da se osebno prepričam o velikosti nesreče, podal sem se na pogorišče ter videl, da je 23 gospodarjem vse popolnoma pogorelo, enemu gospodarju pa je ostalo le gospodarsko poslopje.
Ko je ogenj nastal, bili so ljudje na polju, reveži niso rešili nič, niti poslopja, niti živeža, niti obleke, niti pohištva, vse je zgorelo, tudi 13 prašičev, potem seno, detelja, ječmen, kar so bili pred kratkim spravili pod streho.
Požarne brambe, ki so prihitele iz Sv. Križa, Št. Jerneja, Leskovca in Krškega na pomoč, zabranile bo, da ogenj ni dalje segel. V kratkih trenotkih prišlo je 24 gospodarjev ob premoženje 124.000 kron, ki se pokrije z malenkostno zavarovalnino 32.000 kron.
Nesrečni pogorelci so zadolženi in ubožni, kar ni čudno vsled večletnih slabih letin, in ker je ta vas pred 38 leti popolnoma pogorela; takrat so iz svoje hoste vzeli stavbeni les za zgradbo novih poslopij, tako da jim sedaj primanjkuje stavbenega lesa.
Dotični gospodarji, ki spadajo pod občino Cerklje, so obremenjeni z velikimi nakladami ža dolgo let; občina Cerklje gradila je pred kakimi 25 leti šolo, pred tremi leti župnišče, dalje šolo v Podlogu, radi katere se je občina zadolžila; v kratkem treba bo graditi cerkev v Cerkljah, razširiti ta-mošnje pokopališče in ondotno šolo.
Iz teh kratkih podatkov vidi vis. zbornica, da so pogorelci vredni in potrebni izdatne deželne podpore, za katero tu v imenu teh revežev prosim slavni dež. zbor. Nj. prevzvišenost gospoda deželnega pred-
sednika pa prosim, da blagovoli izposlovati podpore pri Nj. Veličanstvu presvetlem cesarju in pri visokem ministerstvu, ob enem pa naj odredi nabiranje milodarov po kranjski deželi in da se davki ne bodo iz-terjevali.
Prosim, da se moj predlog izroči finančnemu odseku, da v prihodnji seji nasvetuje izdatno podporo za pogorelce iz Vel. Mra-ševega.
Zbornica sprejme predlog.
Posl. Š u b i c poroča o prošnjah županstva v Št. Jerneju proti novi šoli v Vrh-polju in županstva v Boštanju proti novi šoli v Vrhovem. Ker dež. zbor ni kompe-tenten v tem vprašanju, poročevalec predlaga, da se prošnji zavrneta.
Glede ceste iz Loke v Kranj zbornica sklene: Dež. odboru se naroča, da še v tem zasedanju predloži dež. zboru svoje poizvedbe in priprave, oziroma načrt zakona za uvrstitev okr. ceste Loka-Kranj med dež. ceste.
Posl. J e 1 o v š e k poroča o preložitvi okr. ceste med Spod. in Zgor. Gorjami. Zbornica pritrdi preložitvi in vsprejme dotični načrt zakona.
Posl. J e 1 o v š e k dalje poroča o prošnji posestnikov z Dobrove za uravnavo Gradašice. Zbornica prizna nujnost uravnave ter naroči dež. odboru, da si dež. hidrotehnik čim preje ogleda razmere na licu mesta in naredi načrt.
Posl. P o v š e pa opozarja na to, da se že načrt za osuševanje ljubljanskega barja ozira na uravnavo stranskih pritokov, torej tudi Gradašice.	(Dalje prih.)
Bohinjski gozdi.
Liberalci se strahovito jeze, da smo jih prijeli zaradi bohinjskih gozdov. Zaveznik naših liberalcev, nemški nacionalec Schalk, je v drž. zboru interpeliral, da se naj nikar bohinjskim kmetom ne prodajajo gozdi. Kaj bo pač bohinjski gozdi Schalku mar, saj on komaj ve, kje je Bohinj! A bil je informiran gotovo odkranjskeliberalnestrani, ker je spravil v interpelacijo tudi napade na »klerikalizem« in na »konsum", ravno tako, kakor naši liberalci. Prijeli smo pri
tem tudi g. Pirca, naj on pove, kako je s to stvarjo. G. Pire nam je podal celo vrsto popravkov, ki pa so taki, da jih nismo dolžni sprejeti, zlasti zaradi tega, ker je v njih obilo Pirčeve lastne hvale. Vendar priobčimo tu vsaj enega, ker v ostalih ni itak nič stvarno novega. G. Pire popravlja :
Na podstavi § 19. tis. zakona zahtevam od č. uredništva tukajšnjega dnevnika „Slovenca", da priobči sledeči popravek članka, izišlega pod gorenjem naslovom v 127. št. „Slovenca" z dne 5. junija t. 1. in sicer na mestu in ob času, kakor zakon zahteva. 1. Ni res, da sem jaz ponatisnjeval v „Kmetovalcu" članke iz „Slovenca" o gorenjskih planinah, pač pa sem priobčil 6 dolgih izvirnih člankov, v katerih niti ni bilo celih štirih vrstic ponatisnjenih iz „Slovenca". 2. Ni res, da sem bil jaz takrat v slovesu kle-rikalizma, temveč je res, da me je že dolgo poprej napadel „Slovenec« kot liberalca in sicer zaradi moje deželnozborske kandidaturo na Gorenjskem. 3. Ni res, da sem se jaz zaradi bohinjskih razmer obračal na g. drž. poslanca Povšeta, kajti o teh razmerah sem bil jaz izmed vsih Slovencev takrat najbolj informiran. 4. Ni res, da sem jaz pod min. Thunom prenehal vsako delovanje za Bohinj, res je marveč, da sem delal do zadnjega časa, kajti še lansko jesen sem na treh uradnih predavanjih priporočal Bohinjcem brez zamude kupiti jim ponujene parcele po nastavljenih cenah. V Ljubljani, dne 27. junija 1901. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijsko družbe kranjske.
Mi pa oprašujemo : Kdo je tisti, ki je nahujskal nemške nacionalce, da so se vrgli na „klerikalne" Bohinjce, ko so oglodali dr. Susteršiča ? Drugi ne more biti, nego kranjski liberalec! G. Pire trdi, da on ni bil, dobro, vprašamo dalje: kateri je pa bil ? Daleč od g. Pirca ne moro biti, ker se že iz sloga interpelacije vidi, da je na Kranjskem skovana. Zaman v „Narodu" g. Pire sebe pere, nam laži očita in liberalce hvali. Kot večen madež bo ostalo kranjskim liberalcem, da so iz strankarskih ozirov se izdajalsko združili z Vsenemci, najhujšimi sovražniki našega ljudstva. Bohinjci naj si pa vsakega liberalca le desetkrat ogledajo, predno mu kaj verjamejo!
LISTEK.
Borovčev Janez.
Črtica iz modernega dijagkega življenja. Spisal I—s.
Oblak prahu je zakrival cesto . . . Dva konja sta udarjala s kopiti ob kamenje in hitro je drčal proti Volčjemu li-5en koleselj. Borovčev Janez se je peljal domov.
Solnce je ravno izšlo nad gorami, in je stata n* nebnem oboku „vetlo in jasno, kakor di^ant v zbirki kristalov. Nikjer ni bilo videti malice. „Nebo je bilo čisto ko [ribje oko. V
Gozd je tkrivnostno šepetal, in v lahkem vetriču so se p»ipogiba!e vejice dreves, in visoke jelke so & pripovedovale svoje povesti.
j, Metuljček je letal od rožice do rožice in srkal med, cvetka pa se je zadevala ob cvetke, in objele so se in hvalile so Stvarnika, ki jim je dal tako krasno obleko.
Ptički so prepevali. Visoko proti nebu je letel škrjanec in v višavah žvrgolel 6voje vesele pesmice.
Bilo je krasno jutro . . .
Ošabno in samozavestno je sedel Janez na vozu in pušil smodko. Mal, zelen klobuček mu je čepel na glavi, nekoliko nazaj pomaknjen. Njegove nekdaj bistre oči pa so zrle skozi zlatoobrobljen nanosnik v svet. Nos ni bil primeren in nad zgornjo ustnico se je kazala neka senca, ki je jasno kazala, da bo tam nekdaj Borovčev Janez imel brke. Vedno in vedno je bil z roko pri svojem mahu ter ga vlekel in vlekel; a mati narava mu ga je bila preredko nasejala v veliko nejevoljo našega junaka. Obleka mu je bila še dokaj pristojna in novi črevlji so mu tičali na nogah.
»Janez, ali boš že kmalu doktor ?« tako ponižno vpraša stari Borovec, ki je vozil svojega gosposkega sina domov. Sin mu pa osorno odgovori:
»Bom že doma povedal, sedaj ne morem, saj mi bo ta vaša koreta še vse kosti zrahljela!« In Borovec jo molčal.
Voz je pridrdral v vas. Vse je gledalo Janeza in otroci so ee mu še celo odkrivali. A Janez jim je komaj vidno odzdravljal.
»Prokleto«, je zamrmral med zobe,
»sedaj pa ne bode ne konca, ne kraja, vedno me bodo vpraševali ti kmetavzi, kedaj da izstudiram. O nikdar bi me Volčjo ne videlo, ako bi mi tako zelo denarja ne bilo treba!«
Voz je obstal pred malo, a lično zidano hišo. Na pragu so stale mati in sestri. Mati hiti sinu, ko ga zagleda, nasproti in ga objame. A ta se ji hitro izvije iz rok, in videč očeta, kako jemlje njegovo prtljago raz voz, mu zakliče:
»Pa ne jemljite tako trdo! Ali menite, da imate matiko v rokah !«
Očeta je zbodla ta beseda, a vendar je molčal ...
Janez hiti v izbo, in se vsede čemeren za mizo, poprej pa pogrne ruto na klop.
„Tega ti' pač ni treba, saj pri nas jo vso čisto", mu pravi mati; a on odvrne:
„Naj bo čisto, pa je staro in vse luk-njičavo. Človek je kar v strahu, da bi ga črvi ne napadli, in mu ne preglodali hlač".
Mati in oče sta se spoglodala. Ta Janez ni več njiju sin; njiju Janez je bil pred tremi leti, ko je odhajal na Dunaj, tako dober in ljubeznjiv, a ta je osoren, ošaben. Pa molčala Bta.
Mati je hitela v kuhinjo, da prinese sinu kaj prigrizka ; tudi je danes kupi'a pri vaškem gostilničarju vina, da bolj postreže svojemu ljubčku Janezu. Vse to je postavila na mizo.
Janez je hitro povžil vse, kar mu je prinesla mati, a ker mu še vedno ni bilo dovolj vina, je poslala mati njegovo sestro Lizo š« po pol litra. Tudi ta je hitro izginil v notranjost gospoda medfcinca.
„Ali je bilo dobro ?" jo ponižno vprašala Borovčevka.
„Bo že, ko ni boljega", je bil osoren odgovor sina.
„Povej nam no, povej, kako se kaj imaš na Dunaju", vpraša oče.
„Slabo, denarja ni, s tistimi borimi 20 gld., ki mi jih pošiljate na mesec, tam gori mi ni moči izhajati; ali mislite, da je Dunaj Vovčje . . .? Prokleto . . .
„Nak, klel pa no boš pod mojo streho ! Tega pa že ne, vsaj dokler bom jaz gospodaril ne", mu seže oče v besedo.
„Kaj, da bi še govoriti ne smel, to bi pa ne bilo napačno ; ali mislite, da mi go.
Tožba nadučitelja A. Dreo-ta
, v Dobriivasi zoper kmetico U. Matevžič.
|	(Dopis iz Celovca.)
Stvar tožbe je našim bralcem že znana. Nadučitelj A. D r e o je tožil kmetico U. Matevžič v Lovankah radi razžaljenja časti, češ, da ga je po krivem obdolžila, da je on (Dreo) v šoli učil, da se tretji zakrament imenuje „gola ž". Pri obravnavi dne 3. aprila pred okrajnim sodiščem v Dobriivasi je bila Matevžič obsojena na 7 dnij zapora. Zoper to je vložila pri-z i v ; isto pa je storil tudi nadučitelj Dreo, češ, da je kazen — prenizka.
Dne 7. junija se je v ti zadevi vršila pred c. kr. deželnim sodiščem v Celovcu druga obravnava. Predsedoval je dež. sodnije svetovalec dr. M o r i t s c h , tožitelja Dreota je zastopal dr. A b u j a , obtoženo Matevžič dr R o s i n a iz Maribora.
Zagovornik dr. R o s i n a je povdarjal med drugim: Po načelu, da je najboljša obramba udarec, je tožnik takoj vložil tožbo zaradi razžaljenja časti. Tožil je bojazljivo žensko, vdovo, ki naj bi se s tem strahovala, dasi so isto govorili tudi drugi ljudje. Jaz sodim, da razsodba prvega sodnika pred juristično kritiko ne more obstati.
Ko je dokazal, da se iz pogovorov ne da izvajati njena krivda, je nadaljeval:
Kaj pravi § 493 ? V odd. 2. tega paragrafa berem: „Kazen zasluži ne samo prvi povzročitelj, marveč vsakdo, kdor taka razžaljenja na časti skuša dalje razširjati". V smislu te postavne določbe manjka tako objektiven kakor tudi subjektiven učin, da bi se mogla obtožena obsoditi.
Če tožitelj (Dreo) trdi, da v tem oziru še nikoli ni kaj zakrivil, smatram to izjavo za napačno. Mogel bi (in stavil bodem do-tični predlog), dokazati, da je tožilec zaradi izrekov o veri imel že sitnost. Bilo je to ob času, ko je bil kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Trbižu katehet na tamošnji šoli. Takrat se je oglasilo pri katehetu mnogo posestnikov, ki so izjavili, da je učitelj Dreo o božanstvu Jezusovem govoril kot o modrem možu, in nastala je govorica, da je učitelj odrekel OBebi Jezusovi božanstvo. Slučaj se takrat ni zasledoval in ne more se trditi, je-li učitelj Dreo kaj takega izrekel ali ne. Ali to stavljam pod dokaz, da so prišli posestniki h katehetu in da so vprašali, je-li dovoljeno, da učitelji v šoli kaj takega store. To trditev stavljam pod dokaz in imenujem za priče posestnika K. O. na Jezerci in L O. v Voglah. Če visoki sodni dvor ne pride po drugem dokazovanja do ^■oprostitve, predlagam, da se današnja obravnava preloži ter zaslišijo priče.
Mislim, da prvi sodnik ni storil prav, ko ni zaslišal otrok, zlasti hčere obtoženke;
fz ljubeznjivim ravnanjem bi se mu bilo posrečilo, izvedeti resnico. Če visoki sodni dvor ni v stanu, že danes oprostiti obtoženko, predlagam, da se obravnava preloži zato, da se zaslišijo priče U. Matevžič, B Haselj, A. Vovk.
Visoki sodni dvor! Tožitelj (Dreo) se je
mu reče te midva
zaspan. Kje bom da bi se odtegnil
sposki ljudje vedno v cerkvi tičimo, kot kmetje? To ni nič, to ni olika".
„Tako daleč si že prišel, sin" mati z bridkim glasom, „ali sva z očetom tako učila?"
„Pustite to, jaz sem pa ležal?" je vprašal sin, sitnemu pogovoru.
In mati je šla ž njim gori v izbo, mu napravila mehko posteljo, in sin je kmalu trdno zaspal. Globoko smrčanje je bile slišati v izbi.
Dolgo je Janez Bpal. Že je stalo solnce visoko na nebu. ko se je prebudil in vstal. Sel je doli v hišo, in prvo, kar je storil, je bilo, da je prav robato zaklel, ker ni bilo nikogar doma. Vsi so bili na polju in so delali trdo, trdo, da mu je mogel oče vsak mesec poslati dva desetaka na Dunaj.
Janez pa gre od omare do omare in stika materi po vseh kotih, da bi dobil kak belič. Z robato kletvijo pretakne jedilno omaro, toda ničesar ne najde. Vsede se na klop, a danes ni pogrnil rute, saj je bil sam doma, saj ni matere, da bi ji kazal svoje zaničevanje . . .	(Dalje prih.)
konečno tudi pritožil zoper prvo obsodbo, češ, da je kazen prenizka ; jaz mislim, da ni storil prav. Med omikanimi ljudmi se' navadno ne zgodi, da se v pravdah zaradi razžaljenja časti kdo pritoži radi prenizke kazni, ker omikanemu človeku zadostuje, da se sodnijsko dožene, da se je komu res žalila čast. Jaz vidim v vsaki, še tako nizki kazni zadostilo za žaljenje na časti, če je kdo bil razžaljen.
V tem slučaju se je pod samimi olajševalnimi okolščinami zoper žensko, ki je bila doslej neomadeževana, ki je vdova ter mora skrbeti za otroke, izrekla kazen zapora. Jaz mislim, da se mora ta kazen imenovati drakonična. Jaz prosim sodni dvor, da obtoženo oprosti, oziroma dopusti moja dokazila, ali v nepričakovanem slučaju vsaj spremeni kazen v denarno globo
Dr. A b u j a (zastopnik tožitelja Dreota) dokazuje, da je gospa Matevžič iz zlobe in netemeljeno govorila zoper Dreota ter zavija izjave prič. Na prejšnje izvajanje dr. Rosine pravi:
če gospod zagovornik pravi, da se zasebnemu tožitelju more taka beseda pripisovati, in če se sklicuje na nek izrek, ki ga je baje storil zasebni tožitelj, bi rekel, da je to za nas brez pomena; to se je še le po zagovarjanju spravilo na dan; to bi morala gospa Matevžič vedeti, in sicer takrat, ko je govorila one besede; potem bi imelo smisel, to s stvarjo spraviti v zvezo. Okoliščine, na katere ljudje ob času dejanja niso mislili, so povsem brezpomembne. Ne morem priznati, da bi bili predlogi primerni; tudi ni na tem druzega, kakor zlovoljno besedičenje ; na besedah samih ni kaj. Nihče, če je še tako veren, ne more zanikati, da je bil nauk, katerega je Jezus pridigal, iz-vanredno moder. Če so Jezusu in božanstvu priznava najvišja modrost1), to ni zaniče-valno zoper Boga - človeka ; a v besede se je nekaj dalo, kar ni v njih. Ker je učitelj govoril o Jezusu kot o modrem možu2), je Boga tajil; to je način, ki ga ne morem priznati in ki ni brez ugovora.
Kar se tiče kazni, rekel je nasprotnik: Omikanemu človeku naj zadostuje, da je po obsodbi dobil zadostilo. To zna biti. Treba tudi razločevati, ali %e to godi proti omikanim ali neomikanim ljudem; in če imam neomikane ljudi za nasprotnike, more biti zadostilo primerno nižji omiki, in menim, da imamo tak slučaj. Imamo opraviti s pri-prosto kmetico (!); le potem, če bo kazen primerna, bo za-njo neprijetna, le potem bo opustila sovražnost zoper učitelja®); če pa se ž njo prizanesljivo ravna, bo si morda še le prav dovolila novo obrekovanje. (?) Kazen zlasti ni drakonična, če se postavimo na stališče postave, in tega stališča ne smemo prezirati, po katerem se taka kaznjiva dejanja kaznujejo z zaporom od 1 do 6 me secev; in drakonično naj je, če se niti če-trtinka najnižje kazni dotični osebi ne pritožna ? Olajševalna je samo neomadeževa-nost in deloma priznanje. Svoje krivde pa gospa Matevžič ni spoznala in priznala; na vse mogoče načine je skušala kazni uiti4). Če se temu nasproti pomisli, ali ni nič ob-teževalnega, kakor je sodil prvi sodnik, moram reči, da se je prvi sodnik motil in da je priziv nadučitelja Dreo-ta upravičen. Gospa Matevžič se je nasproti osebi, ki zasluži spoštovanje (» Respektsperson «), obnašala nedostojno.
Učitelj je za njo oseba, katero mora spoštovati, in če ji je kaj na vzgoji, bi podpirala učiteljevo delovanja. V nevarnosti pa je tudi učiteljev obstanek, in ne sme se dalje prezirati, kako so se polastili tega slučaja, da se podkoplje njegova eksistenca. — Govornik predloži liste »Mir«, »Slovenec« in »Landbote«, ki o stvari »niso pisali dobrohotno'')«. To je dokaz (??) zato, da je kaznjivo dejanje, katero je storila Matev žič, moglo imeti nedogledne posledice!
l) Razlika pa je, kako se to storil
') Zopet pravimo: važna in velika razlika, kako se govori!
') Tu o kaki sovražnosti niti govor ne more biti!
') Brinila se je pač, kakor vsakdo, ki ve, da je nedolžen!
') To kratkomalo ni res! Ti listi, kakor tudi »Karnt. Zeitung«, so prinesli o prvi obravnavi samo suho, resnično poročilo brez vsakega do-stavka, brez vsake opombe! In da listi poročajo sodnijskih obravnavah, to vendar ni kaj novega! Tudi mi si pravice, resnično poročati tudi o sodnijskih stvareh, ne damo vzeti, bodi potem to dr. Abuji ljubo ali ne! Očitanje, da je bilo poročilo »nedobro-hotno«, najodločneje zavračamo!
Dr. R o s i n a: Jaz ugovarjam temu, da se časniki prebero, ker to ne spada h kazenski pravdi.
Ce velespoštovani g. tovariš trdi, da je disciplinarna preiskava kaj dognala, dovoljujem si, o tem malo dvomiti. Kar dožene kaka disoiplinarna oblast, za sodnika ne velja kot dognana stvar. Da so otroke zaslišali v šoli in v pisarni, mene in sodnike prav nič ne briga; sodnik mora prepričanje dobiti iz tega, kar se prod njim godi. Iz tega zapisnika si visoki sodni dvor ne bo dobil prepričanje, ker si ga sploh ne more dobiti.
Prav složno bi bilo za sodnike, ko bi se kaka stvar mogla rešiti s tem, da se dobi kak disciplinarni akt ter iz ¡njega kaj prebere. Ce tožitelj in njegov zastopnik trdita, da si je obtoženka to obdolžitev izmislila, kažem na to, da v celem zapisniku ni kar najmanj konstatirano, da je ona imela kako nasprotstvo (animoziteto) zoper učitelja. Omenim, da je tudi Lipič rekel, da je njegov fant pripovedoval, da je učitelj drugače učil; ni vedel pa, kako.
Jaz ne trdim, da se je ravno v tem smislu rabila bt-seda »golaž«, da se je otrok navajal, naj besedo izgovori; da se pa je moralo nekaj zgoditi, o tem sem prepričan. Ali je bilo kako kaznjivo dejanje učitelja ali ne, to ni pojasnjeno. Resnica je, da so otroci to pripovedovali in da je gospa mogla to verjeti. Gospa ni obtožila učitelja ! Ce bi jo bil učitelj poklical pred se in ji rekel: »Vi razširjate nekaj, česar jaz nisem rekel; jaz Vas morem zagotoviti, da tega nisem storil«, — bila bi žena pomirjena; bilo ji je ležeče le na tem, da ohrani svoje dete nepokvarjeno. Od take ženske ne moremo pričakovati, da kako stvar preudarja z istim razumom, kakor kak odvetnik. — Ce g. tovariš trdi, daje »animus injuriandi« (volja koga žaliti) zastarana teorija, moram kazati na to, da se ga drže tudi v najnovejših razsodbah. Reči se pač more, da je obtoženka, niti ko je govorila z Lipičem, ali s svojo sosedo, storila to v zavesti, da žali učitelja Dreo-ta, ker jo je vodila le skrb za svojega otroka.
Ce zastopnik tožitelja hoče uplivati z listi, ter s tem skuša dokazati, da obtoženka zasluži ojstrejšo kažen, v tem ne najdem logične zveze. Ne vem, zakaj bi morala obtoženka trpeti, če se objavi v kakem listu članek, ki je za učitelja Dreo-ta neprijeten6). Mene &e je tudi dostikrat napadlo, ali mislil sem si: če bi bilo mogoče, se bi list tožil; če pa ni neresnično, kar list piše, mora se to trpeti. S pravdo pa listi niso v nobeni zvezi in obtoženka za to nima odgovornosti.
•j Omenili smo že, da se zoper g. Dreota ni objavil noben članek, marveč se je le suho poročalo o obravnavi pred dobrlovaško sodnijo. To stvar je dr. Abuja oovsem po nepotrebnem in menda iz starega »prijateljstva« do nas, spravil v pravdo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. julija.
Ugron i« obtoženca napadalec. Gabrijela Ugrona so že večkrat v oger-skem državnem zboru nasprotniki hoteli politično ubiti, a se jim nikdar ni posrečilo. Njegova priljubljenost pri občinstvu je vsled tega le še rasla. Sedaj je neki Rimler priobčil brošuro, v kateri dokazuje, da je Ugron hotel s tujim denarjem podreti tro-zvezo. Velik vihar je nastal vsled tega, a zanimivo je, da vlada najhujše ogorčenje proti Ugronu v liberalnih in židovskih krogih. Opravičeno vprašuje praška »Politik«: Kdo je plačal Rimlerja za njegovo »odkritje« ? Kdo je poravnal stroške za njegova špijonska pota? Tudi Ferencz KobsuHi, ka terega slavno ime služi za reklamo družbi, ki prodaja brizgalne, in Gajari, ki se je prej nego je postal »Mažar«, imenoval »Bettel-heim«, sta ogorčena proti Ugronu. Ta pa je v petek govoril v zbornici in ostro napadal trozvezo in svoje nasprotnike. Ugron pravi, da je od leta 1870 sem prijatelj Francozov, ko je bil v njihovem generalnem štabu. Francozi so Ogrom mnogo bolj simpatični, nego Nemci. Francozi nas ne zatirajo, ne izpodrivajo našega jezika, oficirji naše ar made niso Francozi, naša mladina ni prisi ljena, da se francosko prijavlja. Mi smo se iz zgodovine učili, da so združene države ameriške se osvobodile s francoskim orož-
jem, Italija se je zedinila s francoskim denarjem in s francoskim orožjem. A pokažite mi le en narod, kateri se je osvobodil z nemškim denarjem in z nemškim orožjem ! (Viharno odobravanje.) Če bi tu bila kaka opozicijonalna stranka, ne bi Nemčija tako drzno posegala v na&e gospodarske interese. Mene hočete le zato Uničiti, ker hočete, da bi v opoziciji ne bilo nobenega mislečega in pogumnega moža, da bi potem delali v deželi, kar bi hoteli.« Dijaki so priredili Ugronu ovacije, katere je pa orožništvo potlačilo. »Vaterland« pravi: »Kdor obsoja Ugrona, ki je hotel z ustanovitvijo francosko - ogerske banke pridobiti sredstva za svojo stranko, mora obsojati tudi vlado, ker istina je, da Banffyjevi volivm fondi se tudi niso nabirali samo po Ogerskeai.« .
Kulturni boj v ŠpaMji.
Kakor v drugih katoliških deželah vrše se letos tudi v Španiji povodom svetega leta običajne jubilejne procesije. Prve dw je bilo to nekaj tako navadnega in samo obsebi umevnega, da nam sicer »točni iti Aestni« korespondenčni urad o teh ni niti sporočil. Drugače je pa v novejšem času ; skoro vsak dan objavi poročilo, da se je tu ali tam vršila jubilejska procesija. Takoj za tem pa sledi natančni opis napada na »klerikalce« in o veliki ljudski ogorčenosti. To vse se dela bržkone iz ljubezni do »klerikalcev«, ki jo goje v Madridu ali pa šele na Dunaju. Bodisi kakorkoli, res je, da židovsko frama-sonska tolpa, s katero gre bigastova vlade roke ob roki, šiloma preprečuje vsak javer nastop katolikov in je sedaj že jela naska kovati cerkve, samostane, semenišča prizanaša tudi cerkvenim dostojai»*^m5wci Vse to pa se dcgaja pred očmi vlade, ki ne gane niti z mezincem in prepusti skrb zi red le domači policiji, ki seveda nikomui ne stori nič žalega Druhal je pri svojen: »delu« malone popolno neovirana. Sele sedaj ko so framasonski hlapci jeli zažigati cerkvi in cerkvena poslopja, oglasila se je vlada, toda menda samo radi tega, ker preti v takih slučajih nevarnost tudi javnim državnim in zasebnim poslopjem. Vlada hoče torej sedaj resno nastopiti, piše uradna »Polit. Corr.«, in sicer tako, da bo prepovedala vse prireditveverskega inprotiver-skega značaja. Izprva se je vendar dostavljalo, da treba od te prepovedi izvzeti verske obhode, ki se odobrajo že po tradicijah, toda ker ta »dobra srednja pot« po izjavi liberalnih listov »ne bi mogla dati zadostnega poroštva za mir in nobenega varstva (kako skrbno I?) pred silnimi napadi, zahteva jeden del javnega mnenja, da treba j za nekaj časa prepovedati vsako avno prireditev. Ali ni to liberalno ? Zato, ler framasonom v katoliški Španiji ni všeč jubilejska procesija, ker gotovi hlapci židovske lože ne morejo videti duhovnika na avnem trgu, zato naj ne bo več javnih cer-ivenih obhodov, zato naj ostane duhovnik cerkvi! Toda reklo se bo: prepovedane šo tudi protiverske prireditve! No, teh pač ni potem treba prepovedovati, ko je voditeljem tolpe že itak ustreženo. — Sedaj pa pride vendarle strah pred ogromno večino katoliškega ljudstva, kajti omenjena «Pol. Corr.« piše dalje: »Nasprotno se je naglašalo in to ne od cerkvi prijazne strani, da bi bila prepoved običajnih javnih manifestacij katoliške cerkve naravnost protizakonita, česar torej vlada ne sme zakriviti. To vprašanje se sedaj v parlamentarnih krogih najbolj razpravlja«. No, tu Iramasoni pač ne gledajo na zakonitost, marveč Sagasta in njegovi so jeli vendarle misliti, da bi se jim morda res znalr kaj hujega pripetiti, ko bi do skrajnih mej razkačilo dobro, pošteno, za sveta svoja verska prava z dušo in telesom vneto liudfivo. — Vse je sedaj radovedno, kako se Sagasta reši iz zagate, v katero je sam za¡bledel.
Ogerskl konji za AnfMf0-Razni ljudski zastopnikj>eo trdo prijeli angleško vlado, naj jim po^®n'> M le Prav za prav z nakupom ogrskih konJ in na Ogerakem s sleparijo, o kateri poroča časopisje. Angleška vlada je sedaj odredila preiskavo ter poslala na Ogersko dva pooblaščenca. Glasom nekega budimpeštan-skega lista odkrila sta ta dva gorostasne stvari. Nad tri milijone kron angleškega denarja je spravil dunajski židovski podjetnik v zvezi z angleškimi. Vlada je dala za vsa-
kega konja 400 gld., podjetnik pa povprečno « iino 111 gld.. in mesto dobrih rabnih konj 10 dobili na bojišče sam izvržek, da celo tako žival, ki jo je celo nestroga angleška komisija že preje osemkrat zavrgla. Angleški parlament bo gotovo vesel t«-ga poročila.
Dopisi.
Iz logaškega okraja, 46. jun. (Osebna dohodnina.) Ravnokar so razdeljujejo plačilni nalogi o osebni dohodnini za to leto, tlasi rekurzi za prejšnje leto še niso rešeni, "akor vsako leto zvišala je tudi letos cenilna emisija samovolji"3 napovedano svoto, ne da bi opravičila svoje postopanje in naznanila, pri kat^i točki ji svoti ni bila všeč. Tako se na'n davek predpisuje, da niti no vemo, za^aj.
Če se ne motim, so celo na Turškem tako vredili finance, da davkoplačavalec sam lahko kontrolira, pristoja li njemu res taka svota ali ne. V logaškem okraju do tega še. - mo prišli. Tu prav nič ne vemo, zakaj •j toliko svoto oddamo davčnemu uradu. Če hočemo priti do tega, moramo delati ko-lekovane prošnje na glavarstvo, naj nam specificira, pri kateri točki so nam povišali, da vemo, kako rekurirati. Kdor je do sedaj za to prosil, a ne pritisnil koleka za eno krono, moral je plačati kazen in kolek. Je-li tako postopanje v pcstavi utemeljeno?
Visoka c. kr. deželna vlada je dala posebno duhovnikom z dne 8. marca 1901, it. 916, pouk, kako naj sestavljajo svoje ^ovedi za odmerjenje osebne dohodnine, .vala ji na taki postrežljivosti; Prosimo jo 1 sprotno samo za to, naj gleda, da se tudi -conilne komisije po njem ravnajo. A tc imajo o dohodkih duhovnikov čudne pojme. Naša vlada je pa po dr. Tavčarjevem re-i x tako »klerikalna«, da niti enega duhovna ' celem Kranjskem ni poklicala v cenilno komisijo. Naj naveden le par točk 1
1.	Manualne maše. NavedeS: Toliko je ustanovljenih maš, toliko farnih itd. Število znaša do 865, pristaviš lahko, da si bil zadržan maševati radi bolezni ali potovanja itd. Nič ne pomaga. Kakor da bi imeli tam stalno rubriko »za manualne maše dobite toliko«, so to leto za letom ponavlja, če tudi dokažeš, da nisi mogel sprejeti niti ■ene manualne maše, ali če si jo, si moral ustanovljeno oddati. Da bi gospodje ne znali šteti do 365, si ne moremo misliti.
2.	Stanovanje. Razglas c. kr. finančnega ministerstva z dne 14. t. m. št, 2103 našteva, kateri prostori so davka prosti. Dokažeš, da na temelju tega razglasa ostane za tvojo osebo komaj poldruga soba, nič ne de ; kar 200 kron ti napišejo.
3.	Privatno premoženje. Letos 'j Kristan v Idriji govoril na shodu socijal-nih demokratov, da so kapelani tako ubogi, da celo jesiha — o olju niti govoriti ni — me morejo kupiti, da bi si okisali za večerjo na kolekturi dobljeni fižol, a naša cenilna komisija pa taksira kapelana, kot da ima 50.000 kron privatnega premoženja, češ on štedljivo živi. Torej naj ljudje zapravljajo, da ne bo treba davka plačevati, če si človek kaj pritrga 1 Dokaže se ji, da ko bi v dobi vsega službovanja vse dohodke dajal v hranilnico, a on tako štedljivo živel, da bi se hranil le od zraka in vode. ki sta pa še hvala Bogu brezplačna, ne pomaga nič. Drugo leto se zopet cenijo na 50.000 kron. OJ teh dobiš toliko letnih obresti, to so tvoji osobni dohodki, plačaj od njih osebno dohodninski davek!
Rekuriramo, a odgovori se nam: »Ni se vam posrečilo dokazati« in basta! Ni čuda da ra^te nezadovoljnost pri takem samovolj-nem poatopanju.
dnevne novice.
V Ljubljani, 1. julija.
»Klerikahi contra baron Hein!«
vpije »Narod« iri pravi) da je baron Hein
hud »klerikalec«, pa ga vendar »klerikalci« sovražijo. Mi Brno baje v n e m š k o 1 i b e-r a 1 n e 1 i s t e (! ) dah sami vest o njem, da smo jo ponatisnili! pravi »Narod«. Poznamo zgodbo o onem, ki ja žlice kradel in potem vpil: Primite tatu! Z nemškonacijo-nalnimi in liberalnimi listi so v zvezi oni, ki so nahujskali Schalka in Steina proti dr. Susteršiču in proti Bohinjcem. Na Dunaju ¡e dr. Tavčar govoril, da je baron Ilein
»klerikaleca, samo zato, da bi mu stališče pri ministerstvu utrdil in dobil od njega pomoč za prihodnje hoje. Sedaj pa, ko mi samo to poročamo, kar nemški listi pišejo, pa »Narod« ogorčeno brani »klerikalnega« barona Heina! Poznamo take značaje!
Promocija. V ponedeljek 1. julija je bil na češkem vseučilišču v Pragi promovi-ran doktorjem prava gospod Stanko L a • p a j n e iz Krškega, c. kr. avskultant v Go-rici. Gospod Lapajne je prvi Slovenec, ki je postal doktor na tej visoki šoli.
Imenovan je č. g. I. Dostal, duhovnik ljubljanske škcfije, vojaškim kapelanom II. razreda v reservi.
Trgovski pomočniki so na privatnem sestanku dne 28. julija 1. 1. sklenili obrniti se do slov. trgoskega društva „Merkur" z prošnjo, naj stori potrebne korake, da se doseže popolni nedeljski počitek. Nadalje vlože trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu protest zaradi samonemških letnih poročil. Določilo se je tudi, da se bodo enaki sestanki vršili vsako soboto, in želeti bi bilo, da se trgovski pomočniki ži-vahneje zanimajo za stanovsko organizacijo ter se polnoštevilno vdeležujejo razgovorov, tičočih se zboljšanja službenih razmer trgovskih pomočnikov v kranjski deželi. In to tembolj, ker se neke vrste trgovci boje organizacije svojih nastavljencev.
Glasbena „Matica" zaključi šolsko leto 1900/1901 z šolskimi izpiti in javno produkcijo gojencev. Šolski izpiti vršili se bodo sliozi tri dni in sicer v ponedeljek, torek in sredo, dne 8., 9. in 10. julija v »Glasbeni Matici", javna produkcija pa bo v četrtek, dne 11. julija.
Novomeški vodovod! SI. Narod z dnd 28. t. m. je prinesel sledečo brzojavko: „Ministerstvo je odobrilo oddajo del za novomeški vodovod, tako da se z delom takoj lahko začne, ter je to vprašanje rešeno de-finitivno." Cela brzojavka kaže Plantanov slog. Da se je oddaja del oddobrila, to so rekli uže pričetkom minulega tedna v Ljubljani in drugod: tudi pred 28. t. m. so že dotični akt imeli pri deželnem odboru v Ljubljani potom visoke c. kr. deželne vlade. Ali so znabiti iz Plantanove pisarne brzojavili post festum v „Narodno tiskarno?" Plantan je pri novomeškem vodovodu jako nedolžen. Definitivno so to vprašanje rešili že tudi preje ravno v tem slogu.
V kamniškem kopališču imajo le tos tujce celo iz Kajire, Malte in Angleškega.
Izkopine v Kranju. Do petka opo-ludne so izkopali na občinskem svetu v Lajhu 48 kostnjakov. Našli so železen meč, steklen rog, bronaste igle za lase in mnogo glavnikov in korald.
Na znanje. Čital sem v Vašem cenjenem listu štev. 145 , da g. Fr. Kotnik z Vrhnike zgradi na svojem posestvu, Krakovski nasip št. 35., novo tovarno za par-kete. Omenjeno posestvo sem jaz kupil pred letom od g. Karola Kotnika, in jaz gradim tovarno za parkete in ne g. Franc Kotnik. Prava hiš. št. je 26 ne 35. Blagovolite to v prihodnji številki Vašega cenjenega lista popraviti. — Edvard Schimnitz, tovarna za parkete.
Slavnost gasilcev. Petindvajsetlet-nica gasilnega društva v Škofji Loki se bo vršila 4. avgusta t. 1.
C. kr. vinorejski inšpektor c. kr.
poljedelskega ministerstva g. Fr. K u r m a n n bode v prihodnjih dneh prepotoval Kranjsko.
Umrl je v Gorici Anton Grusovin, posestnik in izvosček v 65 letu svoje dobe. — V Kobaridu je umrl umirovljeni orož-niški postajevodja g. Franc Š t i h. — Umrla je v Novem Mestu g. Tereza W e n c a i s, soproga c. kr. davčnega kontrolorja v 43 letu svoje dobe.
Ljubljanske novice. Poročil seje vodja Miklavčeve trgovine v Špitalskih ulicah g. Franc D r o 1 e n i g z gdč. Mici Miklauc. — Romarjev na Brezje se je peljalo s posebnim vlakom skozi Ljubljano iz litijske okolice okolu 400. Danes zvečer se vlak vrača nazaj v Litijo. — u nožem v hrbet je sunil v saboto na Karolinški zemlji Janez Jarc Jerneja Žitnika in Žitniku prizadejal telesno poškodbo. — Sveče kradel je pri gospej Bernardovi
hlapec Ivan Ceč. Dajal je ukradene sveče svojemu prijatelju, da bi mu jih prodal. Ceča so prijeli in odpeljali na Žabjak. — Našla se je ob baraki, v kateri imajo perice umazano perilo, vreča ovsa. — Zgubil je Ivan Švigelj v Ljubljani en stotak in tri desetake, Marija Eberl pa je zgubila zlato zapestnico s tremi diamanti. Zapestnica je bila vredna 100 kron. — Svojim tovarišem v Trbovljah je pokradol raznih stvarij Anton Grad išar. Ljubljanska policija je Gradišarja aretovala. — Ukradel je Mihaelu Šusteršiču tat srebrno uro vredno 12 kron z verižico. Policija je tatu na sledu. Ivanu Markiču ukradel je neznan tat srebrno uro in verižico vredno 32 kron. — Stepli so se na Poljanah mesarski pomočniki in vojaki domobranci. — Na r o to v ž ohladit so pripeljali precej preglasno Rudolfa Kramarja, Adolfi Per-kota, Alojzija Moharja in Ivana Glašiča. Poslednji je razgrajal pred sv. Petra vojašnico. — Ljubljanska p 1 in a r s k a družba je imela v preteklem letu čistega dobička 23.429 kron 18 vinarjev, ti rej vspešno konkurira z električno lučjo. — P o v o z i 1 je na Opekarski cesti nek kolesar Rudolfa Sršeta. — Krava zgrudila se je danes v Špitalskih ulicah. Krava se je še le vzdignila, ko je njen posestnik iz Šmartnega poslušal glas nekega modrega moža in so ji dali piti — vinca iz gostilne „Pri ribi". — S k a m n o m p o g 1 a v i je obdelal neki Gjjeta nekega Trčka. Gijeta je zaprt. — I z g u b i 1 a je včeraj dopoludne neka deklica na Resljevi cesti oziroma v Slomškovih ulicah papirnat bankovec za 10 kron. Kdor bi ga našel, naj ga blagovoli izročiti našemu uredništvu.
Štajerske novice. Potrjena izvolitev. Cesarje potrdil izvolitev pilštajn-skega župnika g. M. Tomažiča načelnikom, g. dr.Jankoviča pa namestnikom v kozjanskem okr. zastopu. — Promocija. Gospod Franc Kartin iz St. Jurija na Štajerskem je bil pretečene dni na graški univerzi pro-moviran doktorjem vsega zdravilstva. — Smrtna kosa. Dne 27. t. m. zadela je je kap trafikanta v Graški ulici v Celju g. J. K o d r i č a. Pokojnik je bil blaga duša, vedno zaveden rodoljub. Lahka mu zemlja! — V Pragi je umrl g. A. Piše k, ki je mnogolet služboval na celjski gimnaziji.
S pošte. Poštar g. Rudolf M u 11 e y v Spodnjem Logatcu je pomaknjen v I. plačilni razred 3. stopinji in poštarica Olga R o m v Trebnjem v II. plač. razred 1. sto-pinja.
Rojanski župnik Jurizza — suspendiran. Tržaški „Novi List" poroča: „Odlok, izdan od trž. škofijskega ordinari-jata določa „suspensio a divinis" za župnika Jurico. Ta odlok je bil izdan potem, ko vsi opomini, nasveti, prošnje in grožnje niso pri Junci dobili zaželjenega vspeha. On, pravcati ljubljenec tržaškega magistrata, se ni malo ni brigal za kar mu je bilo naročeno od strani presv. škofa, marveč slušal je rajši ono, kar mu je narekovala žido-ma-gistratova sodrga v zavesti, da se mu nič žalega ne more pripetiti kot magistratovemu pristašu. Sedaj ga je zadela škofova prepoved, ki ga sicer deloma odstranjuje od altarja, ker mu je baje dovoljeno, vsled pomanjkanja duhovnov, da vsaj ob nedeljah čita mašo, da tako rojanski župljani ne pogrešajo svojih verskih dolžnosti v svoji župniji. Vendar bode ta prepoved za Jurico ne le moralno ampak tudi materijalno občutljiva." „Piccolo" strahovito napada tržaškega škofa, ki se je odločil za omenjeno pravično odredbo. „Novi List" kliče: „Vsakega kristijana dolžnost je, da stoji zvesto na škofovi strani, da mu s tem damo večji pogum v daljnem boju proti sovražnikom katoliške cerkve in našega naroda."
Iz Gorice se nam piše, da se je te dni ves učiteljski zbor ondotne realke na sijajnem banketu poslovil svojega ravnatelja Schrciberja in od svojega tovariša Plohla.
Otrok zgorel. V Godoviču je zgorel 41etni otrok Jož. Pišlarja, ko je sedel pri ognjišču brez varuha.
Ponesrečila se je v Reichenburgu soproga brzojavnega inšpektorja Julija N o -v o t n e g a. Gledala je delavco, ki so raz-streljevali skale. Nek odpadek skale jo jo tako hudo zadel, da je vsled poškodbe umrla.
Orožnika napal je kakor sc nam poroča iz Smlednika 22 letni Franc \Veit-hauser, ki je orožniku Francu Prohavski po trdem boju uzel sabljo; orožniku se je končno posrečilo napadalcu izviti sabljo, pri aretaciji, pa se je Weithauser tako besno obnašal, da se je sam uletel v bajonet in se težko ranil. Weithauser je pod ključem. i Posredovalni zavod za prodajo realitet itd. Iv. Nep. P l a u t z a v Ljubljani izvršil, oziroma posredoval je prodajo hišo pred Škofijo št. 1, katero je kupil bivši trgovec g. Jos. Jeglič. Opozarjamo na inserat tega zavoda.
Otroški vrtec ustanove v Tolminu.
Sprememba posestva. Hišo štev 16. v Tegethofiovi ulici v Mariboru je kupil g. dr. Franc Ros i na.
Mrtvega našli so v Savi pri Beriče-vem Petra Krapo, katerega so iskali že 25 dni. Fantje so baje po Črnučah pili ž njim, ubili ga, oropali ga 600 kron in ga vrgli v Savo.
*
* *
Sokolski kongres v Pragi ni brez politiške važnosti. Velikanski vsprejem so Cehi priredili pariškim gostom. Od meje Češke do Prage so Francozje bili povsod najsrčnejše vsprejeti. Povsod jim je donelo nasproti »Vive la France« ! Mej francoskimi gosti se nahaja tudi župan sedanje večine pariškega obč. sveta. V Plznu so Francoze na kolodvoru pričakovalo deputacije 160 čeških društev. Vso hiše ob železniški progi so bile od tu najirej do Prago v zastavah in ob progi so Čehi napravili tako rekoč špalir do Prage. Po staročeških listih posnemamo, da je V8prejem dosegel velikanske dimenzije. Na kongres je došla tudi črnogorska ddputacija v narodni noši. Prostor, kjer so je vršila javna telovadba, je bil širok 100 m. in 150 m. dolg. Gledalcev je bilo 40.000. Najbolj živahno so bili pozdravljeni Francozje in Poljaki. Javne telovadbo so je udeležilo 6000 Sokolov.
167 odlikovanj in redov je cesar podeli! povodom svojega potovanja na Češko.
Dr. Weigel, starostni predsednik drž. zbora pri prvi seji drž. zbora v minulem zasedanju, je v soboto ob 6. uri zvečer v Lvovu umrl.
Regulacija rek Min. predsednik je doposlal okrožnico vsem načelnikom dežel, vlad, da v sporazumljenju z dež. zbori sestavijo načrte glede uravnave rek in potokov v posameznih deželah.
Važna slavnost v Lvovu. V Lvovu so odkrili spomenik bivšemu, sedaj žo umrlemu galiskemu ces. namestniku grofu Age-norju Goluchovskemu, očetu sedanjega avstrijskega ministra zunaniih stvarij. On jo hotel izvesti znani oktoberski diplom in ima za Poliakc; velike zasluge.
Ljudsko štetje v Galiciji' Galicija šteje po najnovejšem štetju 7,317.023 prebivalcev. Poljski občevalni jezik je naznanilo 3,989.538 oseb. rusinski 3,804.212, nemški 201.846 oseb. Katoličanov je 3.252.308, grških katolikov 3,103.410, Židov 810.845. Brati in pisati zna samo 2,210-453 prebivalcev, samo brati 446.154 oseb, niti brati niti pisati pa ne zna 4,G60.416 prebivalcev !
Obleke z vlečkami prepovedal jo ženskam nositi na cestah ooč. svet v Pod-moklih na Češkem. Izdal jo proti vlečkam poseben razglas.
Narotluo gospodarstvo. Bukovi pragi za železnice.
(Govoril pcslanec Kr. Povše v deželnem zboru dno 27. junija.
V finančnem odseku sem sprožil misel, ali bi ne kazalo, da se upravnemu svetu dolenjskih železnic, za katere nesi dežela kranjska veliko dolžnost garancije za 4od-stotno obrestovanje prijoritetnih obligacij (7'/, milijona goldinarjev), priporoči bukov les za napravo pragov. Celi bukovi gozdi so v naši deželi, iz katerih se more les le s po-delovanjem v oglje spraviti v denar. Vsi izvedenci pa so edini v tem, da jo taka izraba lesa najslabša in najrevnejša. Hrastovega lesa je od leta do leta manj in cena hrastovim pragom narašča. Med tem pa so bukov les skoro ne more kaj prida spečati, in bukovega lesa imamo v deželi v obilici. Najboljši gozdarski veščaki pa so edini v sodbi, da se da bukov les kaj dobro porabiti za prage, če se pravilno impregnira. Ko jo letos zboroval avstrijski kmet. svet, razpravljalo se je v gozdarskem odseku, kako bi se dalo boljo spočavati bukov les, in obče priznani veščak, višji gozdarski ravnatelj Ilufnagl, jo v svojem poročilu navedel dokaze o popolni porabnosti bukovih pragov. Na Francoskem in v Belgiji rabijo žo desetleja bukove prage z najboljšim vspehotn.
Seveda treba bukove prage pravilno impreg-nirati, in skušnja uči, da so tako pripravljeni pragi ietctako trajni, kakor dokaj dražji hrastovi pragi, ter so znani slučaji, da so že nad dvajset let položeni in še vedno rabni.
Z ozirom na to dejstvo in z ozirom na obilno množico bukovega lesa v naši deželi je tedaj opravičen moj nasvet, da deželni odbor priporoča upravnemu svetu dolenjskih železnic, naj poskusi porabiti bukov les za prage.
Upati je, da bo tudi naša dežela v bližnjih letih dobila novih lokalnih železnic, za katere bo morala dežela donašati primerne prispevke. Zato smatram za umestno, da zahtevaj deželni odbor v vseh teh slučajih, ko se bo razpravljalo o deželnem prispevku, da 8e pri porabi pragov ozira na bukov les. Država pa se je lotila zgradbe velike svetovne železnice, katera bo stotine milijonov kron stala, in umestno je z ozirom na naSe velike bukove gozde, da deželni zbor izreče željo, naj se tudi železniško ministerstvo ozira na bukove prage, katerih se bo na stotisoče potrebovalo pri teh zgradbah.
Ko je vsled amerikansko konkurence naš izvoz bukovih desk v Italijo Bkoro popolnoma prenehal, bi lastniki bukovih gozdov mogli bolje spečavati bukov les in zato iz narodnogospodarskega ozira priporočam, da izvoli deželni zbor temu mojemu nasvetu pritrditi._
Telefonska m brzojavna poročila.
Čakovac. 1. julija. Danes zjutraj so iz Varaždina od slavnosti „Vienca" poslavljajočo se deputacijo „Slovenske krščansko - socij. zveze" Hrvatje mej burnimi ovacijami spremili z vozovi do dravskega mostu. Hrvatska delavska slavnost „Vienca" ob navzočnosti zastopnikov slovenskega krščansko-socijalnega delavstva je bila sijajna in priča nerazrušnega pobratimstva hrvatskega in slovenskega delavstva. Kjerkoli so se pokazali zastopniki „Slovenske kršč.-socijalne zveze", bili so navdušeno aklamirani. Slovenske govornike so nosili mej gromovitimi vzkliki po dvprani. Daljše poročilo sledi.
Dunaj, 1. julija Cesar gre jutri na dvamesečno bivanje v Ischl. Na poti obišče sirotišče Norbertinum.
Dunaj, 1. julija. Za proslavo 23-letnice obstoja upravnega sodišča se pripravlja slovesna seja in banket, katerega se vdeleži. tudi ministerski predsednik.
Dunaj, 1. julija. Nemški liberalci so sklenili pri dopolnilni dež.-zborski volitvi v okraju Favoriten glasovati za soc. dem. kandidate dr. Adlerja. Nemški radikalci in nemška ljudska stranka so sklenili, da ne postavijo svojih kandidatov, skoro gotovo bodo pa glasovali za kandidate internacij onale.
Praga, 1. julija. Vodja orožnikov, ki je pri eksekuciji v Skalicu dal povelje orožnikom, naj streljajo na kmeta, se je danes sam ustrelil. Pred samomorom je zapisal pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil, ker mu vest ne da miru. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Budimpešta, 1. julija. 4000 delavcev in delavk v damskih konfekcijah štrajka, ker se jim ne zviša plača.
Cetinje, 30. jun. Iz Gusinja se poroča, da so Turki napadli kristjane, sedem jih ubili in več ranili. Ljudstvo je jako vznemirjeno.
Bukaredt, 30. jun. Zbornica je z 61 proti 4 glasovom sprejela izročilno pogodbo z Avstroogrsko.
St. Peterburg, 30. jun. Ogenj v Zarizvnu je ugašen. Zgorelo je 24 s stavbinskim lesom otovorjenih ladij, 4 večje in nekaj manjših žag s skladišči. Tudi več' ljudi je v ognju izgubilo življenje. Škode je okoli pet mil. rubljev.
Madrid, 30. junija. V senatu je vicomte Ciinepo ostro ožigosal zločince, ki so v Asturiji zažgali cerkev in rekel, da če gre tako dalje, so v nevarnosti zgodovinski spomeniki španski. Minister Veragua je rekel, da bo vlada ostro postopala proti vandalizmu.
Barcelona, 30. junija. Rektor univerze je pozval profesorje, naj protestirajo proti liberalnemu boju proti cerkvi. Liberalni profesorji so se mu ustavili.
Bruselj, 1. julija. 30.000 oseb je napravilo velikanske demonstracije za Bure. Ljudje so izpregli konje izpred vozov burskih častnikov.
Umrli no:
27. junija. Josip Gorenc, posestnika sin, 14 mesecev, Jenkove ulice 4, rhacliitis.
V otroški bolnišnici: 27. junija. Ivan Zdra/.ba, železniškega mojstra sin, 7 let, jetika. — Cecilija Pavlic, kajžarja hči, l1;, leta, cachexia scrophul.
V bolnišnici:
25.	junija. Jakob Habič, dninar, 64 let, paralysis cordis. -- Fran Burkelc, dninar, 48 let, plučnica.
26.	junija. Rudolf Plevel, delavca sin, 3 leta, jetika. ______
Žitne cene
dne 27. junija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov. Pšenica za junij.......K
„ iesen........
Rž za junij.........
„ * jesen........»
Turšica za junij........
„ „ julii-avgust......
„ , september-oktober . .	„
Oves za julij........„
„ » jesen........
Na budimpeštanski
Pšenica za oktober......
Rž za oktober.......
Oves za oktober......
Koruza za junij.......
» julij.......
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K" />5 do 8*50
,, južne žel........ — » —
Wt	* »....... 7-60 „ 785
Ječmen „ „......j	»
„ ob Tisi......
Koruza ogerska......
Činkvant „ ......
Oves srednji.......
Fižol ..........
815 837 7-94 7-16 5 61 5-H2 5 81
669
do	8 20
„	8-3)
„	7-95
:	5-62
;	asi
!	6-70
borzi:
» 811
„ 675 » 534 „ 5-12 . 5-32
812 6-76 5-35
5-13
6-33
5-70 680 7-85 800
5-80 7-20 800 10-C0
Meteorologidno poročilo.
fiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mir.
m * 5	Caa opa- luTRC"	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura po Celziju	Vetrurl	Nebo	ilj •S* * » *
281 9. zveč. | 738-7T 18 8 | si. svzb. | jasno						00
29	7. zjntr. 2. popol.	739 2 737 6	14 5 27 0	sl. jug si. jvzh.	jasno del oblač.	
291 9. tvBČ		738-31 19 7		sl. jzah.	sk. jasno	06
30	7. zjult. 2. popol.	739 1 737 4	16 5 28 1	brezvetr. sl. jvzh.	jasno 9	
30 9. zveč.		736 2	21-8	sl. svzh.	lasno	00
1|7. zjutr. |2. popol.		734 0 730-8	18 2 | 26 0	sl sever p. m. jzah.	del. oblač. oblačno	
Srednja temperatura petka 18 8°, norm.: 190". Srednja temperatura sobote 20"4°, normale: 19 0°. Srednja temperatura nedelje 20-4°, normale: 19-1°.
Zahvala.
Visokorodna gospoda Sugou Novi, piedseanik upravnega sveta kranjske olirtne družbe in veleobrtnik na Dunaju, ter Karol Lnckmann, generalni vodja kranjske obrtne družbe in deželui poslanec na Jesenicah, sla izvolila poklonili jeseniški občini v dobrodelne namene znatna zneska po 1000 K.
Podpisanemu je prijetna dolžnost v imenu jeseniške občine imeno\ana p. n. gospoda n;ijtopleje zahvaliti za ta veledušna darova.
Občinski urad na Jesenicah,
dn6 30. juuij t 1901.
Jottip Klinar,
653 1 -1_župan._
Sprejmeta se takoj eden ali dva
mizarska pomočnika,
dobra delavca, pod ugodnimi pogoji. — Kje, izve se pri Francu Veber-ju, posestniku in mizarskem mojstru v Železnikih hiš. št. 53 (lesenovec).	630 5—4
C. kr. koncesijonovani
posredovalni zavod za prodajo realitet
Iv. Nep. Plautz-a
t Iijubljaiti, Rimska cesta
prevzema zaznamovanja 652 2-1
nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd.
pod najkulantnejšimi pogoji.
naravna
aikaiiČBsa kislina
je
najboljša mizna in osvežu-v. joča pijača, 10 24
katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.

?
je na prodaj v jako lepem kraji in v dobrem stanu. Zraven je 6 oralov polja in 3 orale gozda. Posestvo je pripravno za vsaki obrt in tudi za gostilno. 63i 3—3
Več po%6 g. Josip Mentoni, kolarski mojster v Ljubljani, blizo elektrarne.
Spretna mm
UJ prodajalki
za trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj.	644 2—2 Natančneje pove upravništvo „Slovenca".
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. "
c. kr. koncesionirana
pisarna za promet posestev
se priporoča
za izvršitev nakupov In prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etablisementov,. mestnih, najemniških in rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste.
Istotam je tudi koncesionirana pisarna
Zci civilne in vojaške zadeve
in sicer za
izdelovanje prošenj
na Njega Veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomllo-ščenje, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz- in priseljevanjstvene, vojaške (frajenge) naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblast j, in posebno tudi v zadevah novega osebnega 359 (6-5) in pridobninskega davka.
647 2-2
Več tesarjev
in drugih mlajših delavcev
se sprejme za trajno delo v Istri.
Ponudbe z natančnim naslovom naj se takoj izroči upravništvu „Slovenca".
žranc Drofenig Jy(ici Drofenig rojena ^iJ^lauc
poročena.
Ljubljana, dne 29. junija 1901
654 1-1
Zaloga šivalnih strojev
JAN. JA)( v Ljubljani.
Dunajska cesta št. 17.
toSSEfit „Diirkopp"- in „Waffenrad"-koles.
Dunajska t>or za.
Dni 1. julija.
Skupni državni dolg v notab.....98-85
Skopni državni dolg t »rebro......98 75
Avstrijska ilata renta 4"/<,.......117 96
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron	nc-OE
Ogerska zlata renta 4°/„......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vi a ta
95-85 117 95 93-26 1649 — 647 — 23950
LfOUUUU TISMI	..............
Nemški drž. bankovci ta 100 m. nem.drl.veb.117-371/,
20 mark......
20 frankov (napoleondoT) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Oni 27. junija.
3-2°/„ državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-48 19 02 90-90 11-29
181 — 171-25 208-— 9510 144-50 258--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice ,	> južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	. » 6 »
Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld. . .
105-50 94-25 425-25 342 -122 20
Sa'tnove srečke, 40 gld.......
St Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....•
Ljubljanske srečke.......
Akcije angio-avstrijske banke, 200 g'"'-Akcije Ferdinandove sev. želez., 100041, »t- *• Akcije tržaškega Lloyd*. 500 gld • • • Akcije južne železnice, 200 gld. tT- • • Splošna avstrijska atavbinska Jtuiba , • Nloiitanska družba avstr. plfa- • • • ' Trboveljska premogarska rfruiba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
200--234 — 394 501 60 — 276 — 5930 — 874 — 100 — 157 — 420*50 440--252 75
gff Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, «reik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna iivrlitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II K H C U
l.t KolIzBil» 10 in 13, Dunaj, I., StrobslgassB 2.
«T Pojavila -8« v vseh «»»PO^^f^h^SdSl
potem o kursnih vrednostih vseh ip«kulaol]iklh vrMM«M papirjev in vestni ^viti za dosego kolikor je mogoče visocef. obreatovanja pri P°P°lnl varnosU _ AT naloipni» «lBTnlc' ™