Denar za Knežji dvorec Bela stavka zdravnikov bi sprožila plaz "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i o\ UŽITEK v DOBRI KAVI i PRAŽAMA; 03/713-2666 ä ST. 63 - LETO 65 - CELJE, 13. 8. 2010 - CENA 1,25 EUR Za volanom do v »penzije« Čeprav je marsikdo prepričan, da je 16 koles občutno več, kot si lahko ženska naloži, se dekleta ne ustrašijo nobene »mašine«. Voznice kamionov so na srečanju na Lopati kar po vrsti zagotavljale, da bi rade »penzijo« dočakale za volanom. A če bo jeseni potrjena pokojninska reforma, bodo lahko po slovenskih in evropskih cestah vozile vse do 65. leta starosti ... Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Zoran Sučur: »S soprogo sva ekumenski par« Štore Steel zaradi poplavne ogroženosti ob 22-milijonsko naložbo? Tretjeligaša namučila CM Celje in Rudar Nlercator Center Celje Opeka miška 9, Calja. tal. ät: m 00 2 DOGODKI NOVI TEDNIK MILENA B. POKLIC UVODNIK Nihče ni zadovoljen Kaže, da je najnovejši, menda zadnji vladni predlog sprememb pokojninske zakonodaje kar dober. Z njim namreč ni zadovoljen nihče - no, vsaj ne gospodarstveniki in sindikalisti. Ker so ti praviloma vedno na dveh bregovih, je njihovo nezadovoljstvo znak, da je predlog kompromis. Vsi, ki se bomo ali bodo po njem upokojevali, si lahko samo želimo, da ne gre za gnil kompromis. Vsemu nasprotovanju navkljub je namreč povsem jasno, da pokojninsko reformo potrebujemo. Da bomo morali delati dlje. Ker pač tudi živimo dlje. Saj to ni tako slabo, kajne? Večina Evrope je to sprejela in ni drugega, kot da se s tem sprijaznimo tudi mi - še zlasti ob zmanjševanju deleža mladih, ki naj bi, tako kot so doslej, zagotavljali denar za pokojnine. Če so razmere res že tako kritične, kot nas (s številkami) straši vlada, je seveda drugo vprašanje. Tudi to, ali je pot, po kateri nameravamo stopiti, najbolj prava. O tem se še strokovnjaki ne strinjajo. Ne vem, morda bi lahko bila postopnost uveljavljanja sprememb res še večja od predvidene - ali pa tudi ne. Vsekakor bi nam lahko ponudili več korenčkov. Vsi jih imamo raje kot palico in zanesljivo so bolj učinkoviti. Navadnemu človeku, bodočemu upokojencu, se je težko znajti med vsemi številkami, ki jih zdaj premetavajo sem in tja, še zlasti, ker jih spremlja obupno veliko demagogije. Res je, da si vsi želimo varno starost, torej tudi pokojnine, s katerimi bomo lahko živeli. Če bomo morali zaradi tega dlje potegniti, tudi prav - če ne gre drugače. Za nekatere to ne bo problem, drugi spet ne bodo zmogli. Več lahko pričakujemo invalidov, pogostejši bo bolniški stalež. Človek ima namreč občutek, da si nihče ne prizadeva za humanizacijo delovnih mest, za celovito skrb za delavce. Takšno, da bi lahko zdravi dočakali (vsaj) 65 let. Celovitost reševanja problemov je sploh naša šibka točka. Po eni strani mladi zlepa ne morejo do zaposlitve, na drugi bodo delovna mesta še dlje zasedali iztrošeni delavci. Saj bi bila za spremembo delovne zakonodaje, a se bojim, da bi jo delodajalci zlorabili. Starejši delavci bi se znašli na cesti, še dlje kot zdaj čakajoč na upokojitev, mladi pa bi bili še naprej »na pogodbah«. Dokler je v ospredju samo dobiček in ne človek, ne pomaga noben zakon. MILENA B. POKLIC Tovšakova priznava: Vegrad ni solventen Več kot en teden so novinarska poročila krožila v smislu »kdaj poročilo, danes nadzorni svet, jutri usoda Vegrada potem pa je včeraj uprava Vegrada sama sporočila, da velenjska družba ni plačilno sposobna oziroma je insolventna. Ob vsem dogajanju so namreč tudi v nadzornem svetu družbe, po ocenah mnogih nekoliko pozno, pred dnevi zahtevali poročilo o polletnem poslovanju in solventnosti družbe. Prvi rok za oddajo je bil minuli petek, potem naj bi poročilo prispelo v sredo, za včeraj napovedana seja nadzornega sveta pa je odpadla, ker sta dva nadzornika na dopustu. Kakorkoli, uprava je insolventost sama potrdila. Ali to za podjetje pomeni stečaj ali prisilno poravnavo, direktorica Hilda Tovšak ni povedala, prav tako tudi ne, koliko znašajo dolgovi in kdaj bodo delavci dobili plače, niti ni želela komentirati izginulega denarja iz solidarnostnega sklada. Vegradova uprava napoveduje, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Ob tem je slišati, da Tovša-kova razmišlja o odstopu, v Vegradu pa naj bi že dva tedna v tajnosti pripravljali načrt o finančni reorganizaciji, ki bo vključeval tudi predlog za začetek prisilne poravnave. Vegrad, za katerega je že konec julija stečaj predlagalo pet podjetij, ima namreč od februarja blokirane vse poslovne račune. Delničarji pa so na skupščini v začetku julija sprejeli sklep o dokapitalizaciji v skupni višini 15,5 milijona evrov, rok za vplačilo svežega kapitala pa se izteče 5. septembra. US Delati bomo morali tri leta dlje Daljše prehodno obdobje, nižji prispevki za starejše delavce - Znižanje zahtevane starosti 65 let za starševstvo Le še do konca meseca bo v javni razpravi nov zakon o invalidsko-pokojnin-skem zavarovanju. Toliko časa še imajo predstavniki sindikatov in delodajalcev za pripombe. Vlada pravi, da je to zadnji predlog pokojninske reforme in da se bo pogovarjala samo o konstruktivnih pripombah. V začetku septembra namerava predlog zakona predložiti državnemu zboru. Reforma naj bi stopila v veljavo prihodnje leto. Postopno bo uvedla podaljšanje delovne dobe za tri leta in drugačno odmero višine pokojnin. Sindikati so že napovedali naknadni zakonodajni referendum. Vlada trdi, da je cilj pokojninske reforme zagotoviti vzdržnost sistema, vzpostaviti večjo pravičnost in ustaviti trend padanja pokojnin. Za vzdržnost sistema bo po oceni vlade treba za približno tri leta podaljšati delovno aktivnost. To pomeni, da bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Prej, moški pri starosti 60 let in ženske 58 let, bi se lahko upokojili tisti, ki so delati začeli zelo zgodaj. Pogoj bi bil, da bi imeli moški brez dokupljenih let 43 let pokojninske dobe in ženske 41 let. Da bi delodajalce vzpodbudili k zaposlovanju starejših delavcev, naj bi se za delavce med 57. in 6o. letom pokojninski prispevek delodajalca znižal za 5o odstotkov in za starejše od 6o let za 30 odstotkov. Mogoče se bo upokojiti tudi predčasno, vendar z nižjo pokojnino. V teh primerih bi namreč stopili v veljavo t. i. malusi. Za 0,3 odstotka manj bi dobili za vsak manjkajoči mesec do izpolnitve pogojev za normalno upokojitev. Moški bi se lahko z malusi predčasno upokojili pri 60 letih in z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ženske z 38 leti pokojninske dobe. Zadnji predlog na pobudo sindikatov ohranja tudi t. i. časovni bonus za otroke. Upoko-jitveno starost za pridobitev starostne pokojnine znižuje za največ dve leti oziroma po osem mesecev za vsakega otroka. S podaljšanjem delovne aktivnosti naj bi se zvišala tudi višina pokojnin. A ob hkratnem podaljševanjem obdobja z zdajšnjih 18 na 34 zaporednih let za izračun pokojninske osnove je vprašanje, če ne bo tudi v prihodnje treba za starost varčevati že v rosnih letih. Spremembe pri starostni in predčasni upokojitvi nameravajo uvesti postopno: pri starostnih pokojninah do leta 2024, pri predčasnih do leta 2016. Delovna doba se bo torej podaljševala dokaj počasi. Še bolj postopno je predvideno podaljševanje obdobja za izračun predčasne in starostne pokojnine. S sedanjih 18 let se bo vsako leto podaljšalo za eno leto vse do leta 2026, ko se bo za izračun pokojnine upoštevalo 34 najugodnejših zaporednih let zavarovanja. Odmerni odstotki bodo višji od sedanjih. Odzivi s Celjskega Kot kažejo prvi odzivi, na Celjskem niti gospodarstveniki, še manj pa sindikalisti, niso zadovoljni s predlagano pokojninsko reformo. Gospodarstveniki bi preprosto pričakovali več postopnosti, ne pa da padamo iz enega ekstrema v drugega, bi lahko povzeli razmišljanje Draga Polaka, direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje. »Ljudje tež- ko sprejemajo takšne drastične spremembe. Še večji problem bo nastal, ker, če bo obveljal predlog, se bodo ljudje začeli množično odločati za upokojitev še pred uveljavitvijo zakona. Seveda bo to prineslo čakanje na delo, različna nadomestila _ Po drugi strani bi lahko nastal problem, ker se bo v podjetju ali gospodarski družbi morda hkrati upokojila skupina ljudi z znanjem in izkušnjami. Problem je praktične in psihološke narave, zato bi res pričakovali bolj postopne spremembe.« Zakon predvideva bonu-se za tiste, ki bi ostali zaposleni tudi potem, ko bodo že izpolnili minimalne pogoje za upokojitev. Ob plači bi mesečno na svoj račun prejeli še 20 odstotkov predčasne pokojnine. Tudi zato bodo gospodarstveniki seveda oddali svoje pripombe na osnutek zakona, čeprav se kot večina državljanov zavedajo, da bo v to, recimo kislo pokojninsko jabolko treba ugrizniti. »Končni cilj, kot ga je predlagala vlada, je res neizbežen, so pa različne odprte poti, ki vodijo do tega cilja. Predvsem bi tudi gospodarstveniki želeli manj šokov,« pravi Po-lak. Minister za delo Ivan Svetlik poudarja, da z upokojitvijo ni treba hiteti. Kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev, se bo lahko tudi po uvedbi novega pokojninskega sistema upokojil po sedanjih pogojih. Z zakonom so seveda nezadovoljni tudi sindikalisti, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so že napovedali referendum. Kdaj in kako, bo več znano v prihodnjih dneh, je napovedal sekretar celjske sindikalne organizacije Vojko Korošec. Sindikalisti seveda najbolj nasprotujejo, da bi morali delati do 65. leta: da je to preprosto predolgo. Vztrajajo, da je 40 let delovne dobe dovolj za polno pokojnino. »Ce gledamo industrijo, tudi druge dejavnosti, trgovino in storitve na primer, je delo do 65. leta problematično že zaradi fizičnih sposobnosti človeka,« je med drugim omenil Korošec. MBP, US Foto: Grup A PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK 17 2 ^[IlEimEI^EIlli]] Milijonske terjatve Stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec je potrdil, da se zaradi novo ugotovljenih dejstev nadaljuje stečaj celjskega Gradisa. Spomnimo, da je celjsko okrožno sodišče na predlog tedanjega stečajnega upravitelja Janeza Goloba izdalo sklep, po katerem bi se stečajni postopek za Gradis končal, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom, premoženje Gradisa pa bi se preneslo na državo. Seveda so upniki, predvsem banke in nekatera podjetja, sklepu ugovarjali in sodišče je minuli teden sprejelo sklep o nadaljevanju postopka. Kot ocenjuje Hohnjec, je v Gradisu očitno ostalo malo premoženja, skupno je ocenjeno na slabih 7 milijonov evrov. Doslej je stečajni upravitelj prejel več kot 600 terjatev do Gradisa, pojavljajo pa se še novi izločitveni zahtevki. Tako Hohnjec računa na približno 650 zahtevkov upnikov. Skupni znesek terjatev še ni znan, gre pa v desetine milijonov evrov, kot se je izrazil Hohnjec, ki preizkus terjatev napoveduje za 29. avgust. US Bela stavka zdravnikov bi sprožila plaz Zdravniki tudi v celjski bolnišnici umaknili soglasja za dodatno nadurno delo - Zagotavljali bodo dežurno in ur-gentno službo, redni program bo okrnjen Zaradi znižanja plačila za delo v dežurstvu, ki ga prinaša novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je soglasja za opravljanje dodatnega prostovoljnega nadurnega dela v Sloveniji preklicalo več kot dva tisoč zdravnikov, med njimi tudi večina zaposlenih v celjski bolnišnici. Če se vlada in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides do konca meseca ne bosta uspela dogovoriti o rešitvi problema, lahko s septembrom pričakujemo resne težave. »Še vedno upamo, da bo prišlo do dogovora, a hkrati iščemo poti, model, ki bi bil primeren za zdravnike in ostale zaposlene v celjski bolnišnici in ki bi zagotavljal kar največjo varnost za paciente,« povzame želje in prizadevanja vodstev zdravstvenih ustanov strokovna direktorica celjske bolnišnice prim. Frančiška Škrabl Močnik. Zaskrbljenost je upravičena: »Večina zdravnikov, med njimi vsi, ki dežurajo, je umaknila soglasje za dodatno nadurno delo. Če bodo zdravniki delali po zakonu, Frančiška Škrabl Močnik bodo naredili manj. S spremenjeno organizacijo dela bomo zagotovili nemoteno delo nujnih ambulant, ur-genco za odrasle in otroke ter delo na oddelkih, saj na njih ležijo večinoma nujni primeri. Nekaj zdravnikov bo ostalo na razpolago za ambulante in nenujne stvari, a premalo. Nenujno delo bo okrnjeno.« Drugače ne more biti, saj imajo v celjski bolnišnici vsaj 30 zdravnikov premalo in tega primanjkljaja brez dodatnega nadurnega dela ni mogoče pokriti. Zmanjševanje dežurnih mest v celjski bolnišnici zavračajo. Imajo jih 17 in z njimi pokrivajo vse specialnosti. »Smo izrazito urgent-na bolnišnica. Za nujne primere moramo zagotavljati ustrezno strokovno pomoč s specialisti. Če bi nekatera dežurna mesta ukinili, bi bila to strokovna škoda,« pojasnjuje Škrablova. To bi bil po njenih besedah res skrajni ukrep. Prav tako ne vidi rešitve v turnusnem delu. Povsod tam, kjer je bilo to kadrovsko mogoče, so ga že uvedli, a strokovna direktorica opozarja: »To je draga oblika dela. Zahteva veliko kadra in veliko denarja, veliko več kot dežurstva. Ta so samo navidezno draga. V resnici je ta oblika dela za de- Zdravniki bodo v vsakem primeru poskrbeli za nujne primere. Kaj pa vsi drugi? Čakalnice so že zdaj pogosto prepolne ^ lodajalca najcenejša.« Da ne gre za velik denar, priča tudi skromnih 13 milijonov evrov v zdravstveni blagajni (manj kot pol odstotka vseh sredstev, ki jih državljani namenjamo za zdravstvo), ki bi jih v Sloveniji prihranili ob zmanjšanju plačila dežurstev. Daljšanje čakalnih dob Če bodo zdravniki uresničili belo stavko in od 1. septembra delali le toliko, kot morajo, lahko v najboljšem primeru pričakujemo dalj-šanje čakalnih dob na ne-nujne preglede in posege. V Celju bi to izničilo večletna prizadevanja za skrajševanje čakalnih dob. »Zmanjšali smo jih na vseh področjih, tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev. Na nevrologiji z dveh let na pol leta, krajše je čakanje na ortopedske operacije, hitrejša je žilna obravnava, manj čakanja je na kardiologiji, kjer smo nujno kardiologijo popolnoma ažurirali našteva. Poleg daljšega čakanja na preglede in posege nas lah- ko skrbi tudi večja možnost zapletov. »Trudimo se, da do zapletov ne bi prišlo, a se vseeno zgodijo. Najboljša varovalka pred njimi je uveljavljena rutina. Čim gremo iz utečene, običajne organizacije dela, je nevarnost za odstopanje od stroke veliko večja. Če se dela manj, če se pregleda manj bolnikov, je možnost za napako večja.« Tega si seveda nihče ne želi. Izstop iz javnega sektorja? Trenutno sta vlada in sindikat Fides še vsak na svojem bregu. Resneje se bodo menda začeli pogovarjati oziroma pogajati prihodnji teden. Vsi vedo, da je v zdravstvu treba in mogoče marsikaj spremeniti, a to ne gre čez noč. Ukrepi, ki po dolgem in počez veljajo za celoten javni sektor, ne morejo biti po meri tako specifične dejavnosti, kot je medicina. Prim. Škrablova je v to prepričana: »Regulati-va, ki velja za javni sektor, je preveč splošna. Če jo apliciramo na naše področje Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik je ob množičnem umiku soglasij zdravnikov za nadurno delo pozvala vse zdravnike, da skušajo svoja načelna stališča uveljavljati tako, da bodo pacienti čim manj prizadeti. Izrazila je pričakovanje,da bodo predstavniki zdravnikov in vlade poiskali ustrezne rešitve, preden bo prišlo do nepredvidljivih in usodnih posledic za zdravje otrok in drugih ranljivih skupin prebivalstva. dela, pride do napak zaradi specifike, visoke zahtevnosti, odgovornosti in 24-urne-ga dela. Zato menim, da področje zdravstva potrebuje novo regulativo, mogoče na osnovi stare, a modificirano, ki bo izpostavljala učinkovitost dela, torej obseg in kakovost dela. Tega nam re-gulativa v javnem sektorju absolutno ne omogoča.« MILENA B. POKLIČ Foto: Grup A T U R N S E K Paketi Trojček Naročniški palse ga pa naredi<. In to tako, da razženejo oblake. Ko so se temperature po 9. maju kar naprej dvigovale in so se začenjali požari, so se ljudje začeli spominjati leta 1972, ko so v >oblasti<, torej izven roba mesta, gorela tla oziroma šota. To je v resnici težko gasiti,« je pripovedoval Ciraj. Pri tem je dodal še en spomin na parado: »Najstarejšega sina sem v četrtem letu službovanja v Moskvi uspel pregovoriti, da je vendarle prišel na obisk. Potem ko je videl glavne znamenitosti in parado, mu je bilo žal, da ni prišel prej.« Menda sta oče in sin družno ugotavljala, da je Moskva takšno mesto kot Pariz, le da je bolj čista. Ve se tudi, da je v Moskvi že več mondenih restavracij, kot jih je v Londonu. Kljub žgočemu dimu pa, kot radi rečemo, »življenje teče naprej.« Tudi trgovine normalno delajo in poslujejo. Čeprav, kot ugotavlja naš sogovornik, se je vse obrnilo. »Včasih, v Sovjetski zvezi, so bile v trgovinah in pred njimi vrste. Zdaj je večina trgovin odprtih do 21. ure, nekatere poslujejo tudi 24 ur na dan. V Rusiji, kjer ima birokracija davno vpeljano tradicijo, da morajo biti urejeni od kravate do zloščenih čevljev, v pisarnah moškim v teh izrednih razmerah ni treba nositi suknjičev. Pred odhodom v Bonn 1996 sem bil vodja diplomatskega protokola v ministrstvu za zunanje zadeve in sem v tej vlogi rad kaj pomagal pri oblačilni kulturi diplomatske stroke naše mlade države. Tako Minulo soboto so se v najhujšem dimu v Moskvi ustavili gostje, avtomobilisti starodobniki iz Slovenije. Ob tej priložnosti so tudi ob pomoči v. Ciraja pripravili v muzeju avtomobilov novinarsko konferenco. Dogajanje sta zaokrožila nepozaben koncert APZ Franceta Prešerna in čudovito druženje z ruskim akademskim pevskim zborom. tudi po svetu hodim z odprtimi očmi, kako so ljudje urejeni. Služboval sem po več državah, ampak da bi kje nosili tako lepe in čiste čevlje kot v Moskvi, še nisem doživel.« Cirajeva družina se ustavlja na različnih koncih sveta. V času slovenskega predsedovanja EU je bil oče Jožef v Moskvi, žena Marta je službovala v Bruslju, hči je bila v New Yorku, njen zaročenec v Washingtonu, mlajši sin je študiral v Bonnu ^ »Za vse je bil to nepozaben čas. Ampak ne glede na mesta in države, kjer delamo, se nenehno radi vračamo v Slovenijo in tudi doma v Šentjanžu smo pogosto.« Seveda je dim, zlasti zgoščen in po vonju najbolj oster ob jutrih, na ljudi deloval depresivno. »Živim v središču Moskve, šest minut hoje sem oddaljen od veleposlaništva. Naj povem, da vstajam zelo zgodaj. In tako sem se v sre- do, 4. avgusta, prvič prestrašil, ker se ob 5.30 še ni zdanilo. Ko sem z balkona v 5. nadstropju pogledal na >Sa-dovoe kolco<, torej 30-kilo-metrski prstan, ki objema center mesta, je bila scena na njem res že zaskrbljujoča. Nisem nekako mogel in hotel verjeti očem oziroma svojim čutom, ki privedejo do zdaj neznanih občutkov. Zdaj, zdaj se lahko zublji pokažejo že v bližini. Vozila običajno ob tej uri, ker še ni toliko prometa, vozijo hitro, tega dne pa so se premikala čisto počasi in so imela prižgane luči _ Z balkona nisem videl niti sicer lepe sosednje hiše, ki si jo pogledam vsako jutro, res pa je, da sta vmes dve 7-pasovnici. Še mene je prijela nekakšna čudna tesnoba, zazdelo se mi je, kot da gori že kar za sosednjo stavbo.« Nekatere države sicer ponujajo pomoč, vendar je Ci-raj prepričan, da je Rusija tak mogočen kolos, da si bo pomagala sama. »In kolikor Ruse poznam, mislim, da ni v V. Jožef Ciraj (na posnetku z ženo in hčerko) je gostoval tudi na odmevnem Čitalniškem večeru, ki ga pripravlja rečiški KUD Utrip. njihovi naravi, da bi prosili za pomoč.« V Rusiji sicer živi približno dvesto Slovencev. Tudi letos je, delno zaradi dima, še bolj pa zaradi počitnic, Moskvo zapustila večina slovenskih mater z otroki. Na obisk v Slovenijo Kljub ali ravno zaradi razmer v Moskvi v veleposlaništvu opažajo, da narašča zanimanje za obisk in ogled Slovenije. »Naša država je urejena. Čista. Jezik je podoben in ruski turist se v Sloveniji čuti dobrodošlega. Posebej v čislih med ruskimi turisti so slovenska zdravilišča. Lani je več kot 14 tisoč Rusov v našem veleposlaništvu prejelo vstopni vizum za v Slovenijo. Letos beležimo več kot 12-odstotno povečanje števila prosilcev. V lanskem kriznem letu, ob drastičnem upadu turizma, je bila Slovenija edina od šengenskih držav, kjer se je število obiskovalcev iz Rusije obdržalo na enaki ravni kot predhodno leto.« V Rusiji oziroma v ruščini dialektov ne poznajo. Niansa se zazna le, da eni »okujejo«, drugi, to so predvsem Moskovčani, pa »akujejo«. Njihova izgovorjava je na »a«. Delo veleposlaništva je seveda tudi promocija naše države, kar je po mnenju Ci-raja najbolje storiti z vsakodnevnim temeljitim delom ter s prijaznim nastopom. »Poleg tega so Rusi izjemno družabni ljudje. >Dru-žestvo< je pri njih pomembna sestavina življenja. V konzularnem oddelku, ki ga vodim, pridemo v stik z osebnostmi iz praktično vseh slojev v državi. Tako imamo tudi osebne stike z več zanimivimi ljudmi, kot je bilo to v navadi v državah, kjer sem prej služboval ali kjer sem se dodatno šolal.« URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv v. Jožefa Ciraja 6 I INTERVJU NOVI TEDNIK »S soprogo sva ekumenski par« Pogovor z Zoranom Šucurjem, predsednikom celjske srbske pravoslavne cerkvene občine - O gradnji nove pravoslavne cerkve, odmevni knjigi o zgodovini celjske parohije ter še o čem Predsednik celjske srbske pravoslavne cerkvene občine Zoran Šucur, ki je na tej funkciji v pomoč pravoslavnemu duhovniku Milanu Dudukovicu, je dokončal študij prava. Na celjskem sodišču je zaposlen že približno štiri leta ter ugotavlja, da mu je pravniški poklic pisan na kožo. S soprogo sta različnih veroizpovedi ter se zato rada pošalita, da sta ekumenski par. Konec avgusta pričakujeta že drugega otroka. Predsednik Srbske pravoslavne cerkvene občine Celje, kjer živijo številni pravoslavni verniki, je pravnik Zoran Šucur. Celjska pravoslavna občina obsega celjsko regijo od Rinke do Sotle, Koroško in večino Zasavja ter vključuje pet tisoč vernikov, ki so s svojo Cerkvijo bolj ali manj povezani. V zadnjem času je med njimi v ospredju želja po gradnji nove pravoslavne cerkve v Celju, letos je prav tako daleč odmevala knjiga o celjski predvojni pravoslavni župniji. »Kolikor sem seznanjen, je župnijski pastoralni svet tisti organ v župniji, ki pomaga župniku pri pastoralnem delu in so vanj voljeni verniki iz župnije, predsednik župnijskega sveta pa naj bi bil vedno sam župnik, če imam prave informacije. Po tistem, kar vem, so formalno pristojnosti našega cerkvenega odbora nekoliko večje, a dejansko opravljamo podobne funkcije,« je na vprašanje, ali kot predsednik celjske pravoslavne cerkvene občine opravlja primerljivo funkcijo s predsednikom župnijskih svetov v katoliških župnijah, odgovoril Zoran Sucur. Kdo je lahko predsednik pravoslavne občine ter kakšne so njegove zadolžitve? Srbska pravoslavna cerkvena občina Celje ima svoj cerkveni odbor, ki ga sestavlja 12 vernikov ter paroh. Člani cerkvenega odbora so starejši moški, ki živijo v skladu z verskimi in moralnimi nauki, izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, obveznosti do Cerkve, svoje družine in bližnjih ter nasploh živijo zgledno krščansko življenje. Člani cerkvenega odbora nato izvolijo predsednika, tajnika in blagajnika. Cerkveni odbor je organ, ki je dolžan skrbeti za zaščito ugleda in interesov pravoslavne cerkve in cerkvene občine, pomagati cerkvenim oblastem pri poučevanju na verskomoralnem in kulturnoizobraževalnem področju, skrbeti za ohranjanje koristnih in lepih običajev in za premoženje cerkvene občine. Predsednik cerkvenega odbora, ki je hkrati po svoji funkciji predsednik cerkvene občine, pa v sode- lovanju s parohom skrbi, da odbor izpolnjuje svoje naloge, in skupaj s parohom predstavlja občino navzven, torej v stikih z javnostjo. Kako je prišlo do odločitve, da ste postali predsednik celjske pravoslavne občine, kakšne naloge ste si zadali? Ko sem dopolnil zahtevano starost in sem izpolnjeval tudi ostale kriterije, sem postal član cerkvenega odbora. Ker sem ves čas odraščal v Sloveniji in tudi dosegel univerzitetno izobrazbo, je naš pa-roh Milan Dudukovic predlagal cerkvenemu odboru, da me izvolijo za predsednika, predvsem zaradi lažjega predstavljanja naših prizadevanj javnosti, torej zaradi lažjega komuniciranja. Čeprav sem se odgovornosti kar malo zbal, takšne časti, ki mi je bila izkazana, nisem mogel odkloniti in sem nalogo sprejel. Glavna naloga, s katero se najbolj ukvarjam, je bila določena že vnaprej, to je iskanje primerne lokacije za gradnjo pravoslavne cerkve v Celju in k njej pripadajočega kulturno in versko izobraževalnega objekta. V ta namen potekajo pogovori z občino, treba pa bo tudi kmalu začeti akcijo zbiranja prispevkov za uresničitev tega dolgoročnega načrta. Poleg tega sem ob nastopu funkcije imel zamisli o tem, da bi za vernike organizirali enodnevne ali večdnevne izlete po samostanih, kar je predvsem po zaslugi našega paroha in njegove žene bilo uresničeno v lanskem in letošnjem letu. V bližnji prihodnosti bi bilo najbrž treba poskrbeti še za vzpostavitev spletne strani, na kateri bi verniki lahko prišli do informacij o svoji parohiji. Celjski pravoslavni duhovnik je Milan Duduko-vic. Kako dobro sodelujeta pri vodenju vaše cerkvene občine? Moram reči, da odlično. Pred 15 leti sem mu začel pomagati pri maševanju, podobno kot ministranti v katoliški cerkvi. Našega paro-ha zelo spoštujem in cenim zaradi osebnostnih lastnosti in izjemnih rezultatov, ki jih je dosegel s svojim delom -število aktivnih vernikov v celjski parohiji se je namreč »Naš cilj je, da bi v Celju spet imeli pravoslavno cerkev, zgrajeno v srbsko-bizantinskem slogu, ki bo čim bolj podobna tisti, ki je v Celju stala pred drugo svetovno vojno. Tega ne delamo le zase, temveč za vse naše potomce, da bi tudi tako lahko ohranili svojo identiteto, svoj jezik, kulturo in običaje. V ta namen bi zato radi ob sami cerkvi zgradili parohijski dom, kjer bi bili prostori za različne verske in kulturne prireditve, praznovanja, izobraževanja, knjižnico od začetka njegovega službovanja izjemno povečalo. Glede vseh pomembnejših vprašanj, zlasti v zvezi z našo glavno nalogo, se posvetujeva in delo opravljava skupaj, zato verjamem, da bo to prineslo želene rezultate. Pravoslavni verniki v Celju uporabljate že dolga leta majhno katoliško cerkev pri avtobusni postaji. Kako pogosto so tam maše, kako praznujete cerkvene praznike? Ob začetku službovanja našega paroha so bile maše dvakrat mesečno ter ob večjih cerkvenih praznikih, saj je bil hkrati tudi mariborski paroh. Odkar je bil v Mariboru imenovan nov paroh, imamo maše vsako nedeljo ter seveda ob pomembnejših cerkvenih praznikih. Te praznujemo v glavnem z liturgijo, ki ji sledijo še posebni cerkveni običaji in molitve, značilne za določen praznik. Tako na primer ob binkoštih med molitvijo, pri kateri klečimo na tleh, pletemo venčke iz po-košene trave in te venčke nosimo v domove, da bi jih napolnil dar sv. Duha. Cerkev, ki jo uporabljate v Celju, je bila zgrajena kot katoliška, posvečena sv. Maksimilijanu. Po tem bi bilo mogoče sklepati, da imate z vodstvom katoličanov dobre odnose. Je tako? Z velikim zadovoljstvom moram reči, da to drži, in za takšen prijazen, bratski odnos smo zelo hvaležni. Sodelovanje med inštitucijami je sicer vedno odvisno od tistih, ki jih vodijo. Nekateri ljudje med seboj sodelujejo lažje, drugi težje. Po ponovnem oživljanju dela naše cerkvene občine v letu 1980 je pokojni opat Kolšek pravoslavnim vernikom omogočil uporabo cerkve sv. Maksimilijana v Celju. Sodelovanje z njim je bilo odlično, »Po ponovnem oživljanju dela naše cerkvene občine v letu 1980 je pokojni opat Kolšek pravoslavnim vernikom omogočil uporabo cerkve sv. Maksimilijana v Celju. Sodelovanje z njim je bilo odlično, pristno in poglobljeno.« pristno in poglobljeno. Po njegovi smrti je bilo sodelovanje bolj na formalni ravni, vendar nam je celjska opatija delovanje v cerkvi sv. Maksimilijana omogočala ves čas. Odlične odnose smo ohranili z mariborskim nadškofom in metropolitom dr. Francem Krambergerjem in prof. dr. Stanislavom Lipovš-kom, ki je letos bil imenovan za celjskega škofa. Z njima smo začeli sodelovali, ko je bil naš paroh tudi paroh v Mariboru. S katoličani tako sodelujemo pri ekumenskih mašah, različnih okroglih mizah in drugih verskih srečanjih. Rimskokatoliški cerkvi v Sloveniji smo zelo hvaležni, ker nam naše delovanje omogoča in podpira. Pravoslavni si želite v Celju zgraditi svojo cerkev. Kako je zdaj s tem? Naša želja je postala cilj, do katerega smo začrtali pot, ki bo dolga in vse prej kot enostavna. Naš cilj je, da bi v Celju ponovno stala pravoslavna cerkev, zgrajena v srb-sko-bizantinskem slogu, ki bo čim bolj podobna tisti, ki je v mestu stala pred drugo svetovno vojno. Tega ne delamo le zase, temveč za vse naše potomce, da bi lahko tudi tako ohranili svojo identiteto, svoj jezik, kulturo in običaje. V ta namen bi zato radi ob sami cerkvi zgradili parohijski dom, kjer bi bili prostori za različne verske in kulturne prireditve, praznovanja, izobraževanja, knjižnico _ Najprej moramo seveda najti lokacijo, zato smo o tem že opravili več pogovorov z mestnimi oblastmi. Po vložitvi pisne prošnje za izdelavo urbanističnega mnenja zdaj čakamo na odgovor. Novo pravoslavno cerkev, ki so jo v Celju zgradili leta 1932, so nacisti že po desetletju podrli. Kakšni so spomini zgodovinarjev na to cerkev, postavljeno v parku pred celjskim gledališčem? Tudi zgodovinarji so ljudje in imajo o dogodkih iz preteklosti različna mnenja in stališča, zato dejstva predstavljajo in tolmačijo na različne načine. Medtem ko so takratni novinarji pisali, kako naj bi ta cerkev krasila mesto, se na svetovnem spletu najde mnenje neznanega avtorja, da ta cerkev kot arhitekturni tujek nikakor ni sodila v celjsko mestno jedro, da je po velikosti prekašala druge okoliške stavbe, kot da bi želeli njeni snovalci pokazati meščanom in obiskovalcem, kdo ima v mestu oblast. Čeprav je tudi takšno mnenje morda objektivno upravičeno in čeprav zgodovinarji na to cerkev in njeno rušenje gledajo različno, je res, da smo z njenim porušenjem ogromno izgubili predvsem pravoslavni verniki, a tudi samo mesto, saj je ta objekt Celje vendarle kulturno obogatil. Celjska pravoslavna župnija je bila ustanovljena takoj po 1. svetovni vojni, po nastanku nove večnacionalne države. O njenem delovanju med obema svetovnima vojnama je letos izšla odmevna knjiga, pri kateri je sodeloval celjski zgo-do vinski arhiv^ Res je, letos je izšla knjiga Kronika Srbske pravoslavne parohije v Celju, ki jo je pisal takratni celjski paroh Ilija Bu-lovan. Knjiga je plod odličnega in zglednega sodelovanja Arhiva Republike Srbije in Zgodovinskega arhiva Celje. Ker je to knjiga o naši zgodovini, smo njeno predstavitev pospremili v večjem številu, predstavitev v Celju pa sta pospremila tudi nastop cerkvenega pevskega zbora iz Šabca in obisk visokih predstavnikov verske in posvetne oblasti. Veseli smo bili novinarskih komentarjev, da je predstavitev te knjige presegala raven tovrstnih prireditev. BRANE JERANKO Foto: Grup A »Knjiga je plod odličnega in zglednega sodelovanja Arhiva Republike Srbije in Zgodovinskega arhiva Celje.« lepotica poletja I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I Vsake oči imajo svoj pogled. Kakšen je vaš? Glasujte za eno od 19 deklet, ki vam jih predstavljamo v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.com. Pošljite kupon in glasujte s SMS-sporočili. Kot vsak teden bomo tudi tokrat izžrebali srečneže, ki boste prejeli nagrado naše medijske hiše. Anja Povelj se predstavlja pod številko 15. Izkušnje pridobiva v VS Stylingu. Njen življenjski moto je Nič ni človek, če je samo tisto, kar je, zaradi drugih. Life goes on! Sabina Horvat, ki vam jo predstavljamo pod številko 16, si prav tako izkušnje nabira v VS Stylingu. Njen življenjski moto je Ljubi nepopolnega in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo. Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gor'up, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl — Št. 63 - 13. avgust 2010 - Valentina Krasniqi 8 NOVI TEDNIK V Celju vpis v waldorfski vrtec Da bi otrokom vrnili pristno otroštvo. Ne, ni nova ideja. Waldorfski vrtci so že v Ljubljani in Mariboru, v prestolnici sta tudi osnovna in srednja šola. Končno bo vrtec zaživel tudi v Celju, in to s septembrom. »Staršem in otrokom bo ponudi alternativo, hkrati je to možnost, da vsaj malce ublažimo prevelik vpis v vrtce, najpomembneje pa je, da bo vrtec deloval v našem domačem okolju, kar pomeni, da želim optimalne pogoje za svoje otroke in hkrati delim to z drugimi,« pravi ravnateljica celjskega waldorfskega vrtca Cita Majcen Kovačič. Kot pravi Cita, ki se tudi sama izobražuje za učiteljico v okviru programa waldorfske šole, sta se s soprogom s tem načinom predšolskega izobraževanja seznanila preko Wala, Društva ljubiteljev waldorf-skega izobraževanja, in bila navdušena. Navdušencev je bilo veliko, vendar je bila pot do realizacije prevelik zalogaj. Sama sta dobila to priložnost, saj imata na Bregu pri Celju (cesta proti Polulam) hišo Ci-tinih staršev, v kateri sta si ustvarila svoje gospodinjstvo, hkrati pa končno podobo dobiva vrtec za 12 otrok. »Ta bo septembra odprl svoja vrata, zanimanja je bilo zelo veliko, zdaj do konca avgusta čakamo na vpise, veseli bomo, če se nam še kdo pridruži,« pravi Cita. Za 12 otrok so v vrtcu zagotovili dve vzgojiteljici; ena že ima waldorfsko specializacijo, druga se nanjo pripravlja ter ima tudi izkušnje z delom v vrtcu. »Gre za enoto ljubljanskega waldorfskega vrtca, vzgojni načrt je že dolga leta uveljavljen in ga bomo izvajali tudi pri nas.« Naravni materiali, igrače za ustvarjalnost Pristop k otroku je nekoliko drugačen kot pri klasičnih vrtčevskih programih, saj sledi načelom waldorfske pedagogike. »V vrtcu bomo sledili tudi načelom zdrave prehrane, ta bo vegetarijanska. Materiali so naravni, kar pomeni, da so prostori obiti z lesom, poskušali bodo pričarati domače, sproščeno vzduš- je. Tudi igrače so drugačne; kamen, les, bombaž, svila, volna, saj želimo, da so otroci čim bolj v stiku z naravo. Večina je izdelanih ročno. Igrače tudi niso formirane v končno obliko, na primer kos lesa je lahko tako danes konjiček, jutri žel-vica, odvisno od otrokove domišljije, razpoloženja tistega dne. Punčke nimajo dokončno izrisanega obraza, saj ne izkazujejo razpoloženjskih stanj in so tako prilagojene otroku, ki se z njimi identificira. Danes so boljše volje, jutri malce žalostne. Namesto ležalnikov, ki so običajni v vrtcih, bomo imeli prave postelje,« našteva Cita. Želja ostaja še waldorfska šola Uradni ustanovitelj celjskega vrtca je ljubljanski waldorfski vrtec, medtem ko sta njegovo ureditev in odprtje financirala zasebnika, Cita in njen mož, trenutno pa se končujejo gradbena dela. Tako bo ta vrtec drugi zasebni v Celju, pred časom je namreč vrata odprl Danijelov levček. Takšni vrtci so z javnimi sredstvi financirani 85- »Skupina je skoraj polna, kljub temu vabim starše, ki bi želeli otroka vpisati v naš vrtec, da pišejo na naslov ci-ta.majcen@gmail.com ali se prijavijo preko spletnega obrazca na spletni strani www.direndajcek.si.« odstotno, preostanek krijejo sami starši, zneski pa so odvisni od dohodkov staršev. Zanimanje za waldorski vrtec je vse večje, saj se letos po Sloveniji odpira več enot, kot kaže, ga bodo kmalu imeli tudi v Velenju. Si pa številni starši, tako kot tudi Cita, želijo tudi osnovno šolo, ki bi sledila načelom waldorfske pedagogike. V Ljubljani imajo celo gimnazijo _ »Z vrtcem bodo postavljeni temelji, potem bomo videli, kako in kaj. Predvidevam, da bo, ko bo stvar dozorela in bodo starši dobili prve izkušnje že z vrtcem, pobuda tudi za šolo postala močnejša. Zaenkrat si želim, da bi v septembru v našem vrtcu pričakali skupino 12 otrok,« še dodaja Cita. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Cita Majcen Kovačič EcoBoom zajel Celje Člani Igrive Kreative, ki so organizirali mednarodno izmenjavo EcoBoom. Mednarodna mladinska izmenjava EcoBoom je v Celje pripeljala mlade s Češke, iz Italije in z Madžarske. Od 6. pa do 15. avgusta se udeleženci v Celjskem mladinskem centru ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, v ospredju pa so ekologija, aktivna udeleženost mladih v družbi in iskanje zaposlitve. Člani neformalne organizacije Igriva Kreativa so, kot je pojasnil Marko Kek, eden od organizatorjev EcoBooma, že več let aktivni na področju mednarodnih mladinskih izmenjav: »Do zdaj smo sodelovali samo v izmenjav v tujini in smo s tem pridobivali izkušnje, ki so nam še kako pomagale pri organizaciji te izmenjave.« Letos so tako v okviru programa Evropske unije Mladi v akciji, ki nudi podporo za evropske in mednarodne mladinske projekte, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje, pripravili svojo izmenjavo EcoBoom. Maruša Naglič, prav tako iz vrst organizatorjev, pojasnjuje, da so želeli s tem projektom v Celje pripeljati mlade in na zanimiv način povezati ekologijo s participacijo mladih v družbi: »Pri tem udeležence poskušamo spodbuditi, da bi bili čim bolj samoiniciativni, da bi sodelovali pri prostovoljnem delu, raznih izmenjavah, praksah v tujini in doma, skratka da bi sami čim več prispevali k družbi.« Program je namenjen predvsem mladim med 15. in 25. letom, delavnice in aktivnosti pa temeljijo na neformalnem učenju, saj so organizatorji prepričani, da se z lastnimi izkušnjami udeleženci naučijo največ. V preteklih dneh so si ogledali Celje, raziskovali njegove »črne točke« oziroma negativne plati, se kopali v Šmar-tinskem jezeru, obiskali so tudi Ljubljano, čaka pa jih še ogled Logarske doline, kjer se bodo seznanili z ekoturizmom in s turističnimi kmetijami. Med dnevne aktivnosti sodijo tudi delavnice, zvečer pa spoznavajo druge države. Nagličeva pojasnjuje: »Nacionalni večeri so namenjeni temu, da udeleženci izvejo nekaj več o drugih državah, spoznajo njihovo kulturo, kulinariko, razbi- jajo stereotipe in nasploh predstavljajo sprostitev po vseh delavnicah čez dan.« Zadnji dan bo namenjen razvijanju idej za prihodnje projekte, v katere želijo poleg partnerskih držav vključiti tudi širšo slovensko javnost in več mladih iz Celja in okolice. Kek dodaja, da so odzivi udeležencev zelo pozitivni: »Celje je nanje kot mesto naredilo zelo velik vtis, všeč jim je tudi, da so eni prvih gostov v hostlu celjskega mladinskega centra.« VANJA VODENIK Foto: GrupA NOVOST. KI STE 10 OAKALI ^—^Kuplte minute ter se i mtelevalcl In awirioti /i^ip;^ DogDvarlaJ)« ceneia! ^^f^ü 10 minut_15 G (1.5 C/miiH J a®""""!_4flCf1,33C/mJnl v 60 mrniit____J5 CIU5 C/mln) Zakupljflne mtnine lihko porabita za va£ lUcav. la nakup minut in informacije pokličite (031490 02 22 Denar za obnovo dvorca razpisih - Dela za dve leti Mestna občina Celje je letos kandidirala na dveh javnih razpisih za pridobitev sredstev za obnovo Knežjega dvorca in bila na obeh uspešna. Za obnovo dvorišča oziroma za zaščito plošče nad arheološko kletjo in za sanacijska dela na komunikacijskem stolpu, vključno z umestitvijo dvigala, bodo v Celju iz naslova kulturnega tolarja letos in prihodnje leto dobili polovico od potrebnih 323 tisoč evrov, kolikor je vrednost projekta. Postopki za izbor izvajalca del, ki naj bi se začela že letos, končana pa bodo prihodnje leto, so se že začeli. Na drugem javnem razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin pa je Mestna občina Celje kandidirala s tretjo fazo projekta celovite prenove Knežjega dvorca, ki je ocenjena na dobra 2,5 milijona evrov. Za predvidena dela, ki jih bodo opravili do leta 2012, so pridobili malo manj kot 2 milijona evrov. 85-odstotni je delež Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov bo primaknilo ministrstvo za kulturo, mestna občina pa bo prispevala dobrega pol milijona evrov. V tretji fazi obnove bodo s tem denarjem funkcionalno uredili prostore celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta, kjer bosta prostore za svoje dejavnosti dobila pokrajinski muzej in Zavod Celeia Celje. Uredili naj bi tudi večnamensko multimedijsko man-sardno dvorano, ki bo lahko služila tudi protokolarnim potrebam občine, na zgornji etaži komunikacijskega stolpa pa bodo uredili razgledno ploščad. »Veseli me, da je Knežji dvorec že z odprtjem arheološke kleti in pritličnih prostorov v lanskem letu obiskovalcem ponudil povsem novo razsežnost odkrivanja bogate dediščine naših prednikov. Ureditev dodatnih prostorov za protokolarne, kulturne in druge mesto-tvorne dejavnosti bo zagotovo tudi velika pridobitev tako za Celjanke in Celjane kot tudi za vse obiskovalce knežjega mesta,« je novico o uspehu na dveh razpisih Dobra 2,5 milijona evrov je vredna tretja faza obnove Knežjega dvorca, ki bo trajala do leta 2012. komentiral župan Bojan Šrot. Po statični sanaciji zgrad- be, opravljenih raziskavah jekta Celjski včeraj in jutri. in ureditvi arheološke kle- Ta, kot je znano, ob obnovi ti se tako z uspehom na teh Knežjega dvorca zajema še Obnova Starega gradu se bo dveh razpisih obeta nov za- obnovo Starega gradu in končala v torek, ko bodo gon pri uresničevanju pro- medsebojne povezave teh slavnostno odprli prenov- dveh dominantnih celjskih ljen Friderikov stolp. srednjeveških spomenikov. BRST, foto: GrupA LOKALNE VOLITVE Za župana tudi Branko Lobnikar Celje je dobilo že petega županskega kandidata. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je v torek predstavil svojega kandidata za jesenske lokalne volitve. V boj za župansko mesto v Mestni občini Celje se bo podal tudi dr. Branko Lobnikar, nekdanji pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Celje, nekdanji sekretar na ministrstvu za javno upravo in trenutno univerzitetni predavatelj na Fakulteti za varnostne vede. leno pohištvo, bela tehnika, gr< Za informacije o dostavi in ceni polcličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Kot je ob predstavitvi povedal Golobič, je prepričan, da je Lobnikar pravi kandidat, ki bo znal izkoristiti razvojne potenciale Celja. »V stranki se zavedamo, da je sedanji župan favorit, vendar menimo, da je čas za spremembe. Uspešno zgrajena infrastruktura potrebuje nove vsebine, čas je za nove projekte, da bi Celje postalo še močnejše regijsko središče,« je povedal. »Celje potrebuje drugačno, strateško naravnano upravlja- nje fizičnega prostora. Moramo razmišljati za 20 let naprej; celjska podjetja je treba razvojno usmeriti, združiti, da prerastejo regijo in se usmerijo v izvoz. Preprečiti je treba beg podjetnikov z dobrimi idejami. Visoko šolstvo ima dobre zasnove, potrebujemo visoke šole, ki bodo šolale za-posljive ljudi za gospodarstvo, inženiring, zdravstvo in varstvo okolja. Čeprav bi si tudi sam želel ustanovitev univerze v Celju, je to še oddaljen projekt, trenutno moramo vse sile usmeriti v kakovost visokega šolstva ter znanstveno raziskovalne dejavnosti v podjetjih,« meni Lobnikar. Velik neizkoriščen potencial knežjega mesta vidi v turizmu, predvsem pa bi novo vsebino dal mestnemu jedru. »Tega ne bodo rešili novi tlaki. Imeti moramo strategijo, ugotoviti, kaj želimo imeti v njem, in vse sile usmeriti v te cilje. Za to bi potrebovali nekakšen kulturni inkubator, razmisliti bi mo- rali o ustanovitvi centra za razvoj umetnosti, omogočiti boljše pogoje muzejema in gledališču. V primeru moje izvolitve bo en podžupan pristojen zgolj za mestno jedro, določil pa bi tudi upravljavca, ki bi nosil polno odgovornost za razvoj,« je napovedal Lobni-kar, ki bi več pristojnosti dal MČ in KS; poleg večje finančne spodbude bi nanje prenesel tudi odločanje o lokalnih vprašanjih. PM, foto: GrupA »Celje potrebuje župana, ki bo 24 ur na dan mislil na mesto in delal za mesto. Zato bom v primeru izvolitve funkcijo opravljal poklicno,« je napovedal dr. Branko Lobnikar, ki ga je kot županskega kandidata predstavil predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Oda. Le voda. Zivljenjejo hoče. ŽIVLJENJE HOČE TUDI NAGRADE! O, DA! Sodelujte v SMS NAGRADNI IGRI s 120 osvežujočimitedenskiminagradami: Kopalni Oda paket Majica Oda Vstopnice za kopanje vTermalnem Centru Wellness ParkLaško Japonke Oda V zaključnem nagradnem žrebanju pa bomo podelili vikend paket za dve osebi v hotelu Wellness Park Laško. Pošlji SMS s ključno besedo ODA in UNIKATNO KODO na 3131 (npr.: ODA HJZ67) Unikatno kodo najdeš pod zamaškom Ode ali na spletni strani www.oda.si. Sodeluješ lahko tudi prekwap povezave http://l93.77.l60.102/Oda/vnos.aspx?IdPodatkov=OD58l od 20.6.do20.9.2010,1 1. Informacije na: info@sedem.bi 10 NOVI TEDNIK Kanali tudi v Braslovčah Pri asfaltiranju na cesti Parižlje-Preserje Po tem ko se dela pri gradnji sekundarne kanalizacije v Preboldu končujejo in so se pravkar začela na Polzeli, so v sosednjih Bra-slovčah v sredo podpisali pogodbo o začetku del. Gradnjo bo izvajalo podjetje CM Celje. Kanalizacijo bodo gradili na območju od Rakovelj do Bra-slovč in v naselju Parižlje. Zgradili bodo pet posameznih odsekov kanalizacije in obnovili vodovod. Vrednost pogodbenih del znaša 320 tisoč evrov. Stroške v višini 85 odstotkov bo krila vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, preostanek pa občina iz proračuna. Ob začetku gradnje kanalizacije pa Braslovčani v teh dneh zaključujejo obnovo treh cestnih odsekov. Obnovljen bo odsek ceste Preserje-Parižlje, ki je v času gradnje kanalizacije v Parižljah služila kot dovozna cesta in bila zaradi tega zelo poškodovana. Novo podobo bosta dobila tudi priljubljena sprehajalna pot med Bra-slovčami in Braslovškim jezerom, ki je bila v zelo slabem stanju, ter odsek na Terasah. Vse tri cestne odseke v skupni dolžnini enega kilometra so razširili, preplastili z asfaltom in utrdili bankine, obnova pa je stala malo več kot 85 tisoč evrov. MJ, TT, foto: TT Napaka tudi prenizka plača Računsko sodišče je pregledovalo pravilnost poslovanja Občine Vransko v letu 2008. Podrobno je pregledalo del, ki se nanaša na proračun, odhodke občine in zadolževanje. Sodišče je med drugim ugotovilo, da občina ni vodila evidence o oddaji javnih naročil, ni popolno obrazložila posebnega dela proračuna in določila načina vzdrževanja občinskih cest. Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri dodeljevanju sredstev posameznim društvom, ne da bi bil prej izveden javni razpis. Dvema društvoma je nakazala sredstva še pred podpisom pogodbe, enemu pa je nakazala več denarja, kot mu je pripadalo po pogodbi. Sodišče je izdalo mnenje s pridržkom in občini predlagalo nekaj priporočil za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj so bile že med revizijo odpravljene nekatere nepravilnosti. Kot zanimivost naj zapišemo, da je sodišče še ugotovilo, da je v tistem letu občina prenizko obračunala plačo župana Franca Sušnika in ga s tem »udarila« za 470 evrov, podžup-noma pa je izplačala preveč, skupaj 669 evrov. MJ Letos že 622 krvodajalcev Območno združenja Rdečega križa Žalec in KO RK Vransko sta minuli petek pripravila sedmo letošnjo krvodajalsko akcijo. Akcije v prostorih Zdravstvenega doma Vransko za transfuzijski oddelek celjske bolnišnice se je udeležilo 105 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. V vseh dosedanjih sedmih akcijah je kri darovalo 622 krvodajalcev, naslednja, osma od enajstih, pa bo 23. septembra na Polzeli. TT Odprtja ceste sta se poleg prizadevnih Marijarečanov udeležila domači župan Vinko Debelak in župan sosednjega Tabora Vilko Jazbinšek. Pred projekcijo sta zbrane nagovorila Breda Vizovišek in Bojan Vivod iz Zveze turističnih društev občine Žalec. Fotospot Od Rinke do Sotle V prostorih Ekomuzeja v Žalcu so predstavili fotospot od Rinke do Sotle v organizaciji Celjske turistične zveze in Zveze turističnih društev občine Žalec. O novem projektu, ki obse- nega načrtnega dela Celjske tu- ga okoli 500 fotografij najzanimivejših turističnih znamenitosti, je predsednik Celjske turistične zveze Bojan Vivod povedal: »Prva projekcija fo-tospota je plod skoraj enolet- ristične zveze. S fotopredsta-vitvijo območja je na nazoren in vsakomur razumljiv način prikazano bogastvo turističnih vsebin naše regije.« Kot je bilo še slišati, je ta projekt je te- sno povezan z iskanjem odgovora na izzive, ki jih pred turistične delavce postavljajo informacijske tehnologije. Gre za težnjo, da območje od Rinke do Sotle postavijo ob bok uspešnejšim turističnim regijam, kot so Toskana, avstrijska Štajerska, Koroška _ TT Za hribovsko cesto V hribovitem delu Marija Reke nad Preboldom so odprli obnovljen in asfaltiran cestni odsek Cerkev-Brečko. Kilometer in pol novega odseka ceste v vrednosti 120 tisoč evrov je pomembna pridobitev za Marijarečane in ostale. Cesta povezuje kraj z občinama Tabor in Vransko ter je hkrati pomembna povezava z Zasavjem. MJ www.radiocelje.com Petek, 13. 8. 2010, ob 21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije FEŠTA BEND - VELENJSKI TRUBAČI Vstop prost! Sobote in nedelje (julij, avgust) od 17. do 19. ure Ribnik Vrbje PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE (brezplačno) Sobota, 14. 8. 2010, od 15. do 19. ure DAN ODPRTIH VRAT EKOMUZEJA hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Zafcu ZKST ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net V Topolšici večnamenski dom V teh dneh bodo v Topolšici po štirih letih priprav vendarle začeli graditi težko pričakovan gasilski dom in dom krajanov. Pogodba o gradnji je bila podpisana v petek, Občina Šoštanj bo denar za gradnjo večnamenskega objekta, ki naj bi ga dogradili v enem letu, iz proračuna zagotovila v naslednjih treh letih. Na razpisu je bilo za gradnjo objekta izbrano podjetje CM Celje, v petek sta šoštanj-ski župan Darko Menih in prokurist Franc Skok podpisala pogodbo, pri čemer naj bi se dela že začela. Gradnja bo stala kar 1,3 milijona evrov, saj bo objekt, ki bo zrasel v To-polšici, velik 2.100 kvadratnih metrov. Polovica bo namenjena dejavnosti lokalnega gasilskega društva, v ostalem delu pa bodo prostore dobili KS Topolšica, domača društva in turistična pisarna, medtem ko bo večnamenski prostor namenjen druženju krajanov. »Projekt je nastajal več let, pri čemer smo na začetku Velenjčani skrbijo za ceste V Mestni občini Velenje se nadaljujejo vzdrževalna dela na več cestnih odsekih, zato lahko Velenjčani marsikje naletijo na delne ali popolne zapore cest. Poletne mesece kot običajno Velenjčani izkoristijo za redna vzdrževalna dela. Tako se v teh dneh nadaljuje asfaltiranje na lokalni cesti Paka-Lopatnik-Lipje na Lopatniku. Ravno se končuje asfaltiranje odseka ceste Pik-Megalec-Graška Gora na Graški Gori, prav tako tudi obnova cest po več krajevnih skupnostih. V Lokah na lokalni cesti sanirajo tudi plaz. Še nekaj sanacij posedkov in udarnih jam pa Velenjča-ne čaka na Cesti talcev na križišču s Prešernovo cesto ter na križišču s Tomšičevo cesto. Pripravljajo se tudi na sanacijo zgornjega dela javne poti Sedovnik v Cirkovcah. Vsa dela izvaja podjetje PUP Velenje. PM Ob državnem prazniku Med podpisom pogodbe imeli težave z zemljišči, saj smo prvotno želeli objekt graditi na stari lokaciji gasilskega doma. Ker to ni bilo mogoče, smo zemljišče našli v središču kraja ter ga odkupili od Bolnišnice Topolšica, za kar smo odšteli 170 tisoč evrov. Takoj smo pristopili k urejanju projekta, upamo, da bodo dela končana v predvidenem roku, torej v enem letu,« je povedal Menih. Nestrpno bodo odprtje čakali v KS Topolšica. »Društva so malce nestrpna, saj je obstoječi dom v zelo slabem stanju in prostorsko omejen,« je povedal predsednik KS Viki Drev. PM Mestna občina bo v torek obeležila državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob tej priložnosti pripravljajo v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje kulturni večer s slovenskim pesnikom in pisateljem, dobitnikom Prešernove nagrade in čaše nesmrtnosti, Milanom Vincentičem. Prireditev se bo ob 19. uri začela v atriju Centra Nova, nastopila pa bosta pevka Moira in cimbalist Danijel Kolarič. PM viiviiw.novitediiik.com K šmihelskim V nastajanju nova pastirjem Kot zadnji v nizu tradicionalnih zgornjesavinjskih prireditev bodo ta konec tedna na vrsti v Šmihelu, kjer letos 34. pripravljajo Ovčarski praznik. V vasici pod Goltmi napovedujejo organizatorji, Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, nekaj novosti. Dvodnevna prireditev se bo začela v soboto ob 17. uri z odprtjem sejma domače obrti, ob tem pa bodo odprli razstavo ročnodelskega krožka Vrtnice. Osrednje dogajanje se bo začelo ob 18. uri, ko bodo predstavili igran prikaz iz življenja ljudi na podeželju pred mnogimi leti, zagotovo pa bodo v prikaz vključili šmihelske pastirje ter njihove navade in običaje. Dan se bo končal z zabavo z ansamblom Modrijani. V nedeljo bodo ob 14. uri nadaljevali s sejmom domače obrti, ob 15. uri pripravili šaljive igre, ob 18. uri bodo na oder stopili člani skupine Happy band, kasneje pa še v teh šmihel-skih koncih domača skupina, Ansambel Golte. US Dela v športnem parku V sklopu športnega parka, ki je predviden pod vilo Široko, pripravljajo teren za malo nogometno igrišče v velikosti 40 krat 20 metrov. Gradnjo igrišča, ki naj bi bilo narejeno do konca septembra, izvaja podjetje Andrejc, financira pa ga Občina Šoštanj v sodelovanju s Premogovnikom Velenje. Del sredstev za umetno travo, gole, reflektorje, lovilne mreže in odbojno ograjo bo zagotovila Nogometna zveza Slovenije. PM podoba Luč U PE ENERGETIKA Tel-03/89612 56 peUODOUODINKANALIZACIJA Tel.:03/8891120,03/889 MOO roSjE^j^""® moKAmomsromv VELENJE d.o.o. 2NflNIE USn/flRJ/ILNOSr, INOVATII/NOST Koroška cesta 37/b ' 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 ZflNESlJIl/OSr.UfiNKOI/ITOSr Legende o nastanku skale Igle in domače perice so v četrtek obogatile dogajanje na praznovanju občinskega praznika v Lučah, kjer so spet pokazali, kako ponosni so na svojo preteklost. Znana je legenda o nastanku Igle, ki naj bi jo jezni velikan zalučal tako močno, da se je zapičila tik ob Savinjo, legendo pa so povezali z vodnjakom s simbolično podobo skale Igla, ki stoji na novih parkirnih prostorih. Spomine na nekdanje dogajanje pomagata ohranjati tudi letošnja občinska nagrajenca Kristijan Germelj, ki je predvsem za delo v društvu upokojencev prejel priznanje, in Franc Kosmač, ki so mu za vse aktivnosti v planinskih vrstah podelili zlato priznanje Občine Luče. Kot je v nagovoru poudaril župan Ciril Rosc, so v minulem obdobju precej pozornosti namenili obnovi cest, gradnji parkirišča in obnovi zdravstvene postaje ter za naložbe pridobili precej evropskega denarja. Še letos se bo začelo kar nekaj novih naložb, med drugim gradnja prizidka k občinski stavbi ter pločnikov skozi Struge in v zgornjem delu Luč, kjer se bo zaradi selitve trgovine odprlo več prostora, med drugim tudi za nova parkirišča in gradnjo tržnice. »S tem bo center dobil bistveno prijaznejšo podobo,« je prepričan župan, ki je napovedal še gradnjo smučarske vlečnice v Logu, precej več denarja pa bodo namenjali razvoju gospodarstva ter posameznim društvom v občini. Celotno dogajanje na slavnostni seji so s prikazom pranja na perišču ob Ivanovi žagi v strugi Mlinščica popestrile lučke perice, članice Kulturnega društva Luče. Ob obujanju spominov na »žehto«, namakanje perila, »žulerce« in še marsikateri pripomoček, ki so ga prinesle kar v dvorano, so perice seveda velikokrat zapele, pri čemer so jim tudi v četrtek pomagali peri-čice iz vrtca in njihovi prijatelji. US V polni dvorani v Lučah so zapele tudi peričice s prijatelji iz vrtca. avgust 2010 - 12 NOVI TEDNIK Prvouvrščene s tekmovanja v kuhanju bučne juhe, ki so tekmovale celo v bučnih »uniformah«. V zmagovalni ekipi šmarskega društva Ajda so bile Hermina Gracar iz Bistrice ob Sotli, soproga podčetrteškega župana Marija Misja iz Imenega ter Stanka Alegro iz Golobinjeka. Naj živijo buče! Katero društvo kmetic skuha najboljšo bučno juho? - Z bučne veselice v Podčetrtku Za tekmovanje v kuhanju bučne juhe, ki je bilo v torek v Podčetrtku, je v bistvu kriv Krištof Kolumb, ki je to sadje nekoč pritovoril iz Amerike. Visoko hranljive buče, ki imajo malo kalorij, med Slovenci hitro pridobivajo veljavo. Nekoč so bile buče hrana revnejšega kmečkega prebivalstva ter zlasti njihovih pujskov, danes je drugače. Marsikdo še gleda na buče zviš- REKLI SO ka, vendar novi časi dajejo bolj prav vegetarijancem. To se je izkazalo tudi na torkovem tekmovanju v Podčetrtku, ki se je razvilo v pravo bučno veselico. Obiskovalci prireditve, ki so jo pripravili v okviru Lovrenčevega sejma, so pridno jedli bučno juho na sedem načinov ter na koncu zadovoljno plesali ob glasbi v živo. Ob stojnicah, postavljenih na prostem, se je zbralo se- dem ekip društev kmetic Ob-sotelja in Kozjanskega, iz Slovenskih Konjic, Studenic pod Bočem, s Krasa ter iz Zasavja. Pred vsako stojnico je bil kotliček za pripravo bučne juhe, na stojnicah pečene bučne dobrote, ki so jih prinesle gospodinje od doma. »Tri, dve, ena je po predstavitvi ekip morala zaukazati predsednica domačega Društva kmetic Ajda Francka Ja-veršek in tekmovalke so lah- ko začele z enournim pripravljanjem bučne juhe, vsaka ekipa na svoj način. Posebej so pozdravili najstarejšo tekmovalko, 82-letno Marijo Drobne iz Dobrine pod Žusmom, ki je dolga leta odlično kuhala na porokah. A ne buče. V vsakem kotličku je bilo videti drugačne barve, kar je dalo slutiti, da bodo okusi bučne juhe precej različni. Obiskovalcem seveda ni bilo ravno dolgčas, saj je kuhanje nadziral redar - velikan na hoduljah (s stop znakom v rokah), v mimohodu so prišli trubači Donalda TrumpeTa iz pobratene Divače, za ples je igral in pel duet iz domačih logov _ Tekmovalke iz Društva kmetic sežanske regije so imele celo kuharico, ki je bila rojena humoristka. Med mešanjem v kotličkih so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili pogovoru z avtorico knjige Bučna kuhinja za vsak okus, z Matejo Reš z Gorenjskega, ki je z omenjanjem bučnih glavnih jedi ter prilog, juh, namazov, bučne solate, bučnega sladoleda ter posebej čislane bučne marmelade poskrbela, da so se vsem cedile sline. »Tudi surove buče je mogoče jesti, na-ribane ali tanko narezane,« svetuje Reševa, ki je skupaj s sestro Ruth Podgornik Reš znana še po knjigi Čarobni svet buč, kjer med drugim opisujeta vzgojo in sorte buč. Na stojnicah so imele največjo izbiro bučnih poslastic članice Društva Gaja iz Rogaške Slatine, ki so prinesle dve različni bučnici (sladko bučno potico s skuto ter slano bučno gibanico, kot bi ji rekli danes), manjkala ni niti oglarska pogača z bučnim oljem _ Za zunanjo podobo bi si, če bi jo posebej oce- Marija Drobne, Društvo Izviri Dobrina: »Iz mladih let se spominjam, da so včasih skuhali buče za večerjo in to v glinenih loncih. Najprej so jih narezali na krh-lje ter skuhali v vodi, ki so jo nato odlili, krhlje pretlačili ter iz moke naredili podmet, z mlekom in smetano. To je stara kmečka jed.« Stanka Macuh, predsednica Društva Zarja iz Slovenskih Konjic: »Letos tekmujemo že drugo leto. Nekaj receptov vemo od mam, veliko jih je objavljenih vsepovsod. Buče smo narezale povsem na drobno, da je to zares juha. Doma pripravljam za družino bučno juho, bučno omako s pire krompirjem ter izjemoma še bučno sladico. Domači niso ravno oboževalci buč, bolj cenijo meso, vendar imajo radi spremembo.« društvu, nato smo se pozanimale, kako so nekoč kuhale bučno juho naše babice. Pozneje jih daljše obdobje niso več uporabljali, zdaj se to na deželo vrača. Doma pripravim buče, kot jih je že moja mama, ki je poskrbela za bučno juho, ocvrte bučke ter tudi v omaki. Že takrat smo rajši jedli meso in še danes je tako.« na Lovrenčevem sejmu večkrat sodelujemo na stojnicah.« Francka Javeršek, predsednica Društva kmetic Ajda: »Zamisel o kuhanju bučne juhe je nastala v našem Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina: »Za dober recept za bučno juho smo vprašali starejše vaščan-ke, saj so jo v starih časih v Dobrini precej jedli. Letos sodelujemo na tekmovanju prvič, saj se povabilom radi odzovemo. Povabili so nas iz Turizma Podčetrtek, od koder nas že dobro poznajo, saj njevali, zaslužile prvo nagrado gotovo članice društva Ajda, ki so bile v »uniformah« bučnih barv ter z bučnimi motivi, na stojnici pa je bilo prav tako veliko vsega v znamenju buč. Po skuhanih sedmih različnih bučnih juhah so jih obiskovalci okušali, komentirali ter glasovali za najboljšo. Odločili so tako glasovi obiskovalcev kot glasovanje komisije, ki jo je vodil župan Podčetrtka Peter Mis- ja. Zmagala je ekipa društva Ajda s sedežem v Šmarju pri Jelšah (ki deluje na območju štirih občin), na 2. mesto se je uvrstila ekipa Društva Gaja iz Rogaške Slatine ter na tretje Društvo kmetic sežanske regije. Šmarčanke so se izkazale že lani v kuhanju gobje juhe na Celjski koči, kjer so zmagale, a v Podčetrtku so bile z bučno juho »samo« druge. BRANE JERANKO Postavljanje klopotca v virštanjskih goricah na Klopotčevo nedeljo Težko preizkušani klopotec Cvetka Koražija, Društvo Gaja iz Rogaška Slatina: »Sodelovale smo že lani, ko so obiskovalci prireditve našo bučno juho pohvalili. Lani smo dodale prekajeno meso, a takšen recept enemu članu komisije ni bil všeč. Letos pripravljamo čisto pravo bučno juho, brez dodatkov. Na prepraženo čebulo smo dodale naribane bučke, ki smo jih prej okisale ter potrosile s kumino. Nato še lovor, majaron, muškatni orešek, naribani sveži ingver, beli in črni poper ter na koncu vse skupaj zalile s sladko smetano. Recept sem si izmislila sama.« V Virštanju, ki je najbolj znan po trti in vinu, so ob krajevnem prazniku pripravili Klopotčevo nedeljo. Na dobro obiskani prireditvi so postavili velik klopotec, ki ima kljub svoji mladosti burno preteklost. V desetletju in pol, odkar ga postavljajo, je že bil med drugim hudo poškodovan v neurju. Na tem prazniku vina je bilo mogoče poskusiti sedem vin iz kleti sedmih vinogradnikov iz virštanjskih goric ter iz Kleti Imeno, prisluhnili so tudi pesmi o virštanjski starodavni trti, ki se vije ob stavbi Banovine. Med prejemniki treh priznanj vinogradniškega društva in KS je bil Aleksander Vi-dečnik iz Zgornje Savinjske doline, ki ga v javnosti najbolj poznajo kot publicista, v mladih letih pa je na Kozjanskem spodbujal razvoj vinogradništva. Prireditev je nastala v sodelovanju med Društvom vinogradnikov Virštanj-Kozjan-sko ter KS. BJ V Kozjem bo živahno Ob farnem prazniku v Kozjem pripravlja v nedeljo tamkajšnje turistično društvo zanimivo dogajanje. Ob 9. uri se bo začela kozjanska domača tržnica, kjer bodo predstavljeni izdelki in pridelki, ob 10. uri bo praznična maša v Marijini cerkvi, po njej pokušina kozjanske kolerabje juhe (ob spremljavi lajnarja). Ob tej priložnosti bo na trgu na ogled fotografska razstava Utrinki 20. stoletja, kjer bodo prikazana različna krajevna praznovanja, Muzejsko društvo Kozje pa je prav tako poskrbelo za razstavo Kozjanski rodovniki, ki je na ogled v Kroflnovem mlinu. Ob tej priložnosti si bo mogoče ogledati še muzejsko šolsko učilnico, imenovano Šola moje mame. BJ Otroci so si lahko naredili pisane klobuke, žogice za žongliranje ali poi. In kot se za pravi cirkus spodobi, maska sploh ne sme manjkati. torje. Če postaviš nogo takole, roki obrneš nazaj, se postaviš na glavo in z vso silo telo obrneš v zraku _ Vidite? Čisto preprosto. StO Foto: GrupA Klovnesi Zu in Zu (v prostem času slišita na imeni Sara in Mojca Zupanc) sta s spontanostjo in z norčavostjo navdušili malčke. Cirkus na ■ v v igriscu Klovni in klovnese, akrobati in žonglerji ter prava mala cirkuška predstava so v teh dneh Šentjur spremenili v cirkuško areno. No, vsaj malo nogometno igrišče v športnem parku. Navdušena množica malčkov ni pogrešala skoraj ničesar, saj se je našlo za vsak okus nekaj. V okviru poletnega kultur- tem so se naslonili predvsem no-zabavnega utripa je Mladinski center Šentjur pripravil svojo drugo večjo prireditev, Cirkuško poletje. Pri na lastne vire, prostovoljno delo in veliko domišljije. Kot pravi Lara Žmaher iz Razvojne agencije Kozjansko, pod okriljem katere deluje mladinski center, se jim zdi tak način dela izredno pomemben. »Na ta način mladi rastejo in se osebnostno bogatijo, četudi se v obilici dela tega niti ne zavedajo.« Na koncu je tako nastala privlačna mešanica popoldanskega živžava, kjer so nastopajoči znali primerno začiniti dogajanje, po drugi strani pa pustili široko odprta vrata za ustvarjalnost najmlajših gostov. Malo večji pa tudi niso bili prikrajšani za izzive. Njihovi vrstniki iz Laškega so namreč prikazali precej vratolomno predstavo. In se izkazali tudi za ustrežljive men- Akrobatska skupina X-3M iz Laškega so mladi perspektivni fantje, ki v svojem programu združujejo elemente trickinga, parkourja, free runninga in break danca. Če vam nič od tega ne zbuja posebnih asociacij, naj vam šepnemo le to, da se jih splača videti. Godbeniki v blatu Ivan Medved je več let uspešno vodil eno najboljših slovenskih godb na pihala v Laškem, nato je pred dobrim letom, 23. marca lani, na Vrhu nad Laškim ustanovil vaško godbo. V glasbo zaljubljenemu Ivanu žilica ni dala miru, da bi, potem ko je odložil taktirko v Laškem, počival in ži- Vaška godba Vrh nad Laškim vel v spominih na lepe trenutke, ki jih je preživel z laškimi godbeniki. Na prigovarjanje nekaterih prijateljev, predvsem župnika in predsednika krajevne skupnosti, ki so izvedeli, da je mojster Ivan prost, so zbrali mlade in stare godbenike ter ustanovili Vaško godbo Vrh nad Laškim. Velika sreča je, da je v zaselkih okoli Vrha nad Laškim veliko godbenikov, ki igrajo različne inštrumente, tako da ni bilo težko sestaviti prave vaške godbe, ki se je prvič javno predstavila pri domači cerkvi v procesiji ob veliki noči. Takoj po procesiji se je delo za novo godbo začelo. Igrali so ob raznih odprtjih, praznikih, rojstnih dnevih, na gasilskih prireditvah, skratka povsod, kjer je dobrodošel zvok godbe, še posebej vaške. Njihova posebnost je, da imajo v svojih vrstah tudi »frajtonarja«, torej glasbenika z diatonično harmoniko. Ker so bili povabljeni v televizijske in radijske oddaje, so posneli prve tri skladbe Slovenci, Ko je ura polnoči in Čas počitnic, ki so jih predstavili tudi v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje. S štorskimi godbeniki so zastopali Slovenijo v Španiji, gostovali so na Češkem, igrali so tudi na cerkveni prireditvi na Rakovniku v Ljubljani. Dober glas o Ivanovih godbenikih, ki so se jim že pridružile tudi mažoretke iz Šentruperta nad Laškim, se hitro širi in tako so bili kot edina godba med številnimi zabavnimi in rokerskimi skupinami povabljeni na igranje na tradicionalno prireditev Rock Otočec, kjer se udeleženci ob poslušanju glasbe tudi veselo povaljajo v blatu. Ivan Medved, ki se z glasbo ukvarja natančno trideset let, izšolal pa se je za igranje oboe in saksofona ter med drugim igral tudi pri ansamblu Kvinton, navdušeno pripoveduje: »Združuje nas neverjetna energija in gremo povsod, kamor nas povabijo. Vaje imamo vsako nedeljo po maši. To niso navadne vaje, ampak prava, prijetna sreča- nja. Naš osnovni namen je, da skrbimo za razgibano življenje v okviru kulturnega društva v naši vasi in na Kozjanskem, a tudi širše.« Julija so pripravili pravo presenečenje Marici Lesjak, ko so ji nenapovedano zaigrali na odprtju njene imenitne razstave, kjer je predstavila 55 vrst rož, izdelanih v barvnem krep papirju. »Gospa Marica, moja botra, nam je ob začetku igranja prva pisala in čestitala ter edina podarila 20 evrov. Zato si zasluži naše priznanje in hvala ji,« je povedal Ivan Medved, ki ima s svojo novo skupino še veliko načrtov. Med njimi je tudi organizacija 1. festivala vaških godb, ki bo predvidoma 19. septembra pod vaškim kozolcem na Vrhu nad Laškim. Pričakujejo pet do šest godb, igral pa bo tudi Kvintet Dori. In kdor ga pozna, ve, da bo čez leta med najbolj znanimi manjšimi ljudskimi godbami v Sloveniji, ki ne bo moteča za nobeno drugo godbo, saj ima čisto svoj, specifičen in ljudski program. TV 14 NOVI TEDNIK Zamudo bodo nadomestili CM Celje v Vitanju začenja gradnjo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij Za gradnjo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki bo zraslo na mestu starega kulturnega doma, so v Vitanju na javnem razpisu izbrali kot najugodnejšega ponudnika družbo Ceste mostovi Celje. Z oblikovanjem gradbišča se je v tem času gradnja že začela, izvajalec pa zagotavlja, da bodo dela končana v pogodbenem roku, torej v drugi polovici prihodnjega leta. »Verjamem, da je bila izbira izvajalca prava. Naš projekt je v gradbenem smislu zelo zahteven in prav je, da smo ga zaupali podjetju, ki ima znanje in izkušnje,« pravi župan Slavko Vetrih. Kot smo že pisali, so arhitekturno rešitev za KSEVT skupaj oblikovali štirje vrhunski slovenski arhitekturni biroji - Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti ter Biro Sadar in Vuga, povezani v Združenje arhitektov za Vitanje. Podoba objekta izhaja iz načrta prve geostacio-narne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, ki ga je v svoji knjigi leta 1929 opisal Herman Potočnik Noordung. Njegovo delo je tudi temelj, na katerem je leta 2006 zra- sla v Vitanju spominska soba Hermana Potočnika Noor-dunga. Neobičajna zgradba z moderno zasnovo je gradbeno izredno zahtevna. Imela bo več namenov; v pritličju bodo nova knjižnica, dvorana za kulturne in druge prireditve s 300 sedeži in prostori za delo društev. Galerija, prostori mladih raziskovalcev in planetarna knjižnica bodo na višjih ravneh in to je del, zaradi katerega bo objekt nosil ime Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Projekt je ministrstvo za kulturo na drugem lanskem razpisu za obnovo javne kulturne infrastrukture ocenilo kot enega najboljših in mu za izvedbo namenilo dva milijona evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev. Tudi zaradi tega je pomembno spoštovanje rokov. Gradnja naj bi se po prvotnih predvidevanjih začela že junija, a kot pojasnjuje župan, se je vse skupaj zavleklo: »Ne po naši krivdi, saj postopek terja spoštovanje zakonitih rokov. Ne glede na zamudo pri izboru izvajalca bodo dela končana pravočasno. Izvajalec zagotavlja, da bo tudi letos, razen Krožna tlorisna oblika je značilnost objekta če pride do izjemno neugodnih vremenskih razmer, uspel postoriti vse, kar naj bi. To pomeni, da bodo že le- tos končana vsaj groba zidarska dela.« Oblikovanje gradbišča se je torej začelo zares. Vitanj- čani so iz starega kulturnega doma že odstranili opremo. »Skušamo ohraniti vse tisto, kar še lahko kdajkoli in kjerkoli uporabimo,« še pojasni ta del priprav na gradnjo župan Vetrih. MILENA B. POKLIC Obnovljene kapele v Vojniku V Vojniku bo jutri blagoslov križevega pota in obnovljenih kapel, ki ga bo opravil celjski škof Stanislav Lipovšek. Vojničani so se na pobudo Mirka Kraševca pred tremi meseci lotili obnovitvenih del na štirih kapelah, ki so na križevem potu od cerkve sv. Florjana do cerkve Marija Sedem žalosti ali kot rečejo domačini cerkev device Marije: »Starost kapel ni natančno znana, vendar ko smo jih obnavljali, smo na podlagi materialov videli, da so stare več kot 200 let. Zahvalil bi se vsem, ki so pomagali pri ob- novi, saj smo vse postorili z lastnimi rokami in sredstvi.« Blagoslov, ki ga bodo krajani pripravili jutri, v soboto, ob 16.30, bo obogaten s koncertom več vokalistov in vokalnih skupin, ki so ga poimenovali Prvi koncert Marijinih pesmi v Vojniku. MOJCA KNEZ, foto: GrupA Noč pod kostanji Vzpon na Strnadov travnik Športno društvo Socka prireja v nedeljo tradicionalni ko- , , lesarski vzpon na Strnadov travnik v Selcah. Zbor udele- WHMfinOVltGdllikiCOlll žencev bo pred gasilskim domom v Socki ob 9.30. MK Tradicionalna Noč pod kostanji na Dobrni se bo s turnirji Dobrna open 2010 začela že jutri. V Mladinskem klubu Dobrna v sodelovanju z Občino Dobrna in javnim zavodom za turizem, šport in kulturo zagotavljajo, da bodo prireditve Noči pod kostanji namenjene vsem ge- neracijam. Prva sobota bo namenjena predvsem športnim navdušencem, ki se bodo na igriščih osnovne šole merili na turnirjih v košarki, odbojki na mivki in nogometu. Prihodnji petek, 20. avgusta, bo večer elektronske glasbe, vrhunec Noči pod kostanji pa bo prihodnjo soboto, ko bodo v popoldan- skih urah z Živ žavom na svoj račun najprej prišli najmlajši obiskovalci, ki se bodo ob glasbenem programu lahko zabavali tudi v lu-naparku. Za nadaljevanje večera oziroma noči pa so organizatorji poleg spremljevalnega programa poskrbeli za pester glasbeni izbor, saj bodo poleg ansambla Tramontana nastopili še Tanja Žagar in Mi2. MOJCA KNEZ m€ • ^ s""'*«. s PLAY I] IM M.f' iini Celjski se vračajo Celeia - mesto pod mestom, kot so v Celju poimenovali klet Knežjega dvorca, v kateri so na prekrasni postavitvi na ogled ostanki rimske ceste, antične Celeie in srednjeveškega obzidja, je ob vsakem ogledu pravo presenečenje za obiskovalce, a tudi za stroko. Ta najlepši antični celjski spomenik naj bi postal v kratkem tudi prostor za stalno arheološko zbirko. Toda načrti se spreminjajo. »Za Mesto pod mestom smo res dobili nagrado društva arhitektov in nagrado arheološkega društva. Tudi to potrjuje, da je prezentacija vrhunska in da je na ogled bogata dediščina, zato je klet v ponos muzeju. Veseli smo, da se veča tudi število obiskovalcev, ki je v letošnjem polletju že preseglo celoten lanski obisk,« ne skriva zadovoljstva direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman. Priznanja stroke in večji obisk so najbrž spodbuda, da o tem prostoru razmišljate še naprej ^ Vsekakor. Že oktobra nameravamo v tem prostoru odpreti prvi del stalne arheološke postavitve, predvsem pa postavitev, ki bo govorila o postavitvi Knežjega dvorca, njegovi arhitekturni zgodovini in tudi o rimski preteklosti. To je sprememba v dosedanjih načrtih, saj ste, kolikor vem, tu želeli razstaviti stalno arheološko zbirko muzeja ^ Stane Rozman je kot vsi muzejski delavci ponosen na klet Knežjega dvorca. Sprva smo res nameravali ta unikaten prostor v celoti izkoristiti za stalno arheološko razstavo, vendar smo po posvetih s strokovnjaki to namero opustili in se odločili, da bo ta impresivna zbirka svoj prostor našla v prvem nadstropju Knežjega dvorca. Razstava v kleti bi zahtevala postavitev vitrin, ki bi stoodstotno ščitile eksponate pred vlago, kar bi bil izjemno visok strošek, ki te postavitve ne bi opravičil. Zlasti kovinski deli bi bili izpostavljeni potencialnemu uničenju. Razlog je torej vlaga v kleti, s katero ste imeli v zadnjih letih nemalo težav. Deloma smo te težave že rešili, a odstotek vlage je še vedno relativno zelo visok, kljub stalnemu zračenju. Prav v teh dneh urejajo novo prezračevanje. Klet je bila večji del v zemlji, po lanskih arheoloških raziskavah na vzhodni strani dvorca pa se je pokazala možnost vzpostavitve nekoliko bolj Po dveh strokovnih nagradah Mestu pod mestom vse več obiskovalcev in novi načrti končno spet prišli na mesto, ki si ga zaslužijo - nazaj v dvorec. Ali to in dejstvo, da je občina pridobila nova sredstva za celovito obnovo dvorca, pomeni, da so raziskave končane? Ne še v celoti. Trenutno raziskujemo v kletnih prostorih nekaterih sob dvorca, vse skladno s kulturnovarstveni-mi pogoji, ki jih je pridobila občina. Čaka nas še večji izziv na severozahodnem delu dvorca, kjer bomo izkopavali šele, ko bo v sladu s kulturno-varstvenimi pogoji ustrezno znižana streha, najbrž v letu 2011 ali 2012. Arheologi najbrž pričakujejo še kakšne najdbe, saj je bilo tam strogo središče nekdanje Celeie. Na nekaterih mestih seveda pričakujemo najdbe, a večji del je bil uničen že v srednjem veku, saj je zdaj jasno in dokončno potrjeno, da je bil okoli srednjeveškega dvorca obrambni vodni jarek. Takrat je voda večino stvari odnesla. Večje najdbe bi pričakovali na dvorišču Knežjega dvorca, vendar smo se po posvetovanju s stroko odločili, da v ta del z raziskavami ne bomo posegali, saj bi najdbe lahko popolnoma spremenile podobo osrednjega trga, ki bo po izgradnji v letu 2012 odprt in neposredno povezan s Trgom celjskih knezov. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A konkretnega prezračevalnega sistema. Upamo, da bo s tem tudi vlaga manj nadležna. Kje boste postavili stalno arheološko zbirko? Celje s tako bogato antično in drugo arheološko dediščino je od začetka gradnje knjižnice ostalo brez stalne postavitve. Odločili smo se, da bo zbirka stala v že obstoječih obnovljenih prostorih dvorca, tam, kjer je bil nekoč sedež podjetja Nepremičnine. Pričakujemo, da bo zbirka postav- ljena in s tem znova na ogled v začetku prihodnjega leta. Istočasno se bodo začela dela tudi na južnem in vzhodnem delu dvorca, za katera je občina pridobila sredstva iz strukturnih skladov in tam namerava muzej postaviti svojo dejansko najbolj prestižno zgodbo - o celjskih knezih. Že deset let je ta razstava, ki je bila izjemno uspešna in zelo dobro obiskana, hkrati pa odlično sprejeta pri strokovni in laični javnosti, v depojih. Celjski bodo tako NE ZAMUDITE ^ koncerta mednarodne komorne zasedbe Pegasus, ki bo v okviru mednarodnega festivala Imago Slovenije nastopila danes (petek) ob 20.00 v Zdraviliški dvorani Term Dobrna. Pegasus je kvintet vrhunskih akademskih glasbenikov iz Slovenije in Grčije, ki se ponašajo s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji. Program skupine obsega uglasbeno grško poezijo. Sestavljajo jo vokalist Jan-nis Vagenas, tudi ustanovitelj skupine, kitaristka Katja Po-rovne - Silič, flavtistka Vanja Ivankovič, violistka Veronika Plestenjak in harfistka Tina Žerdin Vstop prost ^ ^ koncerta legende slovenske zabavne glasbe Ota Pest-nerja, ki bo danes (petek) ob 20.30 v atriju Velenjskega gradu. Oto Pestner je svoje prve posnetke naredil že pri 12 letih v studiu Radia Celje, leta 1971 je s 15 leti zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Do konca sedemdesetih je redno sodeloval in pobiral nagrade na Slovenski popevki in mnogih drugih festivalih. Od leta 1970 do 2008 je bil član in umetniški vodja New Swing Quarteta. Komponira že od leta 1971, z aranžerstvom in s producentstvom pa se je začel resno ukvarjati v osemdesetih. Ustvaril je nekaj najpomembnejših slovenskih popevkarskih albumov. Oto Pestner je do danes posnel že več kot 40 solističnih albumov. Na Velenjskem gradu se bo predstavil s projektnim kvartetom, v katerem ga bo med drugim na kitari spremljal Primož Grašič. V primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Velenje. Vstopnina: 12 EUR ^ ^ predstave Brane Solce: Strigalica, ki bo v izvedbi potujočega gledališča za otroke Teatro papelito v soboto ob 10.30 v Galeriji Velenje. Papir ponuja neskončne možnosti kreiranja in je blizu otroški duši. Pisani trakovi, kon-feti, pustne maske, ovojni papir za darila^ Vse spominja na praznik, veselje, presenečenje _ Nekaj tega občutenja je skritega v predstavah teatra Papelito. Škarje kar sproti izrezujejo vse, kar je potrebno za predstavo. Papelito je novo ime za gledališče Papilu, ki je bilo ustanovljeno že leta 1982. Izhodišče tega malega popolnoma avtorskega potujočega teatra je papir, material, ki ponuja neštete možnosti oblikovanja. Izrazito vizualni jezik metafor in simbolov povezuje z glasbo in zvoki - pripoveduje torej brez besed, kot neke vrste animirana papirnata slikanica. Vstop prost ^ Folkloristi na Sardiniji Člani Celjske folklorne skupine so se oglasili s Sardinije, kjer sodelujejo na 5. mednarodnem folklornem festivalu »Sa Corona Arrubia«. Poleg Celjanov na festivalu nastopajo tudi skupine iz Mehike, s Taj-vana, iz Turčije, Španije, Češke republike ter šest domačih skupin. Posebnost festivala je, da ni na enem prizorišču, ampak da skupine nastopajo po številnih krajih Sardinije. Celjani so na devetih nastopih predstavili plese in pesmi Gorenjske, Bele krajine, Prekmur-ja in Kozjanskega. Povsod so bili odzivi izredno topli, gle- dalci pa so bili prav navdušeni nad prešernostjo, razigranostjo in profesionalnim podajanjem slovenskega ljudskega izročila. Celjane čaka še zadnji gala večer in zaključek festivala. Domov se bodo predvidoma vrnili ta konec tedna. BS 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK »Pri mlačvi sem začel sodelovati takoj po osnovni šoli. Najprej doma, pozneje skupaj z več fanti še po drugih kmetijah,« se spominja nekdanjih mlačev Ka-rol Herič iz Ješovca pri Šmarju pri Jelšah. Herič, ki bo oktobra star 99 let, je v soboto nastopil na prikazu mlačve na star način na Brecljevem. Prikazoval je naporno mlačev s cepci. V vasi Brecljevo, ki je v gričevnatem svetu najbližje okolice Šmarja pri Jelšah, si precej prizadevajo za obujanje starih običajev. Tam deluje znana Kulturna skupina Brecljevo, »društvo za obujanje in ohranjanje starih običajev in organiziranje kulturnih prireditev«, ki prikazuje kmečka opravila, kot so na primer ličkanje koruze, pozimi »furež« (koline), pred tem jeseni puhanje perja, imenovano tudi »čehanje«. Nekdanjo kmečko posteljnino so sestavljali predvsem slama, »kožuhinka« (ostanek ličkanja koruze) ter vzglavnik iz kurjega ali drugega perja. Na Brecljevem imajo celo slikarsko kolonijo. Od cepcev do elektrike V soboto je bilo vse v znamenju mlačve s cepci ter z mlatilnico. Najprej seveda najstarejše, s cepci, kjer se skoraj 99-letnemu Karolu He-riču leta niso skoraj nič poznala. Pravijo, da mu zdravje zelo dobro služi, da nima posebnih težav, še najmanj s spominom. »Delal sem vse od otroških let,« se spominja. »Včasih smo mlatili s poda na pod po dva tedna skupaj, z izjemo nedelje,« se je mlatič Herič spominjal desetletij nazaj. »Danes vse naredi kombajn,« je povedal s kar nekaj nostalgije. Dobre volje seveda ni manjkalo, saj je po dveh dneh dela pri kakšni hiši sle- dil _bblikof« in to pozno v noč. Z dobro hrano, pijačo ter s plesanjem, saj je bilo po vaseh nekoč veliko mladine. Udeleženci prireditve na Brecljevem so mlačev po starem spremljali z velikim zanimanjem. Starejši so se spominjali, kako je bilo nekoč, mlajši so o nekdanjem kmečkem opravilu pred tem bolj malo ali celo nič slišali. »Mla-čev je bila za kmeta nekoč velik praznik, ko so se veselili žita, kruha. Bila je pogoj za preživetje,« je med drugim spomnil povezovalec prireditve Slavko Javorič v Leon Amon: »Današnja prireditev je super. Ta kmečka opravila gredo žal v pozabo. Po zaslugi predsednika naše kulturne skupine Slavka Javoriča se pri nas tega še spominjamo. Osebno se mlačve z električno mlatil-nico še spominjam, takrat sem bil dijak. Ljudje so se tudi poveselili. Danes vse postori kombajn.« Prikaz škopanja na Brecljevem. S škopi so pokrivali slamnate strehe, ki so nekoč prevladovale. Horuk v stare čase Na Brecljevem nad Šmarjem so prikazali mlačev po starem - Med mlatiči s cepci skorajšnji 99-letnik pristnem šmarskem narečju, kot se za takšno prireditev spodobi. Bilo je drugače kot danes, ko žito, če ga doma ni, pripeljejo z Madžarske. Pri velikih kmetih je mlačev lahko trajala kar ves teden. Na Brecljevem so v soboto prikazali še »včijanje«, lo- Alenka Macuh: »Veseli me, da se obujajo stari običaji, da naši otroci to vidijo. Tudi moja generacija mlač-ve na star način ne pozna, naši starši pa še. Doma o nekdanji mlačvi nismo govorili, v službi pa se veliko pogovarjam s starejšimi ljudmi ter slišim tudi o nekdanjih običajih. Všeč mi je, da to danes vidim v živo. Tudi druženja manjka, ljudje se srečujejo predvsem vsak v svojem avtomobilu, ko si pomahajo z roko.« Angela Čakš: »Med nekdanjo mlačvijo so ženske delale predvsem v kuhinji. Ko se je še mlatilo s cepci, so vse postorili moški, ko sta prišla na vrsto ročna mlatil-nica ter bencinski motor, so sodelovale tudi ženske, ki so predvsem odgrabljale slamo. Dobre volje prav tako ni manjkalo. Če so delali s strojem, je sodelovalo devet mla-tičev, ki so se šalili že med delom.« Jože Jecl: »Mlačev na star način imam v najlepšem spominu. Škoda, da današnjih otrok ne zanima dovolj tisto, kar je bilo nekoč. Krivi so starši, ki jih prinesejo pred računalnik, od koder jih morajo nato tudi odnesti. Spomnim se še mlačve s cepci. To so bili lepi časi.« čevanje žita in plev od slame, ter delo z »vejanco«, s katero so zrnje ločili še od plev. Prikazali so celo ško-panje, izdelovanje škopov za pokrivanje slamnatih streh. Vse to ne zgolj zaradi opo- zarjanja na dediščino naših prednikov, ampak tudi zaradi druženja v času, ko so si ljudje s televizorjem in računalnikom samozadostni. BRANE JERANKO Foto: Grup A Velikemu retu pravijo na Šmarskem »rdeseja«. Kupovali so jih od Ribničanov, ki so se pred mlačvijo redno oglasili ter nekatere popravili. Frčanje plev s stare dobre »vejance«. Med prikazovalci mlačve s cepci je bil skorajšnji 99-letnik Karol Herič. Več kot sto voznic so zbrale na seznamu in že to je dober občutek, saj se mnoge pri svojem delu počutijo povsem osamljeno. Še se bodo družile, spet izdale lasten koledar in morda ustanovile tudi svoj klub. »Pazi, baba za volanom!« Za nekatere nuja, za druge življenjska želja - Kamion-skim otrokom nič ne manjka - Roko čez 16 koles imajo še vedno moški Kaj ženskam pritiče in kaj ne, je že skoraj stvar filozofije. Na Lopati so se v soboto srečala dekleta, ki so čez razglabljanje že zdavnaj naredila križ. Odločna, simpatična in po sili razmer včasih brezkompromisna. Predstavnicam nežnejšega spola v izrazito moških poklicih ni vedno lahko. Nina Žgur in Klavdija Ojster-šek sta prepričani, da so skupaj močnejše. Se bo iz srečanja voznic višjih kategorij rodil klub tovornjakaric? Življenjske zgodbe, ki so jih posadile za krmilo tovornjakov, avtobusov, vlačilcev in drugih vozil višje kategorije, so izjemno različne. Karmen iz Maribora je šoferka sedem let. »Očitno je stvar v genih,« skomigne z rameni, ko razloži, da je vozil tudi njen biološki oče. »Družinskega življenja ni. Otrok nimam in si tudi ne predstavljam, kako bi jih imela,« že kar takoj postavi stvari na svoje mesto. Dom postanejo evropske ceste. »V Angliji, Franciji je to, da si ženska, velika prednost. Za razliko od Italije, Španije, kjer je prava katastrofa. Ampak če si komunikativen, povsod zlezeš skozi.« Reakcije ljudi ob ce- sti jo na srečo še vedno zabavajo. »Predvsem otroci običajno kar na glas butnejo: >Glej, baba vozi!<. Pa na prehodu ne stopijo enega, ampak raje tri korake nazaj, ko te zagledajo.« Emancipacija gor ali dol, s predsodki očitno še zdaleč nismo opravili. la sem se v marsičem, potem sem na moževo prigovarjanje opravila izpit. Sprva je šlo počasi in previdno, zadnjih pet let pa vozim intenzivno skoraj vsak dan.« Kot pravi, si vsi skupaj tako terenski posel lahko privoščijo zgolj zato, ker imajo srečo, da stara mama doma skrbi za ogenj v družinskem ognjišču. Za legendarno Šulerjevo Ančko, ki je vozila avtobus, je bila ena prvih šoferk na Šentjurskem. »S tovornjakom je vseeno drugače. Nikoli ne veš, kakšen teren te čaka. Se je že zgodilo, da me je pri gradnji neke ceste po brežnem in razmočenem terenu skoraj potegnilo v dolino. Na srečo mi je ob strani spet stal mož,« se zvonko nasmeje. Hči Saša je izjemno odločna 20-letnica, sicer študentka gradbeništva. »Seveda se kdaj zgodi kaj neprijetnega, ampak ne smeš pestovati nesreče. Vse je del posla. Treba se je zbrati in voziti naprej.« Kakšno teslo ■ IVB si zasluzi eno na Povsem podobno prepričanje ima tudi Mara iz Kranja. Vitka gospa srednjih let je pri 21 letih ovdovela. Za možem sta jih ostala tovornjak in dva nepreskrbljena malčka. Čeprav do takrat niti osebnega avta ni vozila, je sprejela pogumno odločitev, da bo otroka preživljala z moževim poklicem. »Bila sem ena prvih. Vozila sem gradbeni material po celi državi. Nobenih slabih izkušenj nimam. Ker sem ženska, ni bilo nič huje, a tudi nič lažje. Zna se zgoditi, da bom do >penzije< za volanom.« A ko izključim mikrofon, se razgovori tudi o drugi plati ka-mionarske realnosti. »Priti na gradbišče, v podjetje, kjer je 500 moških _ Vedno se bo našlo kakšno teslo, ki misli, da si lahko vse privošči. A ni problem. Mu rečeš enkrat, dvakrat, če je treba. Potem ga pa na če ne gre drugače,« prostodušno prizna. Na svoja otroka je ponosna. »Sama ne vem, kako mi je uspelo. Že v osnovni šoli sem ju morala tudi po več dni pustiti sama doma. Vedno, ko me je ustavil policist ali me celo iskal po gradbišču zaradi kakšnih manjših prometnih prekrškov, mi je zlede-nela kri po žilah. Kaj je narobe z mojima otrokoma?!« Nina je kar dva meseca visela na telefonu in iskala svoje »sotrpinke« za volanom. Upa, da se jim bo kljub materinstvu še lahko pridružila. Tudi s svojim malčkom. »Ne rečem, da je enostavno, vendar vem, da zmorem,« je prepričana. »Najin sin je kamionsko dete« Ko je Klavdija iz Zgornje Kungote staršem omenila svojo življenjsko željo, so bili šokirani. Njen mož, prav tako voznik, pa je njene besede »kamion peljat, pa umret« razumel. Želja se ji je izpolnila, ko je bil njun sin star eno leto. »Mali je kamionsko dete. Do drugega razreda je videl že vso Evropo, se spoznal s tujimi jeziki, zdaj pri devetih že tekoče govori angleško. Res so me nekateri zelo čudno gledali zaradi tega. Ampak nam je bilo krasno, otrok pa je imel tisto, česar mnogi nimajo - ob sebi starša 25 ur na dan.« Zaradi šole in drugih obveznosti so se morali drugače organizirati. »Zdaj pa je kriza,« prizna Klavdija, ki trenutno okreva po operaciji zaradi poškodbe na delu. Družinska odločitev je bila, da špedicij sko vožnjo nadaljuje ona. »To je izvedljivo, ker imam čudovitega moža, ki skrbi za dom in otroka.« On doda, kako srečna žena pomeni tudi srečno družino. Res je, pogrešajo se, ko se teden ali dva ne vidijo. Težko je. »Ko me odloži pred kamionom in se potem odpeljemo vsak v svojo smer, prvih nekaj kilometrov sploh ne vidim ceste, tako mi lije-jo solze. Že dvakrat se je zgodilo, da sem zamudila sinov rojstni dan. Niti zapeti mu nisem mogla po telefonu O težkem življenju kamio-narjev je pel že Domicelj. O kamionarkah se mu še sanjalo ni. Moški odločili, da je konec Solze skoraj premagajo tudi Nino Žgur, ki nas je na naših straneh že očarala s svojo prostodušnostjo, odkritostjo in srčnim navdušenjem nad svojim delom. Vmes je postala ponosna mamica dobro leto starega fantka. Spet bi se rada zaposlila. Prepričana je namreč, da ji z malo razumevanja ne bi bilo treba izbirati med enim in drugim. In tu se zlomi. »Očitno lahko o tem samo sanjam. Smo bili že dogovorjeni za vožnjo, po omembi otroka pa niti ne pokličejo več. 800 tisoč kilometrov, štiri leta vožnje samo po Španiji, zaposlitev pri angleškem delodajalcu v tujini, izkušnje na vsem mogočih tovornjakih očitno ne štejejo nič, niti za disponent-ko. »Žal je tako, da imajo v tem poslu še vedno prvo in zadnjo besedo moški. In ti so večinoma prepričani, da ženske sodimo za >šporhert< in še kam - v hiši, se razume. Zdi se jim, da je teh 16 koles za nas absolutno prevelik zalogaj, bogne-daj da ob tem še kakšna guma poči. Vedno ista štorija!« se jezi Nina. Zraven presenetljivo raz-neženo doda: »Blazno rada sem šla.« Očitno je na visokem to-vornjakarskem sedežu posebne vrste bencinska odvisnost. Ko človeka enkrat zgrabi, ga nikoli več ne spusti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A Andreja in Saša Selič sta skupaj preživeli tudi prometno nesrečo s tovornjakom. Na srečo ni bilo nič hujšega, nobeni pa ni niti za trenutek vzelo poguma. In kako je mama spremljala odločitev svoje hčere, da se ji pridruži? »S ponosom,« brez pomisleka pove Andreja. S tovornjakom pod breg Andreja in Saša Selič iz Vo-duc pri Šentjurju sta mati in hči. Obe šoferki. Ko je šla tekstilna industrija v Preboldu v stečaj, je Andreja po 11 letih ostala brez službe. »Poskusi- Kabina tovornjaka sčasoma postane dom. Kot pravijo dekleta, te ta način življenja zasvoji. Žal pa je cena včasih visoka. V nedeljo Gorenje - Celje? Okoli 200 Celjskih grofov je uprizorilo odličen pirotehnični šov na tekmi z Valencijo, jutri pa bodo zagotovo spet v dobri formi. (Foto: KATJA MALBAŠIČ) Tretjeligaša namučila CM Celje in Rudar V Areni Petrol sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili mladi reprezentanci Slovenije in Makedonije, naša je bila boljša kar s 5:1. V prvi postavi sta zaigrala dva člana CM Celja, branilec Boris Mijatovič in Raj- ko Rep, ki je z razdalje zadel za 3:0 in bil med najboljšimi na igrišču. Selektor Tomaž Kavčič mu je namenil vlogo zadnjega vezista (tudi Velenjčanu Nikoli Tolimir-ju), ki jo je odlično opravil in dejal: »V selekcijo nas je zdaj vključenih več mlajših igralcev, kar je dobro za prihodnost, v katero že zremo, kajti boj v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je že izgubljen. Dobro se počutim, potem ko se mi je odprlo najprej v prvenstvu, zdaj pa sem zadel v Areni Petrol še za reprezentanco.« Tretjič zapored je bil rezultat v Areni Petrol 5:1, po zmagi CM Celja nad Rudarjem in porazu z Na-cionalom. Se lahko kaj podobnega zgodi še jutri proti Olimpiji? »Hja, ne vem. Vsekakor bomo krenili na vso moč, moramo zmagati,« je bil odločen Rep. Organizatorji opozarjajo, da bo način vstopanja na štadion nekoliko spremenjen in priporočajo pravočasen prihod. Brez Repa je CM Celje odigral prijateljsko tekmo v Što-rah proti tretjeligašu Kovinarju, končala se je s presenet-liivih 2:2. Res ie. da ie bila Nogometaši celjskega Simerja Šampiona so prijetno presenetili na prijateljski tekmi. V Velenju so premagali domačega prvoligaša Rudarja z 2:1. Strelca sta bila Dragan Lazičič in Mirsad Mešič, za gostitelje pa je edini zadetek dosegel Mirza Mešic. Simer Šampion bo v uvodnem krogu 3. SNL - vzhod 22. avgusta gostil Stojnce. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so prvo pripravljalno tekmo odigrali v dvorani Golovec in pred 800 gledalci gladko ugnali bje-lovarski Partizan s 36:22. Florijani so bili navdušeni nad kakovostjo vratarja Mirka Alilovica, po šestkrat sta zadela Dragan Gajič in Momir Rnic, po štirikrat Edi Kokšarov, David Razgor in Luka Žvižej. Drugi dirigent Nejc Poklar je malce nesrečno začel svoje prve minute v celjskem dresu, saj mu je dvakrat spodrsnilo: »Vroče je bilo v dvorani, v prvem delu mi je drselo. Kasneje sem bil bolj pazljiv.« V nadaljevanju je dvakrat zadel, asistiral in tudi on požel aplavz: »Občutki so res fenomenalni. Prijetno sem namreč presenečen nad številom obiskovalcev na prvi prijateljski tekmi. Tega nisem vajen. Vedel sem sicer, da je Celje rokometno mesto in da tukaj ljudje živijo za rokomet, kar se je tokrat zgolj potrdilo. V čast mi bo igrati z rokometaši, ki so trenutno pri Celju Pivovarni Laško. Sam se moram še veliko naučiti, želim si, da bi bila sezona uspešna in da bi minila brez poškodb.« Ce je bila ideja glede novinarske konference na vrtu sredi mesta precej zgrešena (govorci so bili preglašeni s hrupom okolice), pa je bila selitev tekme v dvorano Golovec zadetek v polno. Vse je Nejc Poklar bilo bolj strnjeno, podpora občinstva je prišla bolj do izraza, mnogi gledalci pa so se pridušali, kako je bilo prijetno brez hrupa trobil. Pesem in bobni so bili povsem dovolj. Trener Zvonimir Serdaru-šic je sestavil zanimiv mozaik, boljše odgovore glede sposobnosti njegovega moštva pa bomo dobili že danes. Celjani bodo prvo tekmo na Jarnovičevem memorialu v Velenju odigrali proti švicarskemu Kadettnu, jutri pa še s sarajevsko Bosno (obe ob 18.00). V nedeljo bodo tek- me za končno razvrstitev, finalna ob 20. uri. Tekmeca Gorenja v drugi skupini bosta Nexe iz Našic (danes) in francoski Tremblay (jutri), za katerega še vedno igra nekdaj odlični dirigent celjskega kluba Rastko Stefanovic. Velenjčani so odigrali še zadnjo tekmo, ki je bila načrtovana v sklopu priprav na Rogli. Ekipo Maribora so ugnali kar s 33:24. Matevž Skok je zbral 15 obramb, najboljši strelec je bil Rok Golčar z 9 goli. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A Rajko Rep je motor mlade slovenske reprezentance in trenutno najboljši strelec 1. SNL, najbrž pa ga boli glava, ker na zadnji prvenstveni tekmi ni bil v prvi celjski postavi. Morda bo jutri ^ domača postava malce celjsko obarvana, kljub temu pa je prvoligaš rezultatsko razočaral. Za domače sta zadela Oskar Drobne z bele točke (sicer trener napadalcev CM Celja) in s spretno potezo Dragan Čadikovski (išče klub), za Celjane pa Mario Močič in Maximiliano Kleb-čar. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Dravinja začela z zmago, Šmartno s porazom Že 7. Gašijev memorial Turnir v malem nogometu bo 21. avgusta v Laškem na igrišču pri OŠ Primoža Trubarja. Začel se bo ob 9. uri, igralo se bo po pravilih NZS (4+1), prijavnina znaša 35 evrov (TRR 063786674502598), na dan turnirja 40 evrov. Nagradni sklad znaša 650 evrov, ostale informacije dobite pri ŠD Debro (tel. št. 041 763-845). S tekmami 1. kroga se je začelo prvenstvo v 2. nogometni ligi. V letošnji sezoni bosta celjsko območje zastopali moštvi iz Šmartne-ga ob Paki in Slovenskih Konjic. Dravinja je pred začetkom prvenstva krepko premešala ekipo, saj jo je nekaj igralcev zapustilo in nekaj okrepilo. Za uvodni krog bi lahko dejali, da je kljub različnim napovedim pred prvenstvom na domačem igrišču pripravila presenečenje. Z 1:0 je premagala Dravo, ki je izpadla iz prvoligaške druščine. Mož odločitve je bil že v 7. minuti Marko Gašparič, ki je spretno uka-nil gostujočega vratarja Vrečka. Edini strelec srečanja je bil v 20. minuti zaradi neposrednega rdečega kartona izključen. V dresu Drave sta celotno srečanje odigrala nekdanji branilec CM Celja Marlon Rogerio Schwantes in Ivan Firer, ki je še pred meseci nosil dres Dravinje. Domači trener Marjan Mar-janovič je bil razumljivo vesel uspešnega začetka nove se7one: »Drava je pred tek- Med junaki zmage nad Dravo je bil tudi konjiški napadalec Januš Štante. mo veljala za veliko neznanko. Potem ko je pripeljala veliko novih igralcev, še ni dobro uigrana. Mi smo izkoristili svoje prednosti in zasluženo slavili. V delo sodnika ob izključitvi se ne bi spuščal. Damir Skomina je s svojimi mednarodnimi izkušnjami presodil, da je bil štart našega igralca za izključitev. Osebno sicer menim, da je bila to prestroga odločitev. Potem smo nadaljevali s svojo igro, Drava je osvežila svoje vrste, mi pa smo morali zaradi poškodbe Tolarja opraviti prisilno menjavo. Naša ekipa je večinoma ostala nespremenjena. Nekaj igralcev je odšlo, a okostje je ostalo, in to naj bi v prihodnje zagotavljalo stabilnost v drugi ligi.« Konjičani tako lahko sproščeno pričakujejo 2. krog, ko bodo v nedeljo (17.30) gostovali pri Interblocku, ki je tako kot Drava po sezoni 2009/ 10 izpadel v nižji rang tekmovanja. »Tekmec bo za nas spet velika neznanka, saj je na novo sestavil ekipo. Mi veljamo za čvrsto ekipo. Enkrat nam bo sreča naklonjena, drugič ne. V tekmo bomo vsekakor krenili brez strahu,« je zaključil Marjanovič. Moštvo Šmartnega ob Pa-ki pa je na domačem igrišču gostilo Krško. Krčani na čelu s trenerjem Adnanom Zildžovičem so se v prejšnji sezoni v zadnjih krogih rešili izpada, v novi sezoni pa so njihovi apetiti visoki. V svoje vrste so privabili Dejana Urbanča, dolgoletnega člana celjskega prvoliga-ša. Šmarčani so dolgo držali točko v svojih rokah, v fi-nišu tekme pa prejeli dva gola. V nedeljo (17.30) bodo gostovali v Crnomlju pri Beli krajini. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Sportni KOLEDAR Sobota, 14. 8. NOGOMET 1. SL, 5. krog: CM Celje -Olimpija (18). Nedelja, 15. 8. NOGOMET 1. SL, 5. krog, Domžale: Primorje - Rudar (17). 2. SL, 2. krog, Ljubljana: Interblock - Dravinja, Crno-melj: Bela krajina - Šmartno (17.30). NOVI ITEDN^K SPORT 19 Zlatorog ima visoke cilje Potem ko so že nekaj časa vse oči uprte v priprave slovenske moške košarkarske reprezentance, so se ta teden začeli pripravljati v KK Zlatorog. Laščani so se na prvem treningu po počitnicah zbrali v ponedeljek v telovadnici POŠ Debro. Trener Aleš Pipan pravi, da bodo celotne priprave opravili kar v Laškem: »Veliko časa bomo preživeli v telovadnici in na zunanjem igrišču v Rečici. Čaka nas tudi približno 15 prijateljskih tekem, ko se bomo merili z ekipami, ki bodo na pripravah v Sloveniji.« Na prvem treningu so se zbrali vsi igralci, ki že imajo podpisane pogodbe, pri čemer Pipan še pričakuje okrepitve: »V teh dneh bo na preizkušnjo prišlo še nekaj igralcev, predvsem centri, saj iščemo samo še igralca za pod košem.« Nekdanji selektor še dodaja, da se bo treba čim prej navaditi na nova košarkarska pravila, ki bodo v veljavo stopila s prihajajočo sezono: »Treba se bo prilagoditi, čeprav mislim, da niso nič posebnega in nam ne bodo povzročala težav. S trening tekmami bodo igralci to avtomatizirali in mislim, da bo vse v najlepšem redu.« Ekipi Zlatoroga se je letos pridružil 21-letni Šentjurčan Luka Lapornik, ki bo v Laškem ostal prihodnji dve leti: »Zame je povabilo v Laško priznanje za dosedanje delo in mi je v čast, da sem lahko prišel v takšen klub, kjer upam, da bom napredoval in še izboljšal svoje kvalitete.« Miro Firm: »Naš cilj ostaja preboj v Jadransko ligo.« Trenutno je na treningih 11 igralcev, Danijel Vujasinovič, ki še vedno okreva po operaciji kolena, pa vadi po posebnem programu. Da so letošnja pričakovanja visoka, ne skriva predsednik kluba Miro Firm, ki pravi, da je ogrodje ekipe ostalo enako, le da so vsi eno leto starejši: »Z dobrimi treningi so tudi že napredovali in še bodo. Naši cilji bodo gotovo večji, kot so bili lani, vendar kakšni točno bodo, se bomo z upravnim odborom odločili pred začetkom tekmovanja, ko bomo pregledali vso situacijo v klubu in tudi, kaj se dogaja v slovenskem prostoru.« Dodal je, da bo tudi letos cilj uvrstitev v Jadransko ligo, saj se mu zdi prav, da delajo v tej smeri. Prvo pripravljalno tekmo bodo Laščani igrali že v torek, ko bodo gostili romunsko Steauo, za katero bo letos nastopal nekdanji »pivo-var« Uroš Lučic. 30. avgusta se bodo pomerili z moskovskim Dinamom. MOJCA KNEZ Damjan Novakovič je ob lanski 40. obletnici košarke v Šentjurju užival......kot trener Šentjurja pa je imel večkrat povsem razrahljane živce. Novakovič ostaja Potem ko je preostalo precej neznank glede sestave šentjurskega košarkarskega moštva v novi sezoni, je znano, da glavni strateg ostaja Damjan Novakovič. Velja za enega najuspešnejših šentjurskih trenerjev, saj je klub, ki bo letos v 1. slovenski ligi igral 11. sezono, letos pripeljal do končnega 4. mesta v državnem prvenstvu. MOJCA KNEZ, foto: SHERPA Na preboldski in mozirski mivki V preboldskem športnem parku je Goran Cestnik pod okriljem Občine Prebold pripravil turnir drugega razreda odbojke na mivki. Udeležilo se ga je 17 slovenskih ekip. Nastopil je tudi prvi igralec Slovenije Nejc Zemljak. S soigralcem Anžetom Bahčem sta v finalu z 2:1 premagala par Cestnik-Boženk in odnesla 300 evrov. S turnirjem Oaza open Mozirje 2010, ki je hkrati finale pokala Slovenije, pa se bo končala letošnja slovenska serija v odbojki na mivki. V preurejeni Bredent areni so se že v sredo zbrali naši najboljši odbojkarji in odboj-karice, pa tudi tekmovalci iz Španije, Avstrije, s Hrvaške, iz Srbije, s Češke, iz Kanade in celo Brazilije. Jutri bo finale za ženske ob 20. uri, sledil bo še moški finale, v nedeljo pa bo turnir mešanih trojk od 9. ure. TT DŠ Utrinek s preboldskega turnirja Katja Temnik med svojo zadnjo reprezentančno tekmo na domačih tleh Temnikova le še na Norveškem Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je v torek na Ježici odigrala drugo kvalifikacijsko tekmo za preboj v divizijo A, ko je s 67:63 premagala Portugalsko. Kapetanka Katja Temnik je odigrala zadnjo domačo reprezentančno tekmo, dres z državnim grbom pa bo zadnjič nosila v nedeljo na Norveškem. Predsednik KZS Roman Volčič je Konjičanki podelil posebno priznanje, s priložnostnim darilom pa so se ji zahvalile tudi reprezentančne soigralke. Temnikova, ki je svojo športno pot začela pri konjiškem Cometu, je s celjskim Merkurjem leta 2002 osvojila 1. mesto v uvodni sezoni Jadranske lige, v naslednjih dveh letih pa je bila s Celjankami dvakrat državna in enkrat pokalna prvakinja. DŠ, foto: KZS Martina Ratej si srčno želi, da bi tudi v Zürichu zrla za svojim kopjem. Vse za Zürich! Slovenska rekorderka v metu kopja, članica šentjurskega kluba Martina Ratej, je v torek opravila zdravniško kontrolo gležnja. Otekline in bolečine ni več, ostala je le še rdečina. Dobila je zeleno luč za trening in nenadoma se je je polotila silna želja, da bi nastopila na finalu diamantne lige, na mitingu v Zürichu. Ta bo naslednji teden v četrtek. »Zdi se mi, da nisem izgubila veliko moči. Toliko je bilo zamujenega v tej sezoni _ Resnično si želim, da bi bila sposobna dostojnega nastopa v finalu diamantne lige!« je Martina sporočila po obisku bolnišnice. Njen trener Andrej Hajnšek se zaveda, da jo bo izjemno težko odvrniti od nastopa v Švici, saj si ga premočno želi, ne glede na stanje njene noge. DEAN ŠUSTER C^t^- CHTVDDA Naslednji teden kazen ali oprostitev? Kmalu konec sojenja v enem od prelomnih primerov v slovenski policiji V začetku prihodnjega tedna naj bi na celjskem sodišču izrekli sodbo celjskemu policistu Mateju Bobe-ri. V večletnem sojenju so mu očitali kaznivo dejanje umora Naserja Beriše leta 1999 v Celju. Policist je vanj streljal med begom, pri čemer je Beriša zaradi hudih poškodb umrl. Junija je na sojenju prišlo do preobrata, saj je pooblaščenec družine pokojnega Gorazd Fi-šer spremenil obtožbo iz umora v kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe. Policistu - če ga bodo obsodili -grozi od najmanj treh do največ deset let zapora. Beriša je bil s policijsko pištolo ustreljen na Cinkarniš-ki poti v Celju. Medtem ko so tožilci odstopili od pregona zoper policista, ker naj bi ta streljal v zmoti, so policista pred sodišče postavili Beriševi svojci. Sprva zaradi umora, a ker je postopek pokazal, da se ne more utemeljeno trditi, da je Bobera streljal z namenom, da Beriši vzame življenje, so obtožnico spremenili. Gre za enega najodmevnej- Sodnik Martin Jančar (desno) je pred sodnimi počitnicami za dan D določil 18. avgust. ših primerov, ki je povzročil val ogorčenja tudi v policijskih vrstah, kjer menijo, da se policistu sploh ne bi smelo soditi - v tem primeru za nobeno kaznivo dejanje. Sodni senat, ki je junija zavrnil še vse dodatne dokazne predloge s strani policistove obrambe, je med vrsti- cami že napovedal, da bo takoj po sodnih počitnicah izrekel sodbo. Potem je med policisti znova zavrelo. Ti namreč - tako je vsaj neuradno slišati - bodo na razpisano obravnavo svojega sodelavca prišli v dvorano masovno podpret. Opozarjajo pa, da ne gre za nikakršen pritisk, le za podporo. Kako bo to v dvorani izgledalo, bomo videli prihodnji teden. Sodnik Martin Jančar je pred sodnimi počitnicami za dan D slovenske policije določil 18. avgust. Takrat naj bi Bobera svoj zagovor celo dopolnil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Obtožnica zoper Branka Mačka Celjsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper Branka Mačka, povzročitelja tragične prometne nesreče na avtocesti pri Arji vasi oktobra lani. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja predrzne vožnje s posledično smrtno prometno nesrečo. 47-letnemu Mačku, ki naj bi bil še vedno na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, grozi do 12 let zapora. Kot je znano, je Maček oktobra lani pod vplivom alkohola in z vožnjo v nasprotni smeri na avtocesti pri Arji vasi povzročil prometno nesrečo. V njej so umrli trije mladi Celjani, ena oseba pa je bila hudo poškodovana. Na prošnjo staršev pokojnih naj bi celjsko okrožno sodišče primer obravnavalo prednostno. Vendar kot je v odgovoru zapisala okrožna sodnica Jožica Arh Petkovič, v zakonu ni izrecno določeno, da je treba zadeve, kot je ta, obravnavati prednostno. Pooblaščenec prizadetih družin odvetnik Franci Matoz je lani predlagal pripor za Mačka, saj so se v javnosti pojavila namigovanja, da želi prodati svoje premoženje in zbežati v tujino. Novembra lani je Maček stopil tudi pred preiskovalnega sodnika. Vodja celjskega tožilstva Ivan Žaberl predloga o priporu ni podprl, in sicer s pojasnilom, da za pripor ne obstajajo utemeljeni razlogi. MJ iiiiiiiiw,ii(Hiiteiliiil(.coiii iiniiiw.railii)celje.coni Gneča na Savinjskem nabrežju je velika. Ko mimo sprehajalca, otroka na kolesu ali rolkarja pripelje hitri mopedist ali kolesar, pred nevarno situacijo rešuje lastna iznajdljivost ali sreča. Cik-cak po Savinjskem nabrežju Savinjsko nabrežje je v večernih urah premajhno za vse sprehajalce, kolesarje, mopediste, rolkarje in družine z vozički. Namesto mirnega sprehoda na poti ob Savinji se morajo sprehajalci pogosto umikati objestnim kolesarjem in mopedistom, čeprav ogrožajoča vožnja tam ni dovoljena. Številni meščani in drugi obiskovalci mesta se popoldne in zvečer zadržujejo ob Savinji na priljubljeni sprehajalni poti na Savinjskem nabrežju. Čeprav je promet tam prepovedan, so sprehajalci ogroženi pred objestneži, ki z mopedi, s kolesi in z rol-kami drvijo mimo njih. Pristojni so že pred časom iskali odgovore, kako umiriti promet. Neuspešen je bil na primer poskus enega od policistov, ki je s prižganimi intervencijskimi lučmi na vozilu lovil objestneža. Lov po nabrežju bi se lahko končal tragično za starejšega sprehajalca, kršitelj pa je kazni ušel. »Redarja, ki bi lahko stalno izvajal nadzor na tem območju, ni pričakovati. Ukrep s silo ni rešitev,« pravi višji nadzornik medobčinskega inšpektorata Vinko Andolj-šek. Je pa rešitev, poleg že obstoječih, ki prepovedujejo promet za vsa vozila, v postavitvi dodatnih prometnih znakov na posameznih priključkih na pešpot, o čemer so v preteklosti tudi že govorili. Kaže, da se bo namera vendarle uresničila. »Postavili bomo znake, ki bodo označevali območje za pešce,« nam je odločitev o tem včeraj sporočil vodja Oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje Miran Gaberšek. Na nabrežju bo torej dovoljeno gibanje pešcem, kolesarjem (katerih vožnja je enaka hitrosti pešca, op. p.) in posebnim, večinoma dostavnim, vozilom. »Z nabrežja ne želimo izločiti kolesarjev, saj bi s tem prikrajšali veliko staršev, ki tam učijo voziti otroke s kolesom,« še pojasnjuje Gaberšek. Znake naj bi postavili najkasneje do konca meseca. Če ne bodo zalegli, predloga za novo prepoved (še) ni _ MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Iskra na žagovini V ponedeljek zvečer je zagorelo v lesnopredelovalnem podjetju Ajda v Šempetru. Kriminalisti so ovrgli sum, da bi bil požar podtaknjen, in ugotovili, da je ogenj povzročila iskra iz bližnjega dimnika, ki je padla na žagovino. Ogenj, ki je poškodoval del ostrešja in inštalacijo, je povzročil za tisoč evrov škode. Požar je gasilo več gasilcev iz domačega in okoliških društev, pri čemer so se trije lažje poškodovali. MJ, foto: ALEX REBERŠEK Novosti za voznike začetnike Vožnje odličnosti, za katere še ni točno znano, kako jih bodo izvajali Ministrstvo za notranje zadeve je vpeljalo novosti, s katerimi želi zmanjšati število prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki začetniki. Dodatno usposabljanje bo obvezno od 13. avgusta. Dodatno usposabljanje bo nujno za kandidate voznike motornih vozil kategorij A, A2 in B. Vsi vozniki začetniki, ki bodo izpit opravili po tem datumu, bodo dobili dodaten karton voznika začetnika za spremljanje njihovega dodatnega usposabljanja, na podlagi katerega bodo podaljševali vozniško dovoljenje. V program dodatnega usposabljanje so uvrstili vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci prometa. Vožnja odličnosti vsebuje pogovor, samostojno vožnjo, analizo in oceno vožnje ter razpravo, skozi katero mora voznik začetnik opredeliti svoja ravnanja in situacije med vožnjo, podati pa mora svojo lastno oceno o sposobnosti upravljanja motornega vozila. Vadba varne vožnje bo potekala na poligonih, vsebuje pa praktični del, razprave in predstavitve tehnik zaviranja. Na skupinskih delavnicah se bodo udeleženci seznanili z razlogi in s posledicami nesreč ter s tveganji pri vožnji. Kdo, kje in za koliko denarja? Vožnjo odličnosti bodo opravljali v av-tošolah. Kandidat bo v dogovoru z inštruktorjem prevozil določeno relacijo, sledili bosta razprava in ocena voznika in inštruktorja. Vadba varne vožnje je trenutno možna le na poligonu varne vožnje na Vranskem, vodili jo bodo inštruktorji z ustreznimi licencami. Skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa bodo izvajale pooblaščene organizacije. Cen programa dodatnega usposabljanja in seznama izvajalcev vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic na ministrstvu še niso objavili. Poligon samo na Vranskem Kako novosti za mlade voznike in probleme s tem v zvezi komentira Albin Oj-steršek, vodja ZŠAM Celje? »Pravilniki o programih za izvajalce so bili izdani že E o (J "55 u o t5 (C Albin Ojsteršek leta 2007, vendar so z vsem do zdaj odlašali. Eden od pogojev je bila vadbena proga. Primernih poligonov v Sloveniji praktično ni, primeren je le poligon na Vranskem. Na poligonu na Ljubečni bomo zato v kratkem začeli z rekonstrukcijo, da bomo zadostili določenim pogojem. Za Slovenijo so predvideni štirje ali pet poligonov, kar bo gotovo predstavljalo dodaten problem. Program je določen, določene pa niso cene programa. Prav zaradi tega še ne moremo načrtovati, kako bo vse skupaj potekalo in kakšen strošek za mlade voznike bo predstavljalo dodatno usposabljanje,« pravi Ojsteršek. KRISTIJAN ERJAVEC Foto: GrupA Vožnje odličnosti se bo moral voznik začetnik udeležiti po najmanj dveh mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja, drugega dela pa po najmanj dveh mesecih od udeležbe na vadbi varne vožnje. Stroški za pridobitev vozniškega dovoljenja so bili že doslej precejšnji (v povprečju vsaj okrog tisoč evrov, če je kandidat bolj »nerodne« in »nesrečne« vrste in dela izpit večkrat, pa še precej več). Cena vozniškega izpita (za celjske avtošole, v okoliških krajih stanejo ure vožnje več, ker ni možnosti izbire in konkurence): - tečaj CPP: med 30 in 60 EUR - cena zdravniškega pregleda: okoli 30 EUR - cena izpita iz prve pomoči: 74 EUR - cena občinskih izpitov: 13,77 EUR + upravna taksa - ura vožnje: med 15 in 22 EUR - cena izpitne vožnje: 15,44 EUR - izdano vozniško dovoljenje: 17,37 EUR V povprečju kandidati opravijo izpit med 30 in 35 urami, kandidat pa mora opraviti najmanj 22 ur praktične vožnje in izpitno vožnjo. Določene avtošole ponujajo pakete, ki vsebujejo tečaj CPP, preizkus znanja teorije, evidenčni karton, preizkus znanja vožnje in določeno število ur. Za študente ponujajo študentske pakete, ki so cenejši od ostalih. Tudi »starejši« gojijo 59-letnega občana s Teharij pri Celju in 57-letnega Celjana bodo policisti kazensko ovadili. Starejša občana sta osumljena, da sta v manjši najeti stanovanjski hiši na območju Celja gojila konopljo. V hišni preiskavi so našli dva laboratorija, opremljena z napravami za umetno svetlobo, prezračevanje, uravnavanje vlage in ostalimi pripomočki za vzgojo prepovedane droge. Prav tako so našli in zasegli 71 rastlin konoplje, visoke 75-100 centimetrov. Osumljena sta drogo gojila z namenom nadaljnje prodaje. MJ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 14. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 15. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Ernest Večko, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK, 16. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Ernest Večko, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 17. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 18. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) CETRTEK, 19. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 20. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Ernest Večko o poti na konec sveta Kako stopiti na pot, dolgo 2.600 kilometrov? Kako narediti še en korak, ko je bil že prejšnji neznosno težak? Kam gre človek naprej, ko pride na konec sveta? O tem bomo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom govorili z Ernestom Več-kom, upokojenim delovnim invalidom in vsestranskim prostovoljcem. Prvega maja letos se je izpred gališke cerk- Zadnji štrbunk bo na Ptuju Prihodnji teden bo animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje štrbunk-nila še zadnjič v tem poletju. Popotovanje po bazenih je letos začela v Laškem, končala pa ga bo izven celjske regije, v bazenu Term Ptuj. Foto: TimE Na večini štrbunkov je bila tudi Tanja Seme, ki je kopalcem morala večkrat pokazati, kako se pleše »račke«. ve odpravil peš v Lurd v Franciji, od tam do španskega San-tiaga de Compostelo in nato še do Finistere ob Atlantskem oceanu. »Da najdeš boga in sebe, ni treba na tako dolgo pot. Dovolj je prvi korak v glavi,« pravi Ernest. Z njim se bo pogovarjala Saška T. Oc-virk. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. MISERY - MAROON 5 (4) 2. BILLIONARE - TRAVIE MCCOY FEAT. BRUNO MARS (3) 3. PRAYIN' - PLAN B (2) 4. ROSE COLORED GLASSES - KELLY ROWLAND (3) 5. JUST BE GOOD TO GREEN -PROFESSOR GREEN Feat. LILY ALLEN (2) 6. LIKE WE USED TO - A ROCKET TO THE MOON (4) 7. TE AMO - RIHANNA (1) 8. WOOHOO - CHRISTINA AGUILERA (5) 9. LAY ME DOWN - DIRTY HEADS FT. ROME (5) 10. WE NO SPEAK AMERICANO -YOLANDA BE COOL & DCUP (1) DOMAČA LESTVICA: 1. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (3) 2. DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ (3) 3. BIL JE PLES - XEQUTIFZ (2) 4. BREZ MIRU - MARKO VOZELJ (4) 5. DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) - ARSOV FEAT. LARA BARUCA 6. BEŽIŠ - MAJA KAMPL 7. SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES (6) 8. VZEL SI MI SRCE - NUŠKA DRAŠČEK (2) 9. RAZLIKE - ZGREŠENI PRIMERI (1) 10. NE BI - APRIL (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN ALL TIME LOW - THE WANTED PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZDAJ KO SVA SI BLIZU - ART MUSIC ORCHESTRA DANES BOM JAZ KOT TI - INGRID Müller Nagrajenca: Marta Boštjančič, Levstikova 54, Celje Ivan Jauk, Vibska gora 114, Velenje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE(5) 2. ŽITO - MODRIJANI (3) 3. VESELA DEKLICA - ČAR (4) 4. ČETUDI MAJHNI SMO -KRAJCARJI (1) 5. ROŽICA - VIGRED (2) Predlog za lestvico: POZABLJENO DEKLE - NAVDIH SLOVENSKIH 5 plus 1. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI - ANS. ROKA ŽLINDRE (3) 2. SPRAŠUJEJO, KAK DOLGO ŠE -ŠTIRJE KOVAČI (4) 3. VSE SE VRAČA, VSE SE PLAČA -POVRATNIKI (2) 4. JURJEV SMN - KARAVANKE (5) 5. SOLZNE OČI - AKORDI (1) Predlog za lestvico: UŽIVAJ ŽIVLJENJE - RUDI KRANER S PRIJATELJI Nagrajenca: Marlena Vilič, Dobrna 207b, Dobrna Janez Kitek, Kajuhova 56, Šoštanj Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Jedro ekipe, ki je letos polepšala dan marsikateremu obiskovalcu bazenov na Celjskem, so sestavljali (z leve): Branko Ogrizek, Mitja Miklavc, Simona Brglez, Saša Pukl in Nena Lužar. Po desetletjih želja in prizadevanj, pa tudi drugačnih pogledov, smo Slovenci dobili svoj planinski muzej. Naveza za vrhove prihodnosti Slovenci smo svoj dolg do bogate planinske dediščine v soboto z odprtjem Slovenskega planinskega muzeja le poravnali. Muzej je zaživel natančno 115 let po tem, ko je Jakob Aljaž postavil znameniti stolp na Triglavu. Muzej tik pred dolino Vrat v Mojstrani se razprostira na 2 tisoč kvadratnih metrih in ima podobo kamnite gmote. Stalna razstava obsega okoli 450 eksponatov, ki se prepletajo z interaktivno vsebino, pri čemer v depojih hranijo več kot 2.200 predmetov. Precejšnji delež gradiva so pridobili s pomočjo planincev in jih k podarjanju pred- metov z vsebino še vabijo. Muzej ima izobraževalno in informativno vlogo, saj ponuja različne podatke, na primer o nesrečah v gorah, pomembnih osebnostih v slovenski planinski zgodovini in geološki ter geografski sestavi alpskega ozemlja. Celotna muzejska pripoved je zasnovana kot vzpon na goro. Izbiramo lahko med 17 vrhovi. Preden se povzpnemo na izbrani vrh, pa moramo spoznati vremenske razmere, znati poklicati na pomoč ali preprosto spoznati rastline, ki jih je tam prepovedano trgati. Muzej je namenjen vsem generacijam, starejšim kot živ spomin na čase planinstva in mlajšim kot opomin in vrednota. Desetletja dolgo pričakovanje Prizadevanje za postavitev muzeja je staro skoraj toliko, kot je organizirano planinstvo na Slovenskem, saj prve zapise o »alpskem« muzeju najdemo v Planinskem vestniku že leta 1901. V času 1. svetovne vojne in v povojnem obdobju je ideja o nastanku muzeja zamrla, vendar je spet zažarela leta 1932, ko so na takratnem Ljubljanskem sejmu organizirali razstavo planinstva. Žal je nadaljnje aktivnosti prekinila prihajajoča 2. svetovna voj- Stalna razstava obsega okoli 450 eksponatov, ki se prepletajo z interaktivno vsebino, pri čemer v depojih hranijo več kot 2.200 predmetov. vem dokazuje slovensko sposobnost, da je mogoče doseči najvišje, kar je v svetu mogoče. Slovesnega odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Šir-ca, svoj del v mozaik kul- turnega programa pa so prispevali baritonist ljubljanske opere Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik ter domači folkloristi in zborovski pevci. MATEJA JAZBEC Festival po ekološko V žalskem ekomuzeju, Bio parku Nivo, na ribniku Vrbje in v Gotovljah pod lipami je bil minuli konec tedna Eko-fest. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali mikropivo-varno, ekomuzej, obiskali ribnik Vrbje, opazovali ptice na ribniku, odšli na zvočno sprostitev v jutranji zarji z gongom v naravi, se udeležili vegetarijanskega piknika, ekoloških učnih delavnic, eko tržnice ter kmečke tržnice pod lipami v Gotovljah in bio bolšjega sejma ter degustirali vina. MJ, foto: TT na. Obdobje po njej je pomenilo čas ponovnega vzpostavljanja organiziranega planinstva, obnovo planinskih postojank in seveda veliko željo po novih alpinističnih dosežkih. Po letu 1950 je bilo gradiva in razstav s planinsko tematiko vse več. V Mojstrani so zato postavili stalno planinsko razstavo Triglavska muzejska zbirka. Podobna zbirka je nastala tudi v Trenti. Pismo o nameri za postavitev muzeja - med Občino Kranjska Gora, Planinsko zvezo Slovenije in PD Dov-je-Mojstrana, kasneje sta se pridružila še Zavod Triglavski narodni park in Gornje-savski muzej Jesenice - je bilo podpisano leta 1996, medtem ko se je gradnja začela avgusta 2007. Zaradi stalnega pomanjkanja denarja so pred dvema letoma ustanovili fundacijo Ustanova Avgusta Delavca. Muzej bo od maja do oktobra odprt med 9. in 12. uro in od 14. do 19. ure, pozimi pa med 9. in 17. uro. Gre za poskusni urnik, ki ga bodo po potrebi prilagodili obisku. Vstopnina znaša 5 evrov. Sobotnega odprtja se je udeležil predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril pomen slovenskega planinstva in organiziranja, delovanja gorskih reševalcev in pomembnih slovenskih gornikov ter alpinistov na vseh koncih sveta. Osvajanje najvišjih vrhov sveta po njego- Pisana in bogata eko tržnica ;://,FJSHARM EL SHEIKH vsevkliučeno HOTEL MARIANNA 2*SUP. Odhoda: 13., 20.8. ;iH - OBIRANJE MANDARINCA VLAK" 4 DNI Odhoda: 07., 21.10. wiflfw.radioceije.com I 111 11 I L1 11 11 I 11 I iJ 11 I LI 11 I jjgj ........... 111 ■■■I I M 11 I uj 031 692 Vse za streho! fÜrüMO^^ ŠTORE Razmišljate o sfrehi? Izberite streho Metalko iz i/isokokabi/ostne^a tan/ne^a aluminija Iii bo dokončno rešila i/aš problem s streho. Prednosti strehe ywetalfio so dol^a žii/ljenjsha doba, ker aluminij ne rjai/i, se ne lomi in ne lusa i/arna je pred nei/Ihtami in i/ dežju, je močna in odporna na t/se i/remenske razmere, izjemno lahka in primerna za i/se sanacije in noi/o^radnje, je elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika. Prai/ tako lahko izbirate med pestro ponudbo različnih ban/, t/isoka kakoi/ost bari^e, kise nanosa po sistemu »coil-coatin5(f še podaljša žii/ljenjsko dobo brez i/zdržei/anja. Potrjena je tudi požarna i/arnost aiuminjastih streh /Wetalko, ne potrebuje nobenega i/zd/žei/anja, je okolju prijazna, ker je mogoče aluminij stoodstotno reciklirati. Pri strokoi/ni izi/edbi montažne skupine Metalko Bučar, s. p., iz Prožinske vosi 57 v Štorah pa [/am ponujajo še 30-letno garancijo pri strokoi/ni izi/edbi njihoi/e montažne skupine. I/ podjetju Metalko t/am ponujajo celoten program l/se za streho: aluminijasto bari/no kritino Metalko Lux in i/se dru^e i/rste kritin po l/asi želji ustrezen prezračei/alni sistem, obrobe, slemenjake, sne^oloi/e, žleboi/e in odtočne cet/i iz enakega i/isoko kakoi/ostne^a aluminija. Predi/sem tam, kje se zahteva visoka zmo^ljii/ost, je i/ izrednih poflojih aluminij prai/a izbira, le vel kot sto let se kot lahek neuničljii/ material aluminij uporablja i/ ladjedelništi/u, letalski industriji in^radbeništi/u. I i) M injormaäi f^obife na sp/etni štreni Za breiplam si/etoi/anje in ogled njihö\/ih referenčnih objektov se lahko naročite na Qill/622 385.1/ podjetju /Hetfl/ko izdelujejo in montirajo tudi jeklene konstrukcije nadstrefnic za ai/tomobi/e. Untal (I.4.D. ^ TfhailME i I ■ 1 1 T www.lamgl^ activTekO L A Al A L wwwadMek ü ENVIVONMEMTAL BAäDWNltKl Itmnt. rSNOČ n TBaDVrNAHADOHII I ra BDmLj -^tdilivi iDlilnJh llrinhn iphkarll -flicuritintlht mitr^cy« «i tt^tjl ■PtfMnt kidrtfvvij) :* petUdj* limaisv APf>l,E. D«LL. itiriitiin »n uporttji tthnicnut nt^rm teh: 03 781 2603 ■lffll|l«l-]IEtlK4llltl-pia«E.E«B llllO-flVa'-PIEMlIlllkJ'riBM.Blfl Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-536 VMUftr» f™S£KjlTi.OOÄCuiJI,ID IF OÄF STORim: Kt nje pasknrnlh pmstiHov, hli, Msicrvat^ fKHRENCEWn PeJnluS Sfneralns fiWenja www.euf«iil sioritw.sl P""]? üdetoy«trtJfila rth Minvra/iiMeiv« nn; ESioloilcoüifeDjeimidulDvwtiniKdeJiirjm ' Ü □ □ □ \rmu VODOVODNIH IN ONTUINIH NAHUftVTEtSANACtUKOnUIlC niTlUCDI ?mKlrtg U.t. PictUcuHa wu 34/1). Stme. gun: 041 m 9CT KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŽNIH OKEN, BREZPLAČNI OGL£DI IN SVETOVANJ^ KONKURENČNE CENE. gim: 041675 621 teLOJ/7810240 8Jm:04167?1S3 03/7810241 e-pošta: matejcaivekgigmail.coni INFORMACIJE ^ V www,kit DCMorji TRADICIONALN KITALE MEDiCt www,kitajskamedicina.si Mjiriborslo 122, 3000 Celje Tet,:040 720 189 Zelene ulica 17,2000 Maribor Te),: 040 417 ali 05 912 43 ^.-.-Tn-i-rT. M r 11 I M I 1 ., J , u J n n Ii i I ■ ■ , , |, , POKIICITE NAS! VA I .. SWO§WO OTBHABSTVD nune MMOMM^ . 9ilvirar o^lnbil - vtiodnj In ^rajni njia intriaMSWldenlhfUiljWiiionrasjd. -tinnldvrcni itopniifiuli ograj, slEnikih iiWo} C. L DoiHVtlnlM 21.3330 ägni|uT UP,- 03f 7« 1! » Fikt: Oai« \2 SS IranG.mnJvninc^ilat.net www.milonnc.ai jirtisVlvnni Ulujijt In borumlu wiii»l»U!l*tle □MelnawD^ j stekli i|ttt«it1ä !t(Ua "m.TiKDtiiMitiy. ..^-.^.j— ..■.tjj.-,—,:,^ j^io uiBiM^^ siifiifuiiiiiN ^ missfdRji EÖD'N^iiTh' ■ L^j i -vMisvii ot I imi wj ir«iTii«>oii>irf:i ipoml4i]jiiMka>kdJaliilclligv ^ KOfl TEKMOiNSTALlOJE )iü«/nt UW,«« MI/US TH, he U Hf Utt Mdtjai Železni k UglffUvanjf klavirjev gsm;(M: 714 2.10 glasbeni center Cosposfca2.">,300O Celje lel.: (B 4Ü Oft. faks 00 543 40 60 MAC-ŽELEZNIH d.o.o. icl.; 03 941 32 6ä AGM NEMEC ti.Q.o. Sedraž 3,3270 LaSko Tel.: 03/56-48-043 Fa>f.!03/S6-4Ö-B40 E mail: agm.nemec@kabelneT.net GOSTINSTVO i GRADBENrŠTVOtN KAMNOLOM Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: GSEHIHD tLEC PREGRADNE 51TNE, SPUŠČENI STHOPOVI, MANSARDE, PDLAGAftJE PÄRKETOV IN LAMINATOV, PRENOVA STANOVANJ IN HiS, SLIKOPlKKAFtSTVO, FASAQERSTVO ©g) © D (3® GuD JASNOVIDKE ■ prerokoi'iiije . 090 4216 4316 1 r^ihalo in poz, energija n}KA. M/f d .o.e., War I Is.orik^ 175- 3711 S to^a. vj^; C^je. , ^ -IZD. KOV. NADSTREŠKOV .170, RAZW tH KOV. KON STR. kljuCavnjcarstvo dvoriščnih vrat in ograj -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV SsSČ0 5, 3312 Prebold ključa vnicsrslvo-herodez@siol .nel GSM: 041 7Ö 33 80 tel.: 03 70S 30 4B jtKkAMI l^U t I.AMtd Lil Ml KM \i MANU ALNA TERAPIJA I ZV Al A; t>R, A. VER^INTN ortoped revmatolog HTEX ij/j.t).., OuMAjsFwlIÖA, lOOO LgupijAhJ^ m,; flJ /7M-S7-0D,Oil .'S«;2Ü;SPLtrr ww.tmx.si; FireKe?T-3.PfET DOBfiODO^U V NOVI LFÖINIlDtKI VCEIIlflJ WSKEGA flUHMaiHM: llMjC>fl«£OIB«A lOdMitVSCUfUHiaiW CEPUOO -LASiRäUCaniliyMWUEEiUUl ■ra»LjSWMt nm™ ■ [MNMBSHCKTRANIEV -fcUJJKUtO äjIHMFrtWWMSn I NIM K IT V -PsjiHL«) -ijwsiiirvffiS-NtiMiJSijifT« OmJnw irg i, tJäM j INHHMHH: j^.i ® si rast IHj m BJ m 2üi f StetA rioSwdqift^ftijil GRADNJE Pučnikova 4,3000 Celje eSM:03}/S70-057 ^moil: guboM^gautiUtm Ivo Gubo, irp. Po IS tcrihjclovnth linkuScnj v Avsiiiji, fMjnuniD z Vimi v CcLjuJ Obnova SEUiovanj m mansard Izdelava dem it fa.i;ad Zunanja ureditev !F ----- Štefan šalamon.; eomJIsfcoÖOA FAKKETARSTVO, PEČARSTVO, 3303 eOMILSKO TALNE, STENSKE IN Tsii 03/5726 241 STROPNE O&LOGE, Ö3M:041 377620 NEPREMIČNINE taqlaliio-lzaldiijskltifaMd; s l^dfljMdiiHJi^ev: ^ Ple^ai^kidela; \ MSjuiiadeli v^rddbejiiStvu; Zabukovšek TABUKOVrifK In partnerji d.n.o, Uporabljamo naslednje materiale: Jub, fragmst, roefix, bau mit. ffil Ti': darko mavric s C. kDzjuiilMB) oAtda l£>.iH4|iit ttiL03IU3(>«,74)2t71 SStIzUUItC« t-null: diri;tienidTT7.ii InMiva diiiiibv pfgd^: ialuil, ^ luntinihzamt, pfiH^, 1 SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DELI gHT>: 041 637 674 Li^aljooacej)» PIAGGIO ŠIVILJSTVO KRPIC/^ - münjH EKSPRESWA popravila - o%ind kraj^nje jeanja -oženje oblači!7nnen]^ zadrg.. MaribDrika (esta B6 iOOOCriJe,T«l.:03^S4-13 295 -- ., ODPIRALNI Cas: popravila usn;erih oblacil ponedeljek - petek »bau rFdcljslnprainlki 06:00 ■ 19:00 07:00-13:00 ZAPRTO MIA SELITVE PREI/OZI iti ODVOZI CELJE Sptcidno fčifeAietaJjiih, lidiiih pai;ifiii inlmenov. losloi/niliprustorovjtanoi/anL Soditffiäyaroz, kleti,poliiitytt. aparfltoKodwjzinadfpofiija 5im; 05r/SST788 040/371793 'If lU aimnniJ l>.Tiiil 3000 Celje Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostišču Miran. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali samo kaj pogreti. Vedno se lahko naučite nekaj več. V gostišču Miran bodo z vami delili nasvete svojih kuharskih mojstrov. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo med 10. in 11. uro v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. Seveda ne pozabite, da lahko na našem oglasnem oddelku kupite Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev. ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI Audi A7 sportback Prihaja audi A7 sportback Nemški Audi predstavlja prve uradne fotografije svojega A7, petvratnega kupeja, ki bo zapolnil praznino med A6 in A8. V dolžino bo A7 meril skoraj pet metrov (pravzaprav 497 centimetrov), imel bo tudi 535 litrov velik prtljažnik z možnostjo povečanja na 1390 litrov. Na začetku bo avto na voljo zgolj s šestvalj-niki, in sicer z dvema dizel- skima in dvema bencinskima motorjema, pa s pogonom zgolj na prednji kolesni par ali pa 4x4, ki se pri tej avtomobilski hiši imenuje quattro. Menjalnika bosta dva, brezstopenjski multitro- Drugo leto renault latitude Francoski Renault po upokojitvi safrana oziroma vel satisa ni imel velikega, nekakšnega reprezentančnega vozila. Na bližnjem moskovskem avtomobilskem salonu in oktobra v Parizu bo tovarna na ogled postavila novi veliki renault, ki bo meril v dolžino skoraj 490 cm. Latitude, kot naj bi se avtomobil imenoval, naj bi sicer na trge pripeljal v začetku leta 2011, narejen pa je oziroma bo na osnovi samsunga SM5, ki so ga pred časom začeli prodajati na južnokorejskem trgu (Samsung je v Renaultovi lasti). Renault latitude Seveda bo imel latitude številne sestavne dele in elektronske sisteme, ki so skupno delo industrijske skupine Renault-Nissan, oprema naj bi poudarjala o®wDteclnik CHnieitUo naroČiAom Novega tednika! Naročniki Novega tednika boste rahko naroCnlSke ugodnosti - 4 male oglase v Novem tednllni do lO besed in «estitKo na Radiu Celje - Izkoristili IzkUuCno s svojo naročnl£)čo kartico, naroCntSko polotntco odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. NelsirorMtene ugodnosti» ne pFefieseio v noslecmie letel H\\i\}\i\mTm PRVDAM R modus 1,2 16 v, letnik 2008, prevoženih 22.000 km, 4 leta garancije, vsa oprema, prodam. Telefon 031 469-453. 3299 nic in 7-stopenjska prestavna avtomatika DSG. Kot kaže sedaj, se bo A7 tudi na slovenskem trgu pojavil septembra, znana je tudi osnovna nemška cena - dobrih 51 tisoč evrov. PRVDAM POSEST PRVDAM potovalno udobje in tudi prestiž _ Cena seveda še ni znana. ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si ŠTORE - PEČOVJE, lepa nova hiša (brez fasade), ki sestoji iz kletnih prostorov, pritličja (110 m2), nedokončane mansarde in terase, velike kar 25 m2. Hiša je na mirni in sončni lokaciji z lepimi razgledi. Cena: 300.000 EUR Info: 041 329-179 violeta.stois@sz-atrii.si IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ! Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n rO-KRC D IT , d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00 STISKALNICO za sadje, 80 l in mlin z el. motorjem, v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 5778787 ali 031 393-491. 3370 NOVO prikolico za kosilnico Gorenje Muta, prodam. Telefon 041 210-105. 3375 HIDRAVLIČNO stiskalnico 150 l, lepo ohranjeno in 75 l, na navoj, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 806-041 ali 5743-232.3373 ZETOR 2511, l. 1974, dobro ohranjen in vrtavkasti zgrabljalnik sip vz 280, prodam. Telefon 041 763-478. 3371 SILOKOMBAJN sk 80, novo strižno kosilnico in tračni obračalnik 220, prodam. Telefon 031 480-510. Š478 V CELJU, Kulturniška ulica, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena 60 EUR/ m2. Telefon 030 924-600. 2899 V okolici Celja, 17 km izven, prodamo starejšo hišo, podkleteno, 9^12 m, z garažo velikosti 4^5 m. Velikost zemljišča 1.300 m2. Dokumentacija urejena, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje na olje. Cena 95.000 EUR. Telefon 031 609-533. 3343 HIŠO na lepi sončni legi, lahko je kot vikend, v Gorici pri Slivnici, prodam. Telefon 070 862-230. 3342 STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048. p PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodamo starejšo hišo s hlevom, zemljiščem, 6.000 m2 in gozdom, 2.500 m2. Hiša stoji na lepi lokaciji, ima el., vodo, tel. priključek, asfalt do objekta. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 599-185. 3335 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon, prodamo. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2703 STARO hišo s številko, vodo, elektriko, na lepi lokaciji, z lepim dvoriščem in nekaj zemlje, v Sedlarjevem 27, Polje ob Sotli, blizu Olimja - Toplic Podčetrtek, prodam. Telefon 5829-104 ali Zagreb 003851 3861-247. š 479 ZEMLJIŠČE, 500 m2, prodam. Cena ugodna. Telefon 041 267-481. š 480 KUPIM VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972 ZAZIDALNO parcelo, na relaciji Petrovče-Žalec-Šempeter, kupim. Telefon 041 616-559. 3303 PRVDAM DVOSOBNO stanovanje v Rogaški Slatini prodamo. Telefon 031 648-605. 3073 ENOINPOLSOBNO stanovanje, delno obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, prodamo za 50.000 EUR brez posrednika. Telefon 041 611-660. n CELJE, center. Stanovanje, 40 m2, popolnoma opremljeno, v Prešernovi 2, vpisano v zemljiško knjigo, prodam, oddam. Informacije 041 698-116. Če ne odgovorim na klic, vas pokličem nazaj. 3163 VDDAM PIRAN. 20 m plaža, opremljen, klimatiziran, manjši apartma, 2 + 2 osebi, oddam. Cena 30 do 35 EUR. Telefon (03) 5719-419, 041 453-597. ž 80 Vedeževanje Astrologija 090 42 24 28 LI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK GOTOlflNSKAPOSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, nokoinine PE CEUE, UL XIV. dhinijs 14» 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Roimana 10,02/52130 00 PE MARIBOR, Partiianska 3-5, 02/2341000 PE Siomnj Gradec, Boninwa r, 02/8812000 BOIIIAnH,d.oA, Sknranska 27,1000 ljub|jana STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p V BRODARJEVI 4 v Celju, I. nadstropje, oddam ali prodam stanovanje, 36 m2. Cena po dogovoru. Telefon 040 484-139. 3334 DVOSOBNO stanovanje, na mirni lokaciji, blizu centra Celja, oddam. Najraje samski osebi ali mirnemu paru. Telefon 041 364-140. 3357 V PIRANU, blizu Punte, oddam popolno- ma opremljeno garsonjero, za počit-nikovanje, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 3390 am AKUSTIKA PRODAM IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 PmE^mmm Žnider-s d.11.0.. Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor j ODDAM CELJE, Vrunčeva ulica, oddam garažo v najem. Telefon 051 348-302. p PRODAM NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472070, 041 763-800. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 20 do 220 kg, domača hrana, možno tudi očiščeni odojki, ugodno prodamo za samo 3,90 EUR/kg. Dostava. Telefon 070 714-599. š 444 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 kg naprej, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 470 BIKCE, simentalce in črno bele, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š470 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 3323 KRAVO, po izbiri, prodam. Telefon 031 664293. 3348 DVOLETNO žrebico, mirno in vredno ogleda, vajena paše in otrok ter odojke mesnate pasme, iz domače reje, prodamo. Telefon 041 996-166. 3348 OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. KRAVO in telico, obe simentalki, breji 7 mesecev, prodam. Brežnik, Lopata 16, telefon 041 763-799 . 3364 VEČ krav simentalk in bele piščance, stare 3 tedne, prodam. Telefon 031 858087. 3398 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, tretje tele, prodam. Telefon 031 834153. 3380 TELIČKE simentalke, težke od 150 do 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 323 PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S. A, T. d.0,0. PULA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme^.. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041 691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si 140/0 POLETNI POPIH tudi letnik2010 ^ JiWil:l -^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 08 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika BURSKEGA kozla, starega od 1 do 2 leti, kupim. Telefon 5794-115, 041 939-207. 3374 ODDAM 3386 PRAŠIČKE, stare 9 tednov, domače reje, prodam. Cena 50 EUR za enega. Telefon 051 264-642. 3393 BIKCE in telice simentalce ter brejo kobilo, prodam. Telefon 041 906-913. 3387 KRAVO, staro 5 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-721. 3384 BIKCE simentalce, 250 kg, prodam. Telefon 041 577-067. š 483 BIKCA simentalca, težkega okrog 330 kg, prodam. Telefon 5791-097. š 48i BIKCA ls pasme, starega 10 mesecev, prodam. Okolica Velenja. Telefon (03) 5890-349, 051 638-171. ž 84 KRAVO simentalko, po prvem teletu, pripuš-čeno, prodam. Telefon (03) 5735-179, 030 675-206. 3395 OSTALO PRODAM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 459 VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 476 KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031 505495,0906286(I,99EUM) Leopold Grešnik, s.p., Prebold mm MUCO, staro 3 mesece, lepo in igrivo, oddam. Telefon 041 552-626. PRODAM RDEČE vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 3153 DOMAČO koruzo, naravno sušeno, možna dostava, prodam. Telefon 041 261-676. 3194 SLIVE, lepe, debele in rana jabolka, večjo količino, ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 3262 NA integrirani kmetiji Novak, Rečica 52, Šmartno ob Paki nudimo vso zelenjavo za vlaganje in predelavo po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 5885-921, 031 691-414. ž VINO, laški rizling in chardonnay, prodam. Telefon 051 822-360. š 471 VINO, izabela in jurka, po 0,50 EUR, prodam. Telefon 041 412-924, (03) 5771964. 3332 KRMNI krompir prodam. Telefon 041 297961. š 474 SLAMO v kockah, seno v okroglih balah in ječmen, prodam. Telefon 041 763-478. 3371 DEKLETA in ženske, moški vas spoznati želijo, se tudi na kmetijo preselijo. Telefon 031 836-378, Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 82 MLAD fant želi spoznati dekle in ji izkazati iskreno ljubezen. Telefon 041 959-192. ž 83 58-LETNI moški išče žensko za pomoč v gospodinjstvu. Če si razočarana, tako kot jaz, se oglasi na telefonsko številko (03) 5771-999. 3361 ZAPOSLITEV IŠČEM delo - čiščenje doma (tudi pranje in likanje) in poslovnih prostorov. Telefon 031 680-747. 3369 RABLJENO strešno opeko, 150 m2, za 500 EUR in motorno žago Alpina 70 prodam za 70 EUR. Telefon 070 718702. 3326 KOSILNICO 190 Westmag, z gnetilnikom in kobilo, prodam. Telefon 5727-175. ž 81 GUMI voz, 16 col, s kasonom in dva komata za konje 21-23 col, prodam. Brežnik, Lopata 15, Celje. Telefon 5471-303. 3364 HRASTOV sod 3.300 l prodam ali menjam. Telefon 040 523-891. š 473 MOTOR Yamaha 125 tdr, metrska drva in zapravljivček z lesenimi kolesi, ugodno prodam. Telefon 041 812-961. 3389 KRAVO simentalko, drugič brejo in suha brezova drva, prodam. Telefon 031 455-114, 070 312-528. 3391 VOZILA, cela, poškodovana, od letnika 1998 naprej in baker (el. vodniki, lahko celi, neolupljeni) kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 783-047. š 462 PREDNJE gume, za traktor 4^4, kupim. Kličite zjutraj ali zvečer na telefonski številki 5795-021 ali 041 763-893. 3377 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje^), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3300 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. n KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, Telefon 041 771-104. 3360 V PETEK,_6. avgusta okrog 17.10 se je na cesti Šentvid - Grobelno, natančneje pri hišni številki Završe 1 zgodila prometna nesreča. Udeležena sta bila tovornjak z rumeno kabino in osebni avto Fiat Punto rdeče barve. Očividce te nesreče naprošamo, da pokličejo na telefonsko številko 041 719957. 3382 MESO mlade krave in žrebičko poni prodam ter kupim mulčar kladivar 130. Telefon 031 511-186. š 478 IŠČEM pošteno gospo, ki bi se bila pripravljena preseliti k meni, v skupno gospodinjstvo, v blok. Stroške bi si delili in tako lažje in lepše živeli v sožitju obeh. Starost do 70 let. Telefon 031 892-942. 3394 OPRAVIČILO. Sosedi Mariji Čretnik, Fran-kolovo 47, se opravičujem za žaljive, nepremišljene besede. Marta Sodin, Frankolovo 37. 3392 KNJIGO avtorja Rajka de Martija, Pot do ozdravitve, lahko naročite po telefonu 031 304-098, email: rajkodemar-ti@gmail.com. 3397 PüälD®®® ■J^^ www.radiocelje.com osfcrU s plinorr^ in toploto # m 'Energetika celje javno poöjetje; 9.o.o. Smrekatjeval, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enet^etlka-ce.5l INFORMACIJE Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete NEZE POZLEP iz Velikih Grahovš 39, Laško (9. 1. 1913 - 22. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter oddelku pralnice Splošne bolnišnice Celje, za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala patru Marjanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici ge. Zinki za besede slovesa. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sinova Franc in Karel in hčerka Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo 3385 Z A H V A L A Zapustil nas je dragi mož VINCENC IVSEK iz Zabreža nad Rimskimi Toplicami (8. 2. 1920 - 28. 7. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen pogrebni obred, šmiklavškemu pevskemu zboru za odpete pesmi, Fran-ciju Kapunu za poslovilne besede ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala tudi Društvu upokojencev in Društvu invalidov iz Rimskih Toplic ter podjetjema Paron in Tondach. Žalujoči vsi njegovi. L 324 Celje Poročili so se: Marta MEDVED iz Celja in Borut KOVAČIČ iz Moravč, Serge-ja GJURAN in Miran VEBER, oba iz Celja, Vesna MEJAČ in Borut PELIKAN, oba iz Celja. Laško Poročili so se: Sonja SIKOŠEK iz Krškega in Uroš JELEN iz Višnje vasi, Darja POLAK in Darko KOREN, oba iz Kisovca. Mozirje Poročili so se: Klara PELIPENKO iz Javorja in Tomaž ŽELEZNIK iz Bukovega Vrha, Brigita KOLŠEK iz Lok pri Mozirju in Andre GOLA-VŠEK iz Skornega pri Šoštanju. Celje Umrli so: Jožef TRAVNER iz Letuša, 66 let, Mihaela JANEŽIČ iz Celja, 86 let, Ivana SKALIČ iz Kle-novega, 80 let, Anton JELENC iz Šentjurja, 75 let, Ana MENIH iz Velenja, 92 let, Martin POLJ-ŠAK iz Podpeči pri Šentjurju, 84 let, Frančišek ZLO-VŠE iz Ljubije, 81 let, Marija PAPEŽ iz Placa, 85 let, Milan LEBAN iz Celja, 61 let, Vid PALIR z Vrh, 86 let, Branko PREZELJ iz Celja, 64 let. Laško Umrli so: Dragomil MAR-TINČIČ iz Jagnjenice, 61 let, Vilim SEČKI iz Sevnice, 71 let, Marija GORENC iz Ljubljane, 92 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Jože DEBELJAK iz Ostrožnega pri Ponikvi, 70 let. Šmarje pri Jelšah Umrle so: Danica RESNIK iz Križan Vrha, 48 let, Antonija JAZBEC iz Srebnika, 90 let, Ana KRIŽAN iz Rogatca, 79 let, Angela ZDO-UC iz Rogatca, 90 let. Mozirje Umrla sta: Alojzij POLJ-ANŠEK iz Dobletine, 90 let, Simon KOLAR iz Dobleti-ne, 29 let. A zvečer je strt, bolan, tiho, tiho legel. Ves napor je bil zaman: sonca ni dosegel. (Kajetan Kovič) Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta IVANA JAZBINSKA iz Pristave pri Lesičnem (29. 8. 1951 - 22. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove bolezni stali ob strani, ga bodrili, obiskovali in mu pomagali. Iz srca hvala vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu nudili oporo, nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ter našega dragega moža in atija v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milica, hčerka Polonca in sin Robi 3399 Kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Smrt zaboli žive. Vzame jim glas. Nastane veliko tišine. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete ALBINE CIGOJ iz Celja, Na Zelenici 15 (15. 9. 1927 - 31. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Marku Dreščku in sestram doma starostnikov Lipa Store za trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi. 3339 Velenje Umrli so: Frančiška SR-NELJ iz Borovnice, 89 let, Tereza GERM iz Zabukovi-ce, 83 let, Anton SREBRE iz Šoštanja, 96 let, Jožef DERČAR iz Tržišča, 77 let, Franc VIDEM-ŠEK iz Velenja, 89 let. iiniiiiii.iioiiileiliilixoi BREZPLAČNI PROMETNI Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ^ Z A H V A L A Ugasnilo je življenje naše drage FRANČIŠKE POTOČNIK iz Čreškove, Nova Cerkev (4. 12. 1942 - 10. 7. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in bodrili v času njene bolezni ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoča: mož Karli ter hčerka Jožica z družino 3353 Z A H V A L A Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice IVANE SKALIČ iz Klenovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in delovnim organizacijam za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo za ves trud, podporo in nesebično pomoč ob hudi bolezni dolgujemo zdravnici dr. Nataši Knez, patronažni sestri Tanji, dr. Mirjani Rajer iz Onkološkega inštituta v Ljubljani in osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica. Hvala kaplanu Klemnu Jagru za opravljeno zadnje slovo, govornici za poslovilni govor in pevcem za odpete pesmi. Vsem iskrena hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Romana, Ivica, Mira, Marija in Helena z družinami, vnuki Mateja, Simona, Andreja, Marko, Karmen, Suzana, Matija in Dejan ter pravnuki Lučka, Nina, Luka in Pia. Bolečino se da skriti tudi solze včasih zatajiti. A ne veš draga mama ti, kako zelo boli, ko te v našem domu zdaj več ni. Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše drage IRENE KOSTANJŠEK (15. 2. 1956 - 1. 8. 2010) Bolečina je velika, le čas jo bo obrusil, izbrisal nikdar. Do takrat pa nam je v tolažbo topla in živa misel na Irenino skromnost, poštenje in delavnost. Hvala vsem, ki ste jo kot tako poznali. Da vas ni malo, ste dokazali, ko ste jo skupaj z nami položili k večnemu počitku. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nas bodrili in pomagali v najhujših dneh, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala duhovniku za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Zagajšek, Pevkam Skladateljev Ipavcev Šentjur in Moškemu pevskemu zboru Šentvid pri Grobelnem ter zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Posebna zahvala še enkrat sorodnikom za pomoč in podporo v času njene bolezni in v trenutkih žalosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi L 325 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO 21.00 MC Patriot Slov. Konjice Spored od 13. do 16. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Mrk - domišljijski romantični triler 20.30, 22.50 Odrasli - komedija 13.05, 16.45, 18.55, 21.05, 23.15 Ulični ples - glasbeni film, 3D 21.10, 23.25 Kot noč in dan - akcijska komedija 13.20, 16.20, 18.40, 21.00, 23.30 Izvor - misteriozni ZF-triler 14.40, 17.40, 20.40, 23.35 Zadnji gospodar vetr^ - akcijska domišljijska pustolov., 3D 14.20, 19.20, 21.40, 23.45 Superžur - komedija 12.05, 16.55, 19.10, 21.30, 23.50 Svet igrač - animirana družinska pustolov., sinhroniziran, 3D 11.50, 12.00, 14.10, 16.40, 17.00, 19.00 Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov. 12.10, 15.50, 18.10 A-ekipa - akcijska komedija 13.00, 16.50, 19.05, 21.25, 23.55 legenda vsak dan petek, sobota sobota, nedelja SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Triki - komična drama KINO POD ZVEZDAMI CELJE PETEK 21.00 Vampirska ljubezen - grozljivka PETEK, 13. 8. 10.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke 10.00 Knjižnica Velenje_ Igralne urice 15.00 (do 19.00) Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec Dan odprtih vrat 20.30 Atrij Velenjskega gradu_ Oto Pestner koncert legende slovenske glasbe 21.00 Park pred Gimnazijo Velenje Tribute Motorhead napovedni koncert festivala Kuni-gunda 21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec_ Fešta band koncert velenjskih trubačev 21.00 Evropska ploščad Rog. Slatina Duet Andreja Klinc-Tomaž Zamuda koncert; slovenskapopevka, džez, soul ^ Žur na petek, 13. SOBOTA, 14. 8. 8.00 (do 13.00) Ploščad pri Centru Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 (do 12.00) Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muca Copatarica lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta 10.00 Trg v Šaleku 10. starotrški dan predstavitev starih obrti, obisk grofa Celjskega in Barbare ^ 10.30 Galerija Velenje Brane Solce predstava Teatro Papelito Strigali- ca 17.00 (do 19.00) Ribnik Vrbje Na Luno in nazaj Ponirkove otroške delavnice 20.30 Žička kartuzija VELENJE PETEK 19.00 Predmestni krokodil - otroški film 21.00 Kot noč in dan - akcijska komedija SOBOTA 19.00 Kot noč in dan 21.10 Robin Hood - akcijska drama NEDELJA 16.00 Predmestni krokodil 18.00 in 20.30 Razmetane postelje - romantična drama 20.15 Kot noč in dan VELENJE PONEDELJEK 21.00 Bombna misija - akcijska vojna drama Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Ne meč'te piskrov stran - inštalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do 19. 9. Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Slikanje za radost, japonsko slikarstvo devetdesetih. do 15. 8. Galerija Račka: zbirka Grda Račka -dopolnjena zbirka erotičnih predmetov, do 31. 8. Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstava likovnih del otrok iz Afganistana, do 30. 8. Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid do 30. 9. Porta B KIT: razstava Jurklošter in revitalizacija samostanov, do 4. 9. Galerija Mercator Celje: Arpad Ša-lamon: Variacije, do 9. 9. Galerija Velenje: razstava akaderm-skega slikarja Jožeta Mariniča, do 21. 8. Mestna občina Velenje - avla: Impresije: razstava fotografij na platnu Andreje Ravnjak, do 6. 9. Savinov likovni salon: Nova fotografija - pripovedi, razstava fotografij, do 31. 8. Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes: obe do 1. 9. Anina galerija Rog. Slatina: Ernest Artič: Glasba čopiča, do 5. 9. Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8. Grad Podsreda: razstava Svetlobni sprehodi Erne Ferjanič, do 29. 8. Dvorec Strmol Rogatec: razstava IV. likovne kolonije Rogatec-Strmol 2010, do 26. 8. Katalena koncert v okviru Poletnih glasbenih večerov v kartuziji 21.00 Evropska ploščad Rog. Slatina Boštjan Bračič zaključni koncert festivala Musica NEDELJA, 15. 8. 14.00 Graška Gora_ Graška Gora poje in igra 35. mednarodni festival 17.00 (do 19.00) Ribnik Vrbje Na Luno in nazaj Ponirkove otroške delavnice PONEDELJEK, 16. 8. 10.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke 10.00 Knjižnica Velenje_ Igralne urice 11.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Več kreativnosti ustvarjalne delavnice Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku, do 31. 12.; Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustavain Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. PETEK, 13. 8. 18.00 Mestna plaža Risanje s kredami po Savinjskem nabrežju SOBOTA, 14. 8. 21.00 Celjski mladinski center Jazoo koncert PONEDELJEK, 16. 8. 17.00 Mestna plaža Tečaj rolanja za najmlajše 18.00 Mestna plaža Oblikovanje iz gline MINISTOSTVO ZA ŠOLSTVO IN Sport URADZAMIADINO V začetku leta smo pti celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoan-Ktr, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. V»k mesec organräiamo novo razstavo, medtem vsako dmgo soboto Izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine. KuHumo info toSia je odprta (vstop prost): - pon,tor,(:et,pet:8.00-14.00li - sreda: 12.00-18.00 h - sobota: 10.00-12.00 h (oliäsnoj Kontakt: tel. št. 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@|)ortab.si www.portab.sl Klub študentov občine Celje (S cc celjski mladinski c&nier prHtDrM)twdn#i>dbi ^dojtori}« Sobota ob 21. uri, atrij mladinskega centra: Jazoo; koncert - nu jazz, etno, fusion, elektronika in ambientalna glasba. Od ponedeljka, 16. avgusta, do petka, 20. avgusta: Kreativne počitnice v MCC; ustvarjanje in družabne igre; dnevna udeležba za otroka znaša 1 evro. Četrtek ob 21. uri, MCC kavarna; Nepal okoli Annapurn; potopisno predavanje Klemna Sagadina. PLANINSKI KOTIČEK PD Celje - Matica vabi v nedeljo, 15. avgusta, na Okrešelj. Ob 14. uri bo namreč na Okrešeljski trati sveta maša za žrtve gora. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka m Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine 2. nagrada: vstopnica za 4 osebe na prireditev Dežela Celjska vabi _ 3.-5. nagrada: vstopnica za 2 osebi na prireditev Dežela Celjska vabi _ Vstopnica za srednjeveško prireditev Dežela Celjska vabi _ omogoča brezplačen prevoz na Stari grad Celje v soboto, 28. avgusta. Odhod prvega avtobusa s stare avtobusne postaje (železniška postaja) ob 11.45. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. avgusta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 6. avgusta. Rešitev iz št. 61 Vodoravno: PTA, LOT, ARO, ANGELA, LEA, LAIK, NUDIST, ALGEBRA, ADRE-SAR, TERME, TONY, MARK, KAMRA, PISMO, TT, ATLAS, CANOVA, ARD, OSA, UHO, ZEN, KONEC, KARL, TAGE, TEOLOG, ASEKURAT, IN, O'NEAL, CERKNO, KES, TAST, KNE, ARIJA, EOS, LAV, GRADEN, EDI, BAS, PETROV, KREACIJA, OTA, RAFAEL NADAL, NIKE, NORNA, RANT, SKIF, STEAK, ALGA Geslo: Junaka kolesarske dirke po Franciji Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Edvard Vranjek, Na zelenici 8, 3000 Celje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Oseba, ki vam ne da miru, bo skovala premišljen načrt, kako vas osvojiti. Težko boste ostali ravnodušni, zato se ne sprenevedajte, temveč uživajte v nežnih trenutkih, ki vas čakajo. Ne boste obžalovali! On: Iskali boste različne možnosti, kako priti do največjega profita, pri tem pa malo pozabili na zasebne zadeve. Še dobro, da vas bo partnerka predramila in vas spet spravila na pravo pot. 2. nagrado, vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za pico Gostišča Hochkraut, prejme: Zora Semm, Predenca 19, 3240 Šmarje pri Jelšah. 3.-5. nagrado, zgoščenko zabavne glasbe, prejmejo: Veronika Flis, Vojkova4, 3000 Celje; Alenka Obran, Prožinska vas 74a, 3220 Štore in Jožica Jazbec, Brdo 10, 3225 Planina pri Sevnici. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: V družbi sodelavcev boste raztreseni in vzkipljivi, zato se ne spuščajte v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poiščite si bolj veselo družbo in pozdravite »slabo« voljo. On: S premišljeno poslovno potezo boste dobili kar precejšnjo prednost, kar vam bo omogočilo malo mirnejše nadaljevanje. Poskusite se zbrati, predvsem pa si napolnite svoje baterije. Ona: Prijeten pomenek vam bo razkril še več, kot ste pričakovali. Ne vzkipite, ampak vse skupaj dobro premislite. V ljubezni se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. On: Nikar ne premišljujte predolgo, saj vas lahko nekdo prehiti. Pomislite, kakšna škoda bi bila izpustiti takšno priložnost, zato ne omahujte, temveč zgrabite možnost in jo dobro izkoristite. DVOJČKA ^ Ona: Nekdo se bo poskušal iz vas pošteno norčevati, a boste na srečo še pravi čas spregledali njegove namene in mu nastavili prebrisano zanko. Na koncu se boste vsemu skupaj prav pošteno nasmejali. On: Naj vas ne skrbi, saj se bodo stvari zasukale še veliko bolje, kot ste si zamislili. Izkoristite ugodno priložnost, saj bo prinesla poslovno in zasebno zadovoljstvo. Ne pozabite, vsak je sam svoje sreče kovač! Ona: Upate, da bo spet vse po starem, čeprav dobro veste, da to ni mogoče. Ozrite se raje malo v prihodnost, kjer vas čakajo presneto prijetne reči. Ne pozabite odpisati na prejeto pismo! On: S prijatelji se boste podali na prijeten potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Spoznali boste osebo, ki vam bo v prihodnjih tednih namenila veliko več kot samo prijateljstvo. Ona: Izkoristili boste priložnost na ljubezenskem področju, kar vam bo v življenje prineslo marsikateri prijeten trenutek. Sicer bo teden mineval v pričakovanju vikenda, ko si obetate nekaj izredno prijetnega. On: Razveselite partnerko s pozornostjo, ki jo bo zelo razveselila, posredno pa tudi vam olepšala teden. Proti koncu tedna boste šli na kratek potep, ki vam bo pregnal črne misli in olajšal srce. STRELEC ^ Ona: Partnerjeve pripombe naj vam bodo v spodbudo, ne pa, da ga vselej dajete v nič. V ljubezni je pač treba upoštevati tudi mnenje partnerja, ne pa samo riniti z glavo skozi zid. On: Posvetite vikend raje partnerki, ki bo to vsekakor znala ceniti, ne pa da se venomer pehate za novimi in novimi poslovnimi uspehi. Denarja imate dovolj, poskrbite raje tudi za ljubezen. KOZOROG jSk Ona: Pojavil se bo neznanec, ki se bo očitno želel spoprijateljiti z vami. Kljub temu, da boste sprva kar nekako preveč nezaupljivi, se vam obeta prav prijetno doživetje. On: Neprijetno presenečenje vas bo ponovno odtrgalo od doma in prisililo k resnejšemu pristopu k poslu. Zašli boste v velike finančne težave in presneto se boste morali potruditi, da se boste izvlekli iz njih. Ona: Komaj začeta ljubezen bo začela preraščati v resnejšo zvezo, kar bo prineslo tudi obveznosti, ki jih doslej niste bili vajeni. Treba se bo malce prilagoditi, kar vam v tem trenutku niti ne bo tako težko. On: Še vedno se ne boste uspeli otresti nelagodnega občutka, da vas nekdo zasleduje. Pomislite na dejanja iz bližnjepre-teklosti in marsikaj vam bo bolj jasno. Še najbolje, da skušate skleniti kompromis. DEVICA ^ Ona: Partner vam bo predlagal obisk prijateljev, ki so vaju pred časom povabili v svoje novo domovanje, vi pa se boste obirali, saj boste imeli za konec tedna povsem drugačne načrte. Poskusita s kompromisom. On: Ne uspavajte se, saj se vam še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni razloga, da bi vam ne ugajala. Kdor ni zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar želi. i Ona: Dolgo čakanje se vam je splačalo, saj ste končno dosegli to, kar že dolgo želite. Počutili se boste kot že dolgo ne, to pa bo botrovalo uspehu v ljubezni. Nikar ne bodite tako skromni! On: Sprejeli boste povabilo in ne bo vam žal. Vrnitev v stare čase ima v sebi nekaj romantičnega in to vam je všeč. Še preden se boste zavedli svoje sreče, bo vse natanko tako, kot ste si samo želeli. Ona: Ta teden boste uspeli postoriti vse nepriljubljene opravke, ki ste jih venomer prelagali na kasnejši čas. Polni poleta se boste lotili dela in hitro ugotovili, da vam gre vse kot po maslu. On: Poiskali boste prijateljico, ki ste jo pred kratkim spoznali in razvil se bo prijeten klepet. Kaj več bo odvisno predvsem od vas, zato nikar ne omahujte, temveč izkoristite priložnost, ne bo vam žal! VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 Korčula po celjsko Rek, da vse poti vodijo v Rim, bi v času poletnih dopustov za kar precej Celjanov lahko preuredili tako, da je lenarjenje in razvajanje na soncu najslajše na Korčuli. In tisti, ki jo enkrat obiščejo, se na otok vračajo znova in znova. Za tokrat smo pokukali kar k našim sodelavcem _ Foto: VANESA MüLLER V družbi Nataše Müller in Aljoše Bončina zasanjan pogled Mateje Podjed, sicer zaprisežene Celjanke, ki se po upokojitvi vse več zadržuje tudi na Bledu, kaže, da sta sonce in morje vendarle na prvem mestu ^ Da vroče sonce ne »udari« preveč, Miro Podjed svetuje klobuček na glavo, Nataši Müller pa je za ohranjanje kondicije malih sivih celic predpisal vsaj partijo šaha dnevno. Še zadnje povsem brezskrbno poletje pa sta uživala Boštjan Dermol in njegova Martina Nadoh. Na fotografiji se sicer ne vidi dobro, a Boštjan čas do menjavanja pleničk meri že v tednih in ne več mesecih. Če se bo družinica tudi prihodnje poletje podala na Korčulu, se bo od tega opravila pri malčku ali malčici lahko v tem času oddahnil. nek Tamše ^ Valentinovo kot navdih za misice Sestra in brat, Urška Sed-minek Tamše in Gašper Sed-minek, sta mlad in ambiciozen par, ki uživa v lepoti in estetiki ter sledi vsem trendom, ki vladajo v neusmiljenem svetu lepote, ki ga vse bolje spoznavata. Lani in letos sta bila mlada Žalčana zadolžena za podobo misic, lani Mirele Korač, mis Universe 2009, letos pa za videz Ma-rike Savšek, mis Universe 2010. Brat in sestra, ki sta mlada in uspešna podjetnika, sta se lepoti zapisala v najstniških letih. Ena od posebnosti, ki ju označuje, je, da sta oba rojena 14. februarja, na valentinovo, toda sedem let nara- ^ in z Gašperjem Sedminekom zen. Oba ustvarjata v Žalcu in sta »na svojem« že od 19. leta. V tem času sta si ustvarila zavidljiv sloves in splošno prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. O vseh javnih osebah, pevkah, vodite-Ijicah, ki so šle skozi njune roke, pravzaprav niti ne želita posebej govoriti, obe zadnji misici pa sta izjemi. Ma-rika Savšek je zadnja, ki je mi-nuIe tedne pred odhodom na izbor v Las Vegas obiskovaIa frizerski saIon Gath in saIon lepote Urška, kjer se je pre-pustiIa razvajanju frizerja Gašperja in kozmetičarke Urške. GIede na to, da je to že druga mis (po lanski Mire-Ii Korač in ostaIih Iepoticah, ki za svoj videz skrbijo v Žalcu), je to vsekakor veliko priznanje za mlada savinjska »umetnika« Gašperja in Urško. DT Z občanom nadnaravne velikosti Župan Podčetrtka Peter Misja ni ravno plašen mož in še kar nekaj ga je skupaj, če bi se moraI braniti. Ampak temu občanu nadnaravne veIikosti, ki ga je srečaI pred nekaj dnevi, se je ven-darIe rajši nekoIiko umikaI. Verjetno zaradi previdnosti, da ga ne bi po nesreči podrl. Kasneje se je izkazalo, da ve-Iikan na hoduIjah spIoh ni »njegov« občan, ampak ga za »svojega« šteje Zoran Janko-vic, ter da nastopa na prireditvah kot šaIjivi redar. BJ