RCA 1# NARODM IN STUDIJSKA KNJIŽNICA VIA GEPPA N« TRIESTE List izhaja vsake straneh 25 lir. Z; Polletna 500 lir; Uprava: Trst, ulica Capitolina štev. a - tei. sic», u-™ Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUKISTlta PARTIJE T.O. Na reakcionarno kampanjo proti našemu gibanju odgovorimo s pridobivanjem novih članov za KP jOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 12 (391) TRST - SOBOTA, 24. MARCA 1956 CENA 20 LIR l _______________ rt ( Jeri ar d Jožef ìandira irikt Oriol [ DNEV linje ustfk vojvod« ■ polju. » glašena Resolucija CKKP TO XX. kongresu KP SZ Srečko šega K. Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja, ki ge a 1926, je sestal 10. in 17. marca pod predsedstvom tovarišice Marije Bernetič, stlačena , i repub^dn. tovariša Pina Burla, je razpravljal in odobril informativno poročilo tovariša Vittoria Vidalija o delu in sklepih XX. kongresa Komunistične ^T^Partije Sovjetske zveze. •rit.. . Izražajoč svoje navdušenje ob velikih uspehih, doseženih od Sov-tiinske de*ske zveze in socialističnega sveta, in ob VI. petletnem načrtu, ki ^u^stlPredstavlja za ZSSR nov korak naprej na poti v komunizem, poudarja ester - Centralni komite važnost in pravilnost postavljanja in rešitve osnovnih Centralni komite obnavlja svoj topli in bratski pozdrav komuni- kesteir •[ 05 ProAprašanj borbe za mir in socializem s strani XX. kongresa KP SZ. iotna nt V ženi vaniški doza rt" 8tom in narodom Sovjetske zveze, ki je bil že iznesen v pozdravu trža-lek^s koniunistov, in poziva vse tovariše, naj poglobijo proučevanje gra- 21 07ai'f^Va *n dokumentov tega zgodovinskega kongresa zato, da se naša partija Ocmizettideološko, politično in organizacijsko okrepi. •anja t Osnovna vprašanja, ki so bila postavljena na XX. kongresu, rešitve snoš *ni *n nauki, ki izhajajo iz tiste razprave, predstavljajo prispevek k izbolj-rpka6 - 8anju našega dela, k večjemu razvoju demokratične diskusije v partiji, ;SbQia'std^kusije, ki naj s kritiko in samokritiko okrepi kompaktnost naših vrst, ^zboH kolektivno delo naših vodstvenih organov in notranjo demokracijo. in3 pr e' Centralni komite, ko z zadoščenjem ugotavlja pozitivni potek predi’» bop< k°ngresne diskusije in vsega pripravljalnega dela, naslavlja poziv vsem 3 Poli tovarišem in partijskim organom zato, da pospešijo v teh zadnjih dveh utranjg bednih svoje delovanje za čiinboljši uspeh kongresa. asba - 1 . »Z io - 10 Z mobilizacijo vseh svojih sil v sedanjih borbah za izboljšanje živ- Da Jod11. ... v v nsko P lJenja delovnih ljudi, za preporod tržaškega gospodarstva, za spoštovanje željah Pravic vsega prebivalstva, naj bodo tržaški komunisti vedno tesneje pove-ersnik: Zani z ljudskimi množicami, naj postanejo sposobnejši v organiziranju -- ®orb po tovarnah, po okrajih in vaseh, naj povečajo širjenje našega tiska 18. K« "T? 'n naj pospešijo delovanje za pridobivanje stotin novih delovnih ljudi, ^siovt lti^adincev in starejših, žena in poštenih demokratov za našo partijo. harm»!1 S to obvezo naj se že odslej lotijo volilne kampanje, ki bo velika ?r!^23' *n Vazna bitka za uspeh ljudskih sil proti klerikalni kamori in satelit-*kim strankam, proti nepravični vladni politiki, zalo, da se položaj 1130^ *Preiueni v Trstu in v Italiji. ujih K etcaj - CENTRALNI KOMITE KOMPARTIJE T. O. 7.30 P A: KO! - 19. 112 - x v ensLp OB NESRAMNI REAKCIONARNI KAMPANJI IZMIŠLJOTIN IN LAŽI uigi B! «Pr« dej SOGLASEN SKLEP ITALIJANSKE POSLANSKE ZBORNICE Tudi Trst bo na političnih volitvah izvolil svoje predstavnike V zadnjem trenutku so tudi demokristjani pristali na raztegnitev zakona o političnih volitvah na Trst - Kdaj bodo dodatne volitve? - Manevri za odložitev pokrajinskih volitev v Trstu - Upravne volitve bodo 27. maja V torek je poslanska zbornica soglasno odobrila raztegnitev zakona o političnih volitvah na Tržaško ozemlje. Vprašanje raztegnitve zakona o političnih volitvah se je že več časa pletlo v poslanski zbornici, prav posebno po popravkih, ki so jih predložili nekateri poslanci v tem smislu. Krščanska demokracija se je več časa obotovljala, češ da bi se z raztegnitvijo' zakona na Tržaško ozemlje postavila v dvom začasnost sedanje ureditve. V zadnjem trenutku pa je tudi Krščanska demokracija sprevidela, da je njeno zadržanje nedemokratično, ker ne dopušča, da bi tudi Trst dobil svoje ljudske predstavnike v parlamentu, kjer se odločuje politika dežele. Z raztegnitvijo tega zakona na tržaško področje se ustanavlja 32. volilno okrožje samo za Trst. V tem volilnem okrožju se bodo izvolili štirje poslanci. Za senat pa ni še nič odločeno, ker o tem mora razpravljati senat sam. Na vsak način se predvideva, da bo tudi senat odobril raztegnitev. Predvideva se, da bo Trst izvolil enega senatorja. Ni še jasno, kdaj naj bi Tržačani izvolili svoje poslance. Nekateri so mnenja, da bo Trst volil leta 1958, t. j. skupno z vso Italijo«; drugi pa menijo, da se bodo v kratkem vršile dodatne volitve, ki naj bi dale takoj Trstu možnost, da dobi svoje predstavnike v parlamentu. Jasno je, da bi bilo najbolj pravilno, če bi se dodatne volitve vršile čimprej, ker bil na ta način Trst soudeležen vseh debat, ki se tičejo Pravilno tolmačenje kritik J>i*oti čaščenju osebnosti v ZSSR a gl: 11.30 ; - 12-1 >5 Lahke) H>ri alino man> ca iz univ 9.30 f LSk.il t v. ten\ 11.15 1 liniii: ašati zmedo s pretiravanjem in lažmi - Zasluge in napake tov. Stalina - Pravilna 1(1 objektivna osvetlitev njegove osebnosti na podlagi resničnih zaslug in napak ko ngres Komunistične svet, posebno pa za mednarodno lo ®ovjetske zveze je še ja gtjj 113 dnevnem redu. O njem 130 V--Vs* listi v svetu, o njem iepisfrijo vsi , Fantu politični krogi, 30 Ki Se razpravlja v okviru a glK ' P° cesti, vlakih, pri mi- Is°d, kjer se srečajo fiuti vZ«' Ze tn J lije dejstvo nam doka-__ Jegov zgodovinski značaj, [ihaek nam dokazuje, da se je tm1sW!'freJU z"odll° nekaj« kar za len' ®ovjetsko zvezo, socia-| 1 Syet in socialistične sile L .30 k 0 važnosti tega kongresa t1!1 ne prijatelji, ne nas- 30J f\ A1.’ še najmanj pa sovraž-aov: I Njegovi sklepi so takšni, - zamisliti in zanima- ) Infilo fe.rnega človeka. Zato je pridani ' sebi umevno 'vse to 1®M . e’ to živo razpravljanje. ilo/‘vrl7nTk'tem, «e na,sP,rotniki i . niKi čutijo nekako pn- PoU1 ’ *er ne morejo popolno-Zuhieti bistva vsega, kar se : ^dilo v Moskvi pred dele-(j 0lhunistične partije SZ in ® 'k Predstavmki 55 delavskih ^°hiunističnih partij. Pred- pe, So se prestrašili napovedi icrf9 tekmovanja med socia- I Pn ' " ’’ " 9.30: v „_________ ned'g, "in kapitalističnim sve .1 1 ret 16: S< eilje. ^strašili so se fantastič-a Jev VI. petletnega na-) 16-.’ Prestrašili so se vseh u-t n J^j >V Za ve^ikanski skok na-1fU4t>žiV blagostanju sovjetskih 30: «i ^noj jih je začel obli-1 a* n °1.So se zavedli l'esnicno-preji,na ^Ze sedanjega stanja v . sedanje razporeditve sil k: v°jne, napredka in na- 0 «b i 'ahko ■ ^jetjr ngresa in na podlagi laži, ^ečil: ''(.''t tn izmišljotin pre-'f,-jlK" < a hi svet dobil jasno L» i tatti,v'a vclevažnega dogodka *a ZSSR, marveč za ves na ta način zme-zatemnili vso veli- delavsko gibanje. Začeli so namreč postavljati na svoj način vprašanje kritike proti kultu osebnosti in proti napakam tov. Stalina. Začeli so si izmišljati, da se je na kongresu postavilo v nič vse delovanje Stalina, prišli so tako daleč, da so celo «odkrili» prosta-linske demonstracije v Georgiji, krvave izgrede itd. Kaj je pravzaprav na stvari? Že ob pripravah na kongres in v vseh letih po Stalinovi smrti so v Sovjetski zvezi poudarjali, da mora Komunistična partija in sovjetska država sloneti na leninskem načelu kolektivnega vodstva. Na kongresu se je ostro kritizirala metoda personalnega vodstva in tov. Mikojan je rekel, da v Sovjetski zvezi približno dvajset let ni bilo kolektivnega vodstva in da je zaradi tega, kar so poudarili tudi vsi drugi tovariši, prišlo do napak, ki so otežile napredovanje dežele. 25. februarja je na tajni seji kongresa tov. Hruščev prebral poročilo o kultu osebnosti in o napakah, ki so bile zaradi tega storjene. To poročilo sedaj diskutirajo po vsej Sovjetski zvezi, v celicah, med mladino, med milijoni članov in nečlanov partije. Poročilo ni bilo objavljeno, a se kljub temu lahko trdi, da je v njem osebnost tov. Stalina pravilno osvetljena, da se njegovi osebnosti ne odvzema nič. Skratka, osebnost tov. Stalina se postavlja v prave meje, kar pomeni priznati njegove vrline, njegove sposobnosti, njegove dobre Strani, a istočasno tudi njegove napake, nje-su- gove slabosti. Nihče ne odreka tov. Stalinu pravice do tistih Zaslug, ki si jih je pridobil v težkih časih boja proti notranjim in zunanjim sovražnikom pne socialistične dežele, nihče ne zanikuje, kaj on pomeni na ideološkem, političnem in organizacijskem področju. Istočasno pa se kritizira dejstvo, da se je prav posebno po XVII. kongresu KP Sli postavil nad partijo, da je uvedel sistem personalnega vodstva, da je zaradi tega zagrešil sam in skupno s svojimi sodelavci vrsto napak, ki so otežile napredovanje dežele, partije in stvari socializma. V tem poročilu se predvsem poudarja, da ki delajo zgodovino, marveč množice. Da so množice glavni vzvod zgodovine. S tem se ne zanikuje vloga voditeljev, pač pa se jih spravlja v prave meje razsodnosti in treznosti. in komunizma. Tak primer smo imeli že pred približno enim letom, ko je tov. Hruščev v imenu KP SZ odkrito in javno priznal napako, ki je bila storjena napram Jugoslaviji in kate-7e tov. Togliatti je v svojem ' re vzrok je treba poiskati prav poročilu na CK KPI postavil v v ™et,odl personalnega vodstva, ta okvir vprašanje kritik na tov. Stalina. On je rekel, da nihče ne postavlja v dvom pravilnost politične linije, na podlagi katere se je Sovjetska zveza gradila. Kritizirajo se le nekatere metode, kritizira se preziranje marksističnega načela o kolektivnem vodstvu. Stalin ima svoje velike zasluge pred, za časa in po II. svetovni vojni. Toda napake je zagrešil pred, za časa in po TI. svetovni vojni. Da so sovjetski voditelji tako odločno postavili to vprašanje, ue da bi gledali nobenega v o-braz, je dokaz moči, poguma in velike zvestobe stvari socializma v kultu osebnosti, v ozračju sumničenja, ki se je tudi po krivdi sovražnikov ustvarila v Sovjetski zvezi. Sovražniki socializma skušajo prav na tem špekulirati, ker vedo, kaj je pomenilo in kaj še danes pomeni Stalinovo ime med ljudskimi množicami vsega sveta. Na podlagi kampanje laži, izmišljotin, pretiravanj skušajo omajati v množicah zaupanje v Sovjetsko zvezo, v socialistični svet, v stvar socializma in v socialistične sile. Toda ljudske množice vedo, kje je prava pot, vedo, da si ne mo- Iliactalievanje na IV. strani) Trsta, in bi se lahko zaslišal v teh tež.kih trenutkih, ki jih preživlja naše področje, tudi glas našega prebivalstva v najvišji predstavniški instanci republike. A o tein bodo razpravljali v naslednjih dneh. V zadnjem času se v zvezi s pokrajinskimi volitvami in celo z občinskimi volitvami v Trstu pojavljajo nekatere težave. V Italiji je že skoraj u-radno določeno, da se bodo u-pravne volitve vršile v nedeljo 27. maja, t. j. čez dva meseca, ker so za 3. junija določene velike proslave ob desetletnici proglasitve republike. Za Trst, zaradi njegovega izrednega položaja, pa nekateri krogi skušajo zavleči vso zadevo. Nekateri krogi se sklicujejo na dejstvo, da mora po sprejemu zakona o upravnih volitvah v Italiji vladni komi-striat razširiti zakon na tržaško področje s posebnim odlokom. V zvezi s tem se pravi, da bi ta postopek zavlačeval razširitev zakona, kar ibi moglo privesti do odložitve upravnih volitev do jeseni. Predvsem se ti krogi bojijo, da se ne bi mogel v tem času spremeniti zakon o pokrajinskih volitvah, ki predvideva, da ne sme glavno pokrajinsko mesto imeti več kot polovico mandatov v pokrajinskem svetu. Zato se že predlaga prav posebno v fašističnih in demokristjanskih krogih, naj bi. se vsaj pokrajinske volitve odložile na jesen, ker bi se na ta način našel čas za prekrojitev zakona. v interesu nacionalističnih strank, ki se strahovito boje, da bi pokrajinski svet ušel iz rok sedanje navidezne večine in da bi v njem dobili večje den gost našega mesta. Danes goliji. V vse te dežele je bil zvečer bo predaval v dvorani krožka Ravbar na Greti, medtem ko bo jutri zjutraj ob 19.30 predaval miljskemu prebivalstvu v dvorani Ljudskega doma v Miljah. Seja CK ZKM Jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri bo na sedežu v ul. Capitolina 3 zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine. Na dnevnem redu: «Dvajseti kongres Komunistične partije S. Z.». Mikojan v Aziji Ministrski podpredsednik Z. S.S.R. ' Mikojan je odpotoval v Azijo, kjer se bo dalj časa zadržal na obisku najprej v Pakistanu nato v Afganistanu, Indiji, Burmi, Severnem Vietnamu, na Kitajskem in v Mon- uradno povabljen. Atomska konferenca v Moskvi V sredo se je začela v Moskvi ustanovna konferenca vzhodnega inštituta za jedrna raziskovanja, Konference se udeležujejo predstavniki Albanije, Bolgarije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Kitajske, Severne Koreje, Mongolije, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Kulturna pogajanja ZSSR - FLRJ V Beogradu so se začela pogajanja za sklenitev kulturne konvencije med ZSSR in F.LR Jugoslavijo. Sovjetsko delegacijo vodi sovjetski minister za prosveto _Lebedev. JUTRI OB 9 V DVORANI V UL. MADONNINA Kongres Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev Jutri, v nedeljo ob 9. se bo začel v glavni dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 kongres Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev Tržaškega ozemlja. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh zadevah, M zanimajo partizane in bivše politične preganjance. Kongres bo manifestacija antifašističnih sil in borcev za svobodo, ki je nujno, da se oklenejo svojih organizacij v trenutkih, ko odtočno napreduje stvar miru in cTétnokracije, za katero so toliko prispevali v najtežjih časih polpretekle zgodovine. Partizani in bivši politični preganjanci so predstavniki tistih sil, ki so se pred desetimi in več leti postavili v bran pred fašizmom in so znali visoko držati bakljo svobode, demokracije in miru. Danes morajo biti v prvih vrstah borcev, za mir. kot so bili včeraj v prvih vrstah berocv za svobodo. Na tem kongresu se bo poleg drugih vprašanj, ki se tičejo članov obeh zvez, razpravljalo tudi o pristopu Zveze partizanov v zvezo italijanskih partizanov, oz. zveze bivših političnih preganjancev v odgovarjajočo vsedržavno zver imivoosi sovietsKih državnikov za iznojišajie odnosov zzaiiodom Obisk Malenkova v Veliki Britaniji - Seja razorožitvene komisije OZN Obisk sovjetskega ministrskega podpredsednika in mini. stra za elektrifikacijo G. Malenkova v Veliki Britaniji je v ospredju komentarjev diplomatskih in političnih krogov na Zahodu. Malenkov je pri-števila mest. predstavniki slo-1 ?pei prejšnji četrtek v London venskega prebivalstva. Očividno gre tu za reakcionaren manever proti kateremu pa treba odločno nastopiti. Ob tej priliki, je razvidno, kako skušajo demokristjani z vsemi sredstvi ovirati spoštovanje demokratičnih načel in celo tistih zakonov, ki jim ne gredo v klasje. Konference prof. Tondija Za konference bivšega jezuitskega patra prof. Tondija je vladalo v Trstu in okolici veliko pričakovanje. Zahvaljujoč se pobudi Centra za kulturne stike z ljudskimi demokracijami, je prof. Tondi, ki je na licu mesta preučil odnose med cerkvijo in državo v ljudskih demokracijah, prišel, da predava o tem argumentu. z delegacijo 12 sovjetski strokovnjakov. Prišel je, da se se. znani z električnim sistemom v deželi. Takoj drugi dan je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Lloydom v ponedeljek pa z ministrskim predsednikom Edenom. Domneva se, da je imel Malenkov zelo važne politične razgovore v zvezi z bližnjim obiskom Bulga-ni.na in Hruščeva. Malenkov je bil povsod, kamor se je podal, z el o, prisrčno sprejet. Imel je tudi sestanek z voditelji laburistične stranke, o katerih se pravi, da mislijo sprožiti zamisel tesnejših stikov s Komunistično partijo Sovjetske zveze. V tem času je britanska via. da javila, da bosta Bulganin in Hruščev prispela v Veliko Britanijo z vojno ladjo tipa «Sverdlov» dne 18. aprila in se bosta zadržala na obisku sedem dni. Večina obiska bo Prvo konferenco je imel v torek v Podlonjerju kjer je ve- "aena* pohUč^m liki množici občinstva govoril o verskem vprašanju in odnosih med cerkvijo in državo na Poljskem. Po predavanju se je profesor pomenkoval s poslušalci do pozne ure. Podlon-jerci so mu bili zelo hvaležni za predavanje. V sredo zvečer je govoril o odnosih med cerkvijo in državo v ljudskem domu v Križu. Tudi tam se je na njegovi konferenci zbrala številna množica ljudi, ki so pazljivo sledili njegovemu jasnemu izvajanju. Profesor Tondi je že ves te- PO ŽIVAHNI IN RAZGIBANI DISKUSIJI ČEZ DVA TEDNA SE ZA ČNE V. kongres Kompartije T O V petek 6. aprila, t. j. čez dva tedna se bo začel V. kongres Komunistične partije Težaškega ozemlja. Predkongresna diskusija io volitve delegatov so že v glavnem, zaključene. Edino še v nekaterih celicah čakajo, da bodo delegate izvolili prihodnji teden. Diskusija se danes vrti okrog poteka in sklepov XX. kongresa KP SiZ, kar se prav gotovo ne more zaključiti v predkongresni diskusiji, niti ne na kon-jresu. Ta vprašanja so preveč važna, da bi se mogel njihov pretres časovno omejiti. Za sedaj pa se vseeno lahko povzamejo nekateri zaključki. V organizacijskem odseku smo zvedeli, da se je do sedaj za časa predkongresne diskusije vršilo 550 sestankov celic, sekcij, aktivov, plenumov, kar je nedvomno precejšnjega pomena za naše razmere. Istočasno lahko poročamo, da je v zad-niso heroji listi, ' njem, času pristopilo v partijo preko 400 novih članov, od teh pa večina po pozivu CK na pritegnitev 2500' novih članov. V partiji se zelo živo disku tira o- XX. kongresu KP SZ,. Članstvo se zaveda velike važnosti tega dogodka in zato aktivno sega po materialu, ki je že na razpolago. V času po XX. kongresu se je o njegovih sklepih razpravljalo na tajništvu, na sejah Izvršnega komiteja, na treh sejah Centralnega komiteja, ki je izglasoval tudi resolucijo, objavljeno na uvodnem mestu, na aktivu sekcijskih in celičnih komitejev, na, partijski konferenci, na celičnih sestankih, na sejah sekcijskih komitejev in na vseh sekcijskih plenumih, ki so se do sedaj vršili. Partija je tudi pozvala sekcije, naj nabirajo prispevke za kritje stroškov kongresa. Do sedaj so se naslednje sekcije obvezale, da bodo na kongres prinesle določene vsote denarja: Sv. Vid 40.009, Bariera 25 tisoč, Acegat 20.000, Sv. Jakob 25.000, Skedenj 15.000, Sv. Ivan 15.000, Sv. Alojz 16.000, Greta 5.000, Naj jim tud; ostale sekcije sledijo! V teni tednu beležimo nove rezultate v pridobivanju novih članov. Ze zopet je na dnevnem redu sekcija Sv. Križa, ki je pridobila 6 novih članov in na ta način pokazala pot tudi drugim sekcijam, ki so se po prvem zaletu ustavile. Sv. Ana se prav tako tudi dobro rine naprej, ker je tudi ta teden pridobila 3 nove člane, S. Jakob ne zaostaja s 3 novimi. Greta in Pončana pa sta pridobili vsaka po enega člana. Od ostalih sekcij ni ta teden ne duha ne sluha. Upamo, da bodo na čast kongresa nekaj napravile zato, da se približamo cilju 2500 novih članov. rom z državnimi voditelji. Sprejela ju bo tudi kraljica. Vzporedno z obiskom Malenkova sé je začela v ponedeljek v Londonu seja podkomisije OZN za razorožitvena vprašanja. Na seji se razpravlja o treh načrtih: sovjetskem ki je bil predložen 10. maja 1955, francoskem, ki ga je izdelal socialistični poslanec Mach, in ameriškem. V sredo je podkomisija začela razpravo o francoskem načrtu, ki ga podpira tudi britanska delegacija. Načrt Mo-cha predvideva tri faze. V prvi fazi naj bi se ustanovila komisija OZN, sestavljena iz predstavnikov ZSSR, V. Britanije, ZDA. Francije, Kanade in drugih desetih dežel. Oborožitev in oborožene sile bi ostale takšne, kot so bile ob podpisu sporazuma, vršile bi se inšpekcije z letali in s kop- nega po načrtih Bulganina in Einsenhowerja, nato bi se določile redukcije in bi se oborožene sile začele reducirati. Ustanovil bi se poseben nadzorni organ za omejitev atomskih poskusov V drugi fazi bi se omejili in nadzirali atomski poskusi in bi se oborožene sile reducirale za 50 odst. v predvidenih mejah. V tretji fazi bi se prepovedali jedrni poskusi in izdelava jedrnega orožja, oborožene sile bi se zmanjšale do 75 odst. v določenih mejah, popolnoma bi se prepovedala uporaba jedrnega orožja in na koncu tretje faze bi se zaključila redukcija oborožitve. Francoski na- zo. S tem pristopom bi obe zvezi dobili značaj moralne u„ stanove, kar bi vsekakor olajšalo delovanje organizacij, ki bi uživale popolno priznanje in zakonsko zaščito. Na kongresu bo prisoten tudi član vodstva ANPI, ki bo pozdravil prisotne v imenu svoje, organizacije. Proslava v Podlonjerju Danes zvečer ob 20. uri bo v dvorani podlonjerskega prosvetnega društva «Zvezda» proslava junakov, ki so marca 1945 padli v obrambi lonjer-skega bunkerja. Kot je znano, so fašisti 21. marca 1945 odkrili partizanski bunker v Lonjerju in zahtevali od bor<" cev, ki so bili v njem, naj se predajo. Junaški borci pa so na zahtevo po predaji odgovorili z odporom. V boju so padli naslednji tovariši: Evald Antončič-Stojan, Andrej Per-tot, komandir Pavle in Angel Masten-Radivoj. Na proslavi bosta govorila tov. Ado Slavec in Mario Liz-zero-Andrea, poveljnik korpusa garibaldinskih divizij v Furlaniji, nosilec srebrne kolajne za partizanske zasluge. Jutri, v nedeljo pa bo delegacija partizanov nesla svoj venec v Lonjer in ga položila na spomenik, ki so ga vaščani postavili padlim junakom. Sen. Roveda v Jugoslaviji Komunistični senator Rove. da se mudi v Jugoslaviji kot gost jugoslovanskih sindikatov. Senator Roveda zastopa mednarodno kovinarsko zvezo in Svetovno sindikalno zvezo. Srečal se je s predsednikom črt ne predvideva uničenja zalog atomskega orožja kar je pomanjkljivo. Sovjetski dele- ~g~70”ns£h' sTndikatoTŠT-gat Gromiko je izjavil, da bo | iajem njegova delegacija skrbno preučila načrt in se potem o njem izrekla. Amerikanci pa odločno nasprotujejo temu načrtu in so predložili le načrt, ki predvideva začetek letalske kontrole. Posvetovanje KPI Tajništvo KPI je sporočilo, da je vodstvo stranke določilo sklicanje - narodnega posvetovanja KPI, na katerem se bo določila linija na prihodnjih upravnih volitvah. Posvetovanje se bo vršilo prve dni a-prila. Pogodba med Bolgarijo in Egiptom V Kairu so podpisali triletno pogodbo za blagovno izmenjavo med LR Bolgarijo, in Egiptom. Bolgarija bo uvažala bombaž, Egipt pa stroje, les in tobak. S torkom so bili ukinjeni potni listi za prehod iz Italije v Francijo in obratno. Za potovanje v Francijo zadostuje prepustnica, ki jo izdajajo kvesture in policijske po-staje. Angleško ljudstvo je prisrčno sprejelo podpredsednika ministrskega sveta ZSSR Georgija Malenkova, ki je prispel v London 15. aprila. V tem času je Malenkov vodil važne politične razgovore z Edenom, zunanjim ministrom Lloydom in laburističnimi voditelji. Na sliki: Malenkov na sovjetskem veleposlaništvu Na svetu živijo nekateri ljudje, di zelo radi modrujejo o morali svojih sovrstnikov. Med Slovenci je tudi nekaj takih ljudi. Zbirajo se predvsem okrog «Demokracije». Njihova sedanja politika ljubimkanja z demokristjani in vladnimi strankami jih sili, da osredotočijo pozornost svojega članstva drugam, ker se zelo bojijo, da bi jim kdo začel gledati skozi prste. Zato si razlagamo, zakaj posvečajo toliko vsojega svinca našemu listu in komunistom na splošno. V zadnji številki «Demokracije» so nam posvetili kar vso IV. stran. Zakaj pa? Zato, da bi se pred svojimi lastnimi pristaši in pred Slovenci opravičevali zaradi po. litike, ki jo vodijo. Med tržaškimi Slovenci je globoko občutena potreba po enotnih prizadevanjih v obrambo narodnih pravic. Oni pa so že pred časom odločno odklonili vsakršno «ljubimkanje» s komunisti, češ da so komunisti največji sovražniki naroda, ker so... broz narodnosti, internacio. Kje je njihova morala? aulisti. V isti sapi pa mežikajo demokrščanom, se jim dobrikajo in žanjejo zaslužene hvalnice po straneh fašističnega «Messaggera Veneta» in znanega zastavonoše italijanskega nacionalizma «Piccola». «Messaggero Veneto» je že prišel tako daleč, da obtožuje vlado, ker noče podpirati uedinih lojalnih državljanov v sklopu slovenske manjšine». Prav lepo spričevalo, gospodje okrog «Demokracije?» in «Katoliškega glasa»! Ko narodni nasprotnik koga hvali, že pomeni, da ta ni na pravi poti. To je pač aksiom za vsakega človeka. A to ni vse. Za «Demokracijo» ne obstajajo gospodarski problemi, ne obstaja problem gospodarske krize, brezposelno, sti, bede, naraščajočega žalostnega pojava izseljevanja itd. itd. Ne, zanjo obstaja le vprašanje, kako tolči... komunizem, ki se bori za pravično in pravilno rešitev vseh teh vprašanj. Zato ni čudnega, da ti ljudje, ko jih obtožujemo, da mislijo o delavcu kot o nižjerodnem bitju, ne najdejo nič čudnega v svojih trditvah in izzivalno ponovno objavljajo kot nekaj navadnega svoje članke o delavstvu, v katerem se pravi : «Naš program hoče iz delavca najprej narediti spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno glavo, soditi Jo lastni preudarnosti ter odločati po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ter večjih ali manjših sindikalnih diktatorjev». In to naj bi bil odgovor naši trditvi, da se do delavcev čutijo «nadljudje»!! ! Njihov antikomunizem in «morala» njihovega antikomu. nizma je morala fevdalcev, je morala tistih ljudi, ki bi radi zavrteli nazaj kolo zgodovine in pahnili človeštvo v območje «svete» inkvizicije. Zato pravimo, da so v svojem antikomunizmu tako goreči, da bi nam, če bi imeli oblast v svojih rokah, pripravili vislice, giljotino itd. Njihova morala jih nujno privede do tega, da smatrajo delavca za nižjerodno bitje, da razširjajo «teorijo», da povišanje plač pomeni povišanje cen, da je boljše biti prijatelji narodnih nasprotnikov kot pa ljudi iz vrst svojega lastnega naroda, ki pa so komunisti, da je boljše žeti hvalnice in slavospeve fašistov kot pa podpirati narodno stvar. Pa kako naj bi ti ljudje govorili o morali drugih? Zakaj vendar ne objavijo izjavo, ki jo je podal za časa fašizma njihov predsednik? To bi bilo interesantno za njih pristaše, ki bi lahko res presodili, kdo ima pravico govoriti o morali in o nižjerodnih bitjih. •** IZ LISTA “ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO“ PREDBOKGRESNA DISKUSIJA PRE "Prispevek k miru in razvoju socializma in socialističnih sil” Govor Edvarda Kardelja na okrajni konferenci ZKJ v Novem Sadu T’ glasila Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij posnemamo članek pod naslovom: Prispevek k miru in razvoju socializma — Intervencija Edvarda Kardelja. List «Borba» je objavil izvleček intervencije Edvarda Kardelja na okrajni konferenci Zveze komunistov Jugoslavije v Novem Sadu 29. februarja 1956 pod naslovom «Naši narodi in jugoslovanski komunisti imajo razloge, da pozdravijo rezultate kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je prispevek k miru in razvoju socializma. Kongres potrjuje pravilnost naše orientacije za sklenitev prijateljske povezave in sodelovanja z ZSSR». Govoreč o važnosti XX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze je Kardelj izjavil: Dvajseti kongres KP SiZ je nedvomno važen dogodek, katerega vpliv bo čutil svet več let in katerega celotni pomen bo moč do kraja oceniti šele v prihodnosti. Ta kongres ni pomemben samo po sklepih, ki jih je konkretno formuliral, marveč predvsem po procesih, ki jih je s svojimi sklepi sprožil oziroma pospešil. Kongres je ugotovil več pojavov subjektivne in objektivne narave, ki so bili na posameznih področjih socialističnega razvoja činitelj zaviranja in zastoja. S tem ni le bistveno zboljšal pogojev za notranji socialistični razvoj, marveč je prinesel mnogo svežine v mednarodno socialistično gibanje in razvoj. Kongres je predvsem velik prispevek k miru in miroljubni koeksistenci med narodi. Kritiki z nasprotnih pozicij bodo nedvomno ugovarjali tej ali oni formulaciji in izražali takšne ali drugačne dvome. Toda zanikati dejstva, da je bil kongres izraz volje po miru, ki ima svoje korenine globoko v sedanji sovjetski stvarnosti in njenih družbenih procesih, vendar ne more nihče, če hoče biti objektiven nasproti dejstvom. Prav zaradi tega bo1 kongres vsekakor pripomogel k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti in boljšemu medsebojnemu razumevanju med narodi. Treba zi, marveč bo pripomogel tudi k pravilnejšemu marksisti-čno-leninističnemu tolmačenju pojavov v sodobnem, svetu in napredku socialistične misli na splošno, ki se često giblje izključno v okviru zaprtih in okamenelih kategorij, ki ne vidi ali pa podcenjuje "vse tiste številne činitelje družbenega in političnega razvoja v so^ dobr.em svetu, ki so zdaj sestavni del splošnega svetovnega gibanja v socializem. Petič, kakor omenjene težnje na področju ideologije tako tudi določene konkretne težnje na notranjem gospodarskem, političnem in upravno organizacijskem torišču pomenijo močnejše uveljavljenje socialističnega demokratizma oziroma pot k doslednejši vskla-ditvi političnih oblik s stopnjo razvoja proizvajalnih sil. Naj zdaj še tako kaže, da sklepi na tem področju ne prinašajo mnogo načelno novih stvari, vendar so zelo važni, ker na-kazuL smer gibanja in metodo u-.a, ki bosta nedvomno pospešila socialistični napredek. V tem oziru je zlasti važna obsodba, prejšnje kršitve notranjepartijske demokracije in kolektivnega vodstva, to se pravi političnih oblik, ki se izražajo v kultu osebnosti, kakor tudi poudarek na strogo zagotovljeni zakonitosti, na področju gospodarskih odnosov pa močnejše uveljavljanje načela individualnega spodbujanja in poudarjanja potrebe po večji samostojnosti nižjih organov. To so prvi sklepi, ki jih lati, ko povzame človek na podlagi prebiranja kongresnega gradiva. Globlja analiza bi seveda nedvomno pokazala številnejše strani, kakor sem jih navedel, prav tako pa tudi nekatere momente, ki jih na kongresu niso- izčrpneje obdelali, katerih proučitev pa bo nujno zahteval nadaljnji idejni razvoj na začrtani poti. Seveda lahko nastanejo v izpolnjevanju skle po v tudi težave — to se zmeraj dogaja, kadar gre za važne sklepe — toda temeljne naloge so postavili na dnevni red z zadostno smelostjo- in jasnostjo — to pa je odločilno. Na splošno lahko vendar že zdaj s trdnim prepričanjem rečemo, da imajo tudi narodi Jugosla- Novi češkoslovaški tekstilni stroj (Fotoslužba CTK) je upati, da bo svet kongres prav tako tudi razumel. Drugič, kongres je s svojimi koncepcijami ustvaril mnogo ugodnejše pogoje za upostavi-tev stikov in enakopravnega demokratičnega sodelovanja med socialističnimi in naprednimi gibanji na svetu, s čimer je nedvomno storil pomemben korak naprej v odstranjevanju subjektivnih in objektivnih vzrokov nekaterih pojavov i-dejnega in političnega zastoja, značilnih za mednarodno delavsko gibanje v zadnjih desetletjih. V tem oziru je zelo važna ponovna jasna afirmacija starega Marksovega in Leninovega naziranja o različnih poteh v socializem, to se pravi o njihovi prostorni in časovni pogojenosti, kar so zadnja desetletja ali drugače prikazovali v praksi ali pa zanikali v škodo razvoja socialistične misli. Tretjič, jasna afirmacija teh načel pomeni hkrati zdravo podlago za demokratično sodelovanje in odnošaje med deželami na socialistični poti, kakor tudi njihovih vodilnih socialističnih sil v korist miru, njihove notranje izgradnje in izmenjave socialističnih izkušenj. Četrtič, dosežen je bil pomemben napredek na ideološkem torišču, predvsem, v smeri odstranjevanja dogmatične navlake in idejnega zastoja, ki se je pojavljala na posameznih področjih znanosti in ideologije socializma v zadnjih desetletjih, kar je imelo za posledico tudi razna svojevoljna in po praktični potrebi prikrojena tolmačenja posameznih tez Marksa, Engelsa in Lenina, s tem pa tudi razne nepravilne ocene posameznih pojavov v družbeni stvarnosti. Ni dvoma, da bo ta novi duh ustvaril ne le ugodnejše vzdušje za napredek znanstvenega, ideo-leibega dela v Sovjetski zve- vije na splošno, jugoslovanski komunisti pa še posebej, dovolj razlogov, da pozdravimo sadove kongresa kot prispevek k miru, kot prispevek k nadaljnjemu razvoju socializma in kot prispevek k boljšemu razumevanju in prijateljskemu sodelovanju med narodi in socialističnimi silami Jugoslavije in Sovjetske zveze. Kongres je očitno še enkrat potrdil, kako pravilna je bila v novih razmerah naša usmeritev na upostavitev prijateljskih stikov in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in njeno vodilno silo, Komunistično partijo». Drugi del svojega govora je Kardelj posvetil notranjim nalogam Zveze komunistov Jugoslavije in nekaterim sodobnim vprašanjem izgradnje socializma v Jugoslaviji. Ko je govoril o nalogah komunistov in vlogi Zveze komunistov, je rekel, da so vzlic pomanjkljivostim in napakam, s katerimi se še zmeraj borijo, že pustili za seboj obdobje določene prehodne subjetktivne neorientiranosti komunistov glede novih metod in ustrezne vsebine dela in da lahko zdaj že govorijo predvsem o odločnih organizacijskih ukrepih, ki jih je treba storiti na podlagi pridobljenih izkušenj, da bi odstranili ugotovljene pomanjkljivosti in da bi bili u-spehi večji. E. Kardelj je govoril o praktičnem delu in o nalogah ZKJ v zvezi z delovanjem delavskih svetov, zadrug itd. Nato se je lotil vprašanja vzgojnega in političnega dela Z-KJ in Socialistične zveze delovnega ljudstva med mladino. Prav tako je zelo odločno analiziral sistem mezd in njegove tesne povezave z borbo za povečanje storilnosti dela. Podčrtal je, da je sedanji plačni tistem kljuk vtem tvojim pomanjkljivostim korak na- prioritetni značaj v naši poli- prej v primeri s prejšnjim plačilnim sistemom. Res je, je dejal, da ta plačni sistem ni več zadovoljiv vzpodbudnih za povečanje storilnosti dela, zato pa ga bo treba čimprej menjati. ki na vasi. V tem smislu je E. Kardelj poudaril važnost delovanja odkupnih zadrug na vasi. (Iz lista «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo» štev. 383 od 9. marca t. 1.). Zasedanje ljudske skupščine Češkoslovaške ob izglasovanju letošnjega proračuna (Fotoslužba CTK) Komunisti iz tovarn in njih povezava s sekcijo Tovariš Destradi je v svojem čianku postavil eno najbolj važnih vprašanj naše partije: čvrstejšo povezavo med tovarnami in sekcijami. Ze precej časa skušamo rešiti to vprašanje in odpraviti težave, ki jih predstavlja pomanjkljivo delovanje tovarišev iz tovarn na terenu, kjer delujejo sekcije. Kolikokrat smo skušali priti v stike s temi tovariši, da bi od njih dosegli konkretno pomoč pri reševanju raznih problemov na terenu; žal pa ti napori niso vedno dali dobrih rezultatov. V borbi, ki jo vodi in ki postaja vedno bolj trda, potrebuje naša partija svoje najboljše člane, one, ki najbolje poznajo nasprotnika, ker so vsakodnevno v neposrednem stiku z njim in neposredno prenašajo njegova nasilstva. Kdo bi mogel bolje od njih dati občuten doprinos praktičnemu delu na terenu in — kar je še najbolj važno — prenesti na druge vztrajnost in borbenost ter s tem dajati spodbudo tovarišem iz uličnih celic? Tovariši delavci ne smejo pozabiti, da se v sekcijah tovariši, ki izvršujejo partijsko delo, včasih mnogo bolj od njih žrtvujejo, ker po svojem delu razvijajo svojo aktivnost v celicah ali sekcijah vse večere do pozne ure in često tudi ob praznikih. Komunisti velikih industrij- skih tovarn naj si le nekoliko izprašajo vest pa bodo videli (razen določenega ozkega števila tovarišev), da je njihov doprinos, za dobro delovanje partijskih organizmov zelo skromen in se največkrat omejuje na tedenske ali petnajstdnevne tovarniške sestanke. Mi smo se z naše strani, kot sekcija, trudili, da bi odstranili to pomanjkljivost. Čeprav moramo priznati, da je bilo v našem delu samem dokaj napak, moramo tudi izjaviti, da je za pičle rezultate krivo predvsem pomanjkanje dobre volje tovarniških komunistov, da bi pomagali pri reševanju tega važnega vprašanja. Partija se sedaj usmerja v določanje nalog «pomožnih» tovarišev. Tovariš Destradi je podal nekatere nasvete, ko so po mojem mnenju zelo dobri: ustvariti tovarniške skupine v okviru okraja v katerem stanujejo ti tovariši. Na teh sestanki bi mogli poleg problemov okraja razpravljati tudi o notranjih zadevah tovarne z najboljšimi rezultati. Mnenja sem, da bi morali imeti tudi sestanke (kadar bi bilo to potrebno) sekcijskih komitejev z vodilnimi partijskimi komiteji v tovarnah za koordiniranje dela. Sedaj se z velikimi koraki približujemo upravnim volitvam: zato je bolj kot kdaj koli važen napor vse partije za do- ber izid volilne kampanje. Tovariši delavci se morajo v večernih urah udejstvovati v o-kraju; to bi morali vsi dobro razumeti, 'ker je važnost tega ogromna za sedanje in bodoče delo partije. To mora biti direktiva. Z dobro voljo in nekoliko požrtvovalnega duha se moramo lotiti dela in začeti ustanavljati skupine delavcev v sekcijah, tako da bodo ce- lice občutite podporo in pomoč pri izvrševanju svojih nalog. Ce bomo delovali v tej smeri, bodo uspehi nedvomno nadvse dobri, v veliko korist vsega demokratičnega gibanja. O tem važnem problemu se bo prav gotovo razpravljalo na kongresu in tedaj bomo i-meli priliko slišati mnenje tovarišev iz tovarn, posebno o-nih iz velikih industrijskih kompleksov. Cilj je samo eden: delati več in bolje za okrepitev in izboljšanje partije, za dosego vedno novih ciljev, za stvar socializma. MARIO PUGLIESE sekcija «Tomažič» BREZPOSELNOST V ZAH. NEMČIJI Po sindikalnih podatkih se je število brezposelnih delavcev v Zahodni Nemčiji dvignilo od 443.000 na preko mi lijoti enot. O organizaciji kmetijstva na podlagi zadružništva je Kardelj dejal: «Na področju zadružništva nam je zdaj omogočeno storiti pomemben korak napre, v socialistični preobrazbi vasi. Po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug so se pojavila pri nas ponekod gledišča, da lahko socialistična industrija in socialistična trgovina sami posebi opravita socialistično preobrazbo vasi ne glede na gospodarske in družbene odnose ter organizacijo na vasi sami. Takšno usmeritev pa smo tudi zavrnili, kar je zlasti važno, da ne pozabimo zdaj, ko smo v gmotnem položaju, da se bolj zavzamemo za napredek kmetijstva. Naravno je, da mora biti socialistični sektor v sami kmetijski proizvodnji prav izhodišče in glavna opora za našo politiko na vasi. Ne moremo govoriti o socialistični preobrazbi vasi brez neprestanih naporov za krepitev in razvijanje socialističnega sektorja v samem kmetijstvu. Socialistično smer razvoja na vasi pa lahko zagotove samo takšne gospodarske in organizacijske oblike, ki bodo zagotovile napredek in povečanje kmetijske proizvodnje (s pogojem istočasne krepitve družbenih proizvajalnih sredstev v kmetijstvu in prek gospodarskega povezovanja individualnega kmeta z družbenim sektorjem na vasi). V tem oziru imamo zdaj pravzaprav samo dve poti, delovne zadruge sedanjega tipa, to se pravi razvitega tipa socialističnega in splošno kmetijsko zadružništvo z vso raznolikostjo oblik, ki jih daje. Ti dve poti seveda ne nasprotujeta druga drugi, marveč se dopolnjujeta in medsebojno vplivata druga na drugo». Zaključek svojega govora je Kardelj posvetil vprašanju važnosti družbenih proizvajalnih sredstev na vasi. «Ce hcčemo zagotoviti dosledno pot socialističnega razvoja vasi — je dejal — bomo morali spraviti ta sredstva na vas prek družbenih skladov. V naši praksi pa je nastalo v tem oziru zadnje čase več pomanjkljivosti. Tako imamo zdaj v privatnih rokah precej traktorjev in drugih velikih kmetijskih strojev. To omogoča posameznikom, da črpajo zase dohodke iz družbenega dela. Mi smo to prakso načelno že neštetokrat obsodili, vendar pa gredo traktorji v roke individualnih pro-izvalcev, celo z regresi in drugimi olajšavami... Kako pa naj napravimo temu konec? Predvsem z odločnejšim in stalnim razvijanjem skladov družbenih proizvajalnih sredstev pri zadrugah... Ta pot bo seveda uspešna samo s pogojem, da bomo s konkretno gospodarsko politiko omogočili, da bodo storitve zadružnega sektorja individualnemu kmetijskemu proizvajalcu dejansko cenejše, kakor njegova lastna konjska in druga vprega. Tako bodo zadruge v večji meri postale činitelj preobrazbe sestave privatnega gospodarstva in njegovega neločljivega gospodarskega povezovanja z družbenimi proizvajalnimi sredstvi. INTERVJU S PREDSEDNIKOM PRjEZIDIJA REPUBLIŠKEGA SOVJETA 35 LET OBSTOJA SOVJETSKE socialistične republike Georgije Kolektivno del v sekciji pri Sv. A Na dvajsetem kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze je bila z največjo kriti-k ) in samokritiko obravnavana potreba, da se v vseh parti skih inštanca-h razvije kolektivno delo, ki naj omogoči demokratično pripravo partijske ga programa in njegovo uresničitev. Na tej podlagi je sekcijski komite pri Sv. Ani razvil v zadnji dobi svojo dejavnost. Kritika m samokritika, široka, demokratična diskusija o vseh političnih in organizacijskih vprašanjih, so glavni fakto rji, ki nam omogočajo postopno izboljšanje našega dela in populariziranje naše par tije. Na primer: Centralni komite naše partije je izdal poziv vsej partiji za 25 odstotno povečanje širjenja tiska. Kako je odgovoril naš sekcijski komite? Morda s shematičnim delovnim načrtom, brez kolektivnega študija vseh voditeljev? Ne, predvsem smo kolektivno analizirali socialni utroj naše partije, proučili stopnjo politične in ideološke izgradnje vseh tovarišev ter poizvedeli, če čitajo naš tisk. Na podlagi tega študija bo zato mogoče konkretno določiti katere pubHkacije je mogoče prinesti na dom določenim tovarišem. To v zvezi s širjenjem raznih revij v notranjosti partije; takoj nato pa je treba začeti na podlagi sedanjega širjenja in vne diskusije in izdelavd .mutka programa zahtev. Sl cali smo okrog petnajst el čnih in sekcijskih sestani z zadovoljivo udeležbo. Na [ sestankih smo diskutirali o g zah in začrtali osnutek J grama okrajnih zahtev. Ti stanki predkongresnega znainj gve, ja se bodo zaključili 23. n)Ldn em ca, ko se bo vršil sekcijhCa^ -E plenum, na katerem bo Rne 0,C gram zahtev predložen prfpr Sg valstvu okraja. Bvil Pri vseh teh sestankih L na j je manjkalo nekaj važne2b()ru , Nismo namreč mislili na to,[.SVetne bi povabili osebe izven M54 in k partije, ki naj bi z nami i'i6j0 rg pravljale, predlagale ali sve.ugit krutacije in sestavijo sezM v Trs simpatizerjev, ki prihajajo uspehe fc^31 litičnega in organizacijski^ *0 značaja, je to zasluga velike^ v kolektivnega dela in če sfe ° znali odkriti naše pomanjkl, 1 - vosti na političnem in o-rga;^ e _ zacijskem področju in nat 0 1S' pravilno pot za izboljšanje e šega dela, je to tudi zaslPj ,aniZi velike enotnosti pri poštev. Ce smo dosegli disku-s1^23 pri uresničevanju naših ciljenje3a’ 1 je zasluga našega kolektivne-,3"JC na dela. ovire SERGIO PERINI rnega org. sekr. sek. Sv. A-o ^)1*° i Socialistični svet DELOVNI URNIK V DNEVIH PRED PRAZNIKI V ZSSR V smislu navodil za, VI. petletko, ki predvidevajo znižanje delovnega urnika na sedem ur, je prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR izdal uredbo-, ki predpisuje znižanje delovnega urnika ob sobotah in v dnevih pred prazniki na šest ur. Uredba velja od 10. marca t. 1. dalje. Predvideva se, da bo v naslednjih mesecih sledila uredba, ki bo postopoma uvedla sedemurni delavnik ali pa v nekaterih panogah industrije teden sestavljen iz petih delovnih dni in dveh dne-vov počitka. ieno d -«"'ijskg -p a je z, la mes kr Sr, 2ačel< ------------------------- fcratičr smo n skih avtorjev. Prvič so se ^ri ure: NOVA EiOLSKA POSLOPJA V SSR UKRAJINI Lani so v Ukrajini zgradili 246 novih šolskih poslopij za 70.000 šolarjev. Lani je dokončalo srednje šole 54.000 dijakov več ko-t !.. 1954. IZVOZ ZSSR, CSR, NDR IN MADŽARSKE V BURMO V kratkem bo Burma prejela za 4 milijone funtov strojev, industrijskih naprav, stavbenega materiala in predmetov za široko potrošnjo iz ZSSR, CSR, NDR in Madžarske republike. -Material je nakupil minister za nabave Bo Ming Gaung, ki se je januarja mudil v teh državah. 73 MILIJONOV KNJIG DRŽAVNE ZALOZBE ZSSR Državna založba za poezijo in prozo, največja založba v Sovjetski zvezi je januarja slavila 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je Anato-lij Kotov, ravnatelj založbe dejal uredniku TASS a, da založba izdaja vsak dan približno 200.000 knjig. Ruski bralci -so preko- založbe dobili vse klasike svetovne literature in dela sovjet IA čela izdajati izbrana dela. 300 400.000 izvodih. V zadnja časih se je povečala nakla1 del iz ljudskih demokrat» Več del je bilo objavljenih 1 indijske, afganske. j-apens** korejske, birmanske litera1'1* -re. Sedaj založba objavlja * ljn-i la iz slovstva 32 dežel. V skl du z navodili za VI. petlett bo založba 1. 1960 objavljala ^iaviln: 125 do 130 milijc-nov izvod1*11 iziti knjig. Letos bo- objavila fešno i milijonov izvodov. Bre; !V,ski SOVJETSKA )jila te POMOČ EGIPTU - Večarijc Zvedelo se je, da bo So-vj',^3 na ska zveza po-magala EgipL ^ra graditi atomske električne ct ’ : trale. V prihodnjih 20 le'fS, 61 bo Egipt zgradil atomske c^ Va I tra-le z zmogljivostjo 500.01, *c°Dč: kWh. ‘ rvedai No g SRBSKI ANSAMBEL Ntno V LR ROMUNIJI Nu d V Temešvaru so ustano'". lrnaj( li državni ansambel srb st _ndar manjšine. S-kupino sestavi" prillo 58 mladincev. Ansambel iz?' h ja srbske narodne plese, 7nan3kl smi in igre, ki izhajajo iz d, ®r- hi gate tradicije srbske manj* lj0 Pr. ne v p krajini Temešvar. flNkaj sedaj je ansambel nastopil ’Ze,v n krat v Temešvaru, Aradu, B-3*1 ki siti, Bocsi Romini itd. r.ravil; pil. Z ZNIŽANJE DAVKOV v gh ‘D in V L.D.R. KOREJI - Vrhovna ljudska skupščin . DDR Koreje je na svojem njem zasedanju odobrila pC. , na račun za letošnje leto. Za j boljšanje gmotnega položaj.-3 ,Zi delovnih ljudi zakon o profjL 3 in predvideva znatno z|1Lti krajevnih davkov. 5™ ^ 1)1 danje znižanje davkov bo 'tj- v «Ns čunu žanje je, mogočil-o korejskim delovni1»^ ljudem, da bodo prihranili P'jj 3 s hi bližno 300 milijonov wonov., , ai ‘al ------------------------------- B,1ikan 3vne , SlPr ln J ,0tnen K ki „™ar3t Men iB Nni: *‘Nto ‘bližn odst !r' ki Obližu . dve ; je t; Liči, 1 °Pa: . Trg herojev v Tbilisu, prestolnici Sovjetske socialistične republike Georgije PRED IV. REDNIM OBČNIM ZBOROM S.H.L.P. 2l A tim smer raziola UP a sefanltm časa idelav i:ev. Sl ìajst d sestani 'O. Na irali o utek J ev. Ti --------------- «S.2*, svet SHLP je na svo-V ?rdnj"em nasedanju skle-C1J‘Cati četrti redni občni en nr<6 22' aPrila L L °b" p |>r se sklicuje na pod-la- ... vil SHLP, ki so bila Ì |a na II. izrednem ob-azn jZboru Slovensko .hrvat-na °’psvetne zveze dne 13. ju-J54 in ki določajo, da se 1 'eio redni občni zbori ail svcdve leti li mor J1 občni zbor pa je e važnosti in pomena, krutač prv‘č vrši po spremem-:e disfav.6 v našem mestu in j kritr-iMp danes zaradi polo-ije, si/ katerem se nahaja slo-3 prolf Prebivalstvo, pred na-ačrta,jIeS občajnih nalog pre ajne fdela in določitve smer-ej vaf^i nove naloge in sile bil a Se združimo v obram-obivaf0ilflialiVvnai!avi v zadostni me-l’ p $r. . iih moramo dodati nji^1*110 uporabo raznih , ■ Z gnojenjem dodaja- nj ščiA hp-ie vse te snovi v ve-iC1 Pa manjši količini; v , najdemo n. pr. zad-o-a 1 _ °ličino dušika in apna zadostna količina fo-ro|,fcra in kalija. Zaradi tega z?Jati ° omenjene snovi do-y :■ Preko umetnih gnojil, 10 >5 Vsebu>j°- vnSru da to velja le v pri- . P'li s da smo zadostno pogno-3V- ! hlevskim g-nojem. Ker __^kdaj tšno gnojenje le red- anjk Zadostno zaradi po-"ranjo lovskega gnoja, lojilj dodajati z umetnimi iivne VC° a'*i manj vse tri -r-r ln ?n“Vi' t0 ie dušik, fo- ja. kj ‘mo sedaj glavna gno- .7° lahko upr>rabna v N, r.-,tvu. uerj . a,demo US1Cnatimi gnoji1* btrat J' a* Apneni dušik ribli^r i ealcio) ki vsebuje I ods/° 10 odst. dušika in |!\ ki a?na-. b) Ci,ski soli- I lhližriZ7erbU'ie kot Prejšnje | dve 15 odst. dušika (obe II je tatnojiii nudijo dušik, |S ttčin C'' Uziten za rastli-I'1 opazi te?a gnojila lah-htem,™° takoj, nekaj dni Ifh:barn °J5.rn° ga potrosili ra- lr> 0bičaT' gnojili uporabi-6 v raain,.)’ ko so rastline n° k n-V,°iU’ da jih posili-nagh rašči. Pri troše- nju moramo paziti, da so rastline popolnoma suhe, da ne bi poškodovali njihove liste), c) Apneni dušik (Calciocana-mide), ki vsebuje 20, 22 odst. dušika m 60 odst, apna. (Dušik tega gnojila se najbolj približuje dušiku, ki ga vsebuje hlevski gnoj. To gnojilo potrosimo in zagrebemo v zemljo vsaj 15 dni pred sajenjem. Zelo je koristno za vrt, ker lahko uniči, ali vsaj spravi z njega veliko število škodljivcev, ki ne morejo prenašati opeklin, povzročenih od tega gnojila), č) Arno. ni,ev sulfat, ki vsebuje približno 20 odst. dušika. (To gnojilo običajno trosimo in zagrebemo v zemljo pred setvijo ali sajenjem in dušik, ki ga vsebuje, je dolgo časa u-poraben in na razpolago rastlinam). Med losfornatimi gnojili najdemo: a) Superfosfat, ki vsebuje približno 18 odst. fosforja, -snovi zelo užitne za rastline. (Potrosimo ga lahko skupaj z amonjevim sulfatom pred setvijo. Ne smemo pa ga mešati z drugimi, ki vsebujejo apno, kot na pr. z apnenim, dušikom), b) Thomasovo žlindro, ki vsebuje približno 16 odst. fosforja. (Fosfor tega gnojila ni takoj raztopljiv in ga rastline le polagoma lahko izkoriščajo. Zaradi tega pri gnojenju s thomasovo žlindro uporabljamo večje količine, ker učinke opažamo, lahko potem za dobo več let. Pravilno je, da potrosimo to gnojilo že jeseni za pomladanske setve). Med gnojili, ki vsebujejo kalij najdemo: Kalijevo sol, k; vsebuje približno 40 odst. kalija. Potrosimo jo lahko skupno z amonijevim sulfatom in superfosfatom. V primeru, da smo zadostno gnojili s hlevskim gnojem, je običajno dovolj, da notiamo še fosfornata gnojila in kalij. Le tako bomo lahko gotovi, da bodo rastline naš e v zemlji vse snovi v zadostni količini za pravilen razvoj. V dobro pognojenem vrtu običajno omejimo uporabo dušičnatih gnojil le na čilski soliter in na apneni dušik, ki jih dodamo, ko so rastline že v razvoju. disi organizacijskim voditeljem ali dirigentom skupin pri razvoju, naj se pomnoži članstvo z novimi pristaši, ki na; jih zbirajmo v vrstah neorganiziranih. Pospešijo naj se predavanja in kulturne pri reditve, širi naj se slovensko čtivo in napredna slovenska knjiga, kar naj vse služi kol priprava na občni zbor. S tem, da bo občni zbor izzvenel kot manifestacija enotnosti, s tem, da bomo okrog tega dogodka okrepili delovanje, bomo tudi najbolje prispevali k temu, da pri prihodnjih volitvah zmagajo oni ljudski predstavniki, ki bodo zastopali in zagovarjali kulturne in narodne koristi Slovencev v teh krajih! JELKA GERBEC Še vedno 13.000 prošenj za stanovanja V primeri z drugimi mesli v Ifaliji se je v Trstu zgradilo najmanj ljudskih stanovanj Pogled na del velike jeklarne v Anšanu v Mandžuriji na Kitajskem (Agencija «Nova Kitajska) Stanovanjsko vprašanje je v Trstu še. vedno zelo težko. Leta 1951 je bilo izvedeno ljudsko štetje, iz katerega je izšla, ugotovitev, da je v Trstu 10 odstotkov, to se pravi o-krog 7000 stanovanj, neprimernih in drugih 7000 preoblju-denih. Od takrat se ni kdovedaj spremenilo. Na komisiji za dodeljevanje stanovanj leži 13 tisoč prošenj za stanovanje, dočim se še vedno nadaljujejo prisilno izseljevanje številnih družin iz hiš, ki so v nevarnosti, da se od trenutka do trenutka zrušijo. Več kot 1.500 družin živi še danes v nemoralnih mešanih skupno stih ali prisilno ločenih, v pomanjkanju najnujnejših udobnosti, i Danes, deset let po drugi svetovni vojni, ni mogoče teh težkih razmer več pripisati vojnim razdejanjem, kajti po uradnih statistikah je bilo te- RAZGOVOR Z DOLINSKIM ŽUPANOM TOV. L0VRIH0 Pregled štiriletne poslovne dobe dolinske občinske uprave Javna dela so spremenila lice občine - Vodovodna napeljava in električna razsvetljava po vseh vaseh - Ureditev cest - Nova šola v Mačkovljah, preureditev šole na Pesku in nov otroški vrtec v Dolini - Vse vasi imajo svojo pralnico - Perspektive za bodočnost Zglasil! smo se na dolinskem občinskem sedežu in zaprosili tov. Dušana Lovriho za razgovor v zvezi s štiriletnim delovanjem o-bčinske uprave. Predvsem smo zaprosili tov. Lovriho, naj nam kaj pove o pridobitvah dolinske občine v zadnjih štirih letih. «Najprej je treba ugotoviti — nani je dejal sobesednik — da je dolinska občina v zadnjih letih spremenila svoje zunanje lice, ker se je izboljšalo stanje cest, razsvetljave, vodovodne napeljave, sedaj stojijo v občini nekatere ljudske hiše, imamo nove šole, pralnice itd. Vse to je bilo napravljeno v okviru načrtov javnih del, ki jih je od leta do leta občina sestavila, da uresniči želje, zahteve in težnje prebivalstva. Nočem govoriti o vsem, kar se je v zadnjih letih napravilo, kljub temu je potrebno, da o-menimo vsaj glavna dela, ki so se izvršila v območju občine. Vodovodna napeljava je dokončana. Vse vasi razen Jezera in Hrvatov (nekaj hiš) so se okoristile od te vodovodne napeljave, ki je bila še pred nedavnim neizpolnjena želja občanov. Tudi v vasici Jezero in Hrvati se bo voda napeljala za kar je bil denar dodeljen in se načrt izdeluje. Občani plačujejo v primeri s tržaškimi prebivalci veliko manj za napeljavo vode v zasebne hiše: od 8000 do 11.000 lir (v Trstu pa približno 50.000 lir). Tudi električna razsvetljava je bila razširjena na vse vasi, celo Bntač jo ima, kar si pravzaprav tamkajšnji občani niso do nedavnega niti upali misliti. Po vseh vaseh je bila u-vedena tudi javna, razsvetljava, kar je nedvomne važnosti. Ceste so bile preurejene, glavne so bile asfaltirane, druge pa razširjene in popravljene. -Sedaj se preurejuje cesta Domio - Ricmanje, dočim že obstaja načrt in je bil že dodeljen denar za razširitev glavne vaške ceste v Mačkov- ljah, kar bo služilo predvsem nov. Te komisije so objekti- za avtobuse. V teh letih je bila na novo zgrajena in asfaltirana cesta iz Doline proti Boljuncu mimo noče občinske palače. V načrtu je asfaltiranje vaške ceste v Borštu in ureditev ceste iz vojaške ceste v Zabrežec. V teh letih je bila zgrajena nova šola v Mačkovljah, preurejena in temeljito popravljena šola na Pesku, urejen jc bil moderen otroški vrtec v Dolini. V Boljuncu se je dogradil prvi. del vaške kopalnice, zaradi: birokratskih zavlačevanj pa kopalnica ni bila dokončana, kar pa bo u-rejeno v najkrajšem času . Vse vasi so opremljene s pralnicami. Dobre so pralnice v Mačkovljah, Ricmanjih, Dragi, Groč.ani, tehnično pomanjkljive pa so pralnice v Dolini, Boljuncu, pri Domju in Krogljah. Občina si bo prizadevala, da bo te pomanjkljive pralnice preuredila. Važno je dejstvo, da so v prejšnjih časih perice v dolinski občini morale plačevati občinski davek. Občinski davek je dejansko še oteževal njih položaj, ker niso imele pralnic in so se morale boriti z velikanskimi težavami, da so lahko izvrševale sv-oj posel. Sedaj jim je občina zgradila pralnice, istočasno pa ukinila prejšnji davek». Na naše vprašanje, kakšna je davčna politika sedanje občinske uprave, nam je župan odgovoril, da so se občinski možje vedno držali načela naj se d-avki plačujejo sorazmerno z gmotnim stanjem. «Najvažnejši občinski davek — nam je dejal tov. župan — je družinski davek, ki je bil uveden leta 1955. Občina se je v določanju višine davka držala najstrožjih demokratičnih načel. Izjave posameznikov so pregledale komisije, ki so bile sestavljene iz občinskih svetovalcev, srenjskih županov ali zastopnikov in drugih vašča- vno presojale vsak posamezni primer in na tej podlagi določale višino davka. V teh le tih je bil za 25 odst. povišan davek na živino, kar je prav gotovo prizadelo številne občane in ustvarilo nezadovoljstvo. Povišanje tega davka so zakrivile višje oblasti, proti katerim se občina ni mogla postaviti. Tudi užitninski davek se plačuje na podlagi tarife, ki je določena v vsedržavnem merilu. Največje presenečenje in o-gorčenje pa je vzbudilo med občani dejstvo, da morajo sedaj plačevati na zaklane prašiče 28 lir za vsak kilogram čiste teže, medtem ko so prej plačevali par sto lir na prašiča. Gotovo da takšen davek, ki vzporeja dolinskega občana, ki redi prašiča za domačo rabo, s prašičjerejci v trgovske namene, ne more vzpodbujati naših ljudi, kar prinaša škodo ne samo občinskemu prebivalstvu, marveč občini in državi na splošno. Tov. župana smo vprašali, kakšne so težave in perspektive. Odgovoril nam je: («Predvsem moram ugotoviti, da je stanovanjsko vprašanje pereče tudi v naši občini. Imamo preko 70 prošenj za stanovanje. V sedanji občinski poslovni, dobi ni bila zgrajena niti ena ljudska hiša kljub veliki potrebi. Nadrejene oblasti so se vedno izgovarjale, da je položaj veliko resnejši v tržaški i.n miljski občini. Toda tak izgovor ne bi smel držati. V zadnjem času pa mi je vladni komisar dr. Paiamara v razgovoru zagotovil, da se bo tudi za to nekaj napravilo, tipam, da se bodo obljube držale. Odkar je začela poslovati sedanja uprava, se je stalno postavljalo vprašanje telefonskega omrežja. Stalno so nam do 1955 črtali postavko 5 milijonov za javne telefone v Domju, Ricmanjih in Borštu. Končno je bila letos ta postavka 'odobrena in vključena v lanski proračun. V kratkem bodo tri omenjene vasi dobile svoje telefonske govorilnice. Letos pa smo vključili v proračun tudi postavko za telefonske govorilnice v Mačkovljah in Prebemegu, za moderniziranje govorilnic v Dolini in Boljuncu. Tudi Groča-na m Draga ne bosta zanemarjeni. Kar se tiče javne razsvetljave, moram reči, da ni zado- *» S. N. daj popolnoma porušenih ali resno poškodovanih od bombardiranj 4.411 stanovanj ali malo več kot 6 odst. vseh obstoječih, ki so bila v glavnem obnovljena, še pretino je omenjeno štetje razkrilo porazno stanje, ki še vedno traja. Tudi dotok beguncev ne bi smel o-pravičevati takšne stanovanjske krize. Računajo, 'da se je v desetih letih preselilo v Trst okrog 30.000 oseb, dočim imamo primer v zgodovini, ko se je od leta 1900 do 1913 preselilo v naše mesto, ki se je tedaj naglo razvijalo, preko 70,000 oseb in vendar so te o-sebe ostale v Trstu in našle svoj dom. To se pravi, da so znali tedanji občinski možje bolje raševati stanovanjsko vprašanje, kot ga znajo danes. Stvar je v tem, da se odgovorni še niso resno lotili tega perečega vprašanja, zaradi katerega trpi toliko družinskih skupnosti in so bili vsi ukrepi, ki so jih v tem smislu pod-vzele razne zaupne uprave, občinska uprava, Zavod za ljudska stanovanja in sama italijanska vlada kaj malo primerni. Poglejmo, kaj je bilo doslej napravljenega. Po izjavah, ki jih je dal tržaški župan na januarskem kongresu Krščanske demokracije je bilo zgrajenih v vseh povojnih letih 12.000 stanovanj. U tem času se je vselilo v naše mesto, kot že rečeno, 30.000 beguncev, poročilo se je približno 25.000 parov in tudi stalno prebivalstvo našega mesta je naravno naraslo. V omenjenem številu je vkl učenih 4411 porušenih ali od bombardiranj močno poškodovanih stanovanj, ki so bila obnovljena, tako da se dejanski porast stanovanj znižuje na 7.600. Od slednjih je 3.411 ljudskih stanovanj, ki so bila zgrajena na državne stroške in jih upravlja Zavod za ljudska stanovanja (IACP), 550 pa jih je zgradila takozva-na «Opera Giuliani e Dalmati», od ostalih 3.600 stanovanj, ki niso ljudska, je bilo 1.479 zgrajenih po načrtu Aldisio s strani raznih gradbenih zadrug in ustanov, 101 je zgradil IACP v nebotičniku v ul. Conti, o-stala pa razne droge ustanove. stanovanj, ki so najbalj i trebna skoroda najmanj. Malo število neljudskih st novan.j, ki jih grade privatniki, pa očitno potrjuje težko gospodarsko stanje našega mesta, pomanjkanje vsakega zaupanja v boljšo bodočnost, v gospodarski procvit, ki bi dal možnost delovnemu človeku zaslužiti dovolj za najemnino, ki se danes zahteva za nova stanovanja. Kar se tiče gradbene dejavnosti v letu 105*6, je župan ob isti priložnosti napovedal, da je država začela graditi za IACP 823 stanovanj in dodelila finančno pomoč za drugih 573, da begunska organizacija gradi 278 stanovanj in ima zajamčeno finansiranje za nadaljnjih 200, ustanova «Burlo Garofolo» dokončuje 33 in bo začela graditi 56 stanovanj, tako da bo skupno 1963 ljudskih stanovanj spričo 13.000 prošenj. Res je da so v načrtu razne druge gradnje, kot pri Sv. A-lojziju, kjer misli INA-Casa graditi 800 ljudskih stanovanj in par sto drugih, kot je tudi v načrtu gradnja novega naselja pri Industrijskem pristanišču, za katerega so potrebne 4 milijarde, ki so bile vključene v rotacijski sklad ter nekatere druge hiše. Toda vse to se po stari navadi strahovito vleče, ne da bi prišlo do konkretne uresničitve, med tem ko ljudstvo čaka in trpi. Trst je po tem vprašanju zelo zaostal za mesti sosedne republike, kjer je število zgrajenih prostorov vsakoletno naraščalo in -se je prišlo od 121 tisoč 34 v letu 1948 na 663.561 novih stanovanjskih prostorov v letu 1954. Mnogo je res kriva splošna kriza in gospodarsko propadanje našega mesta, toda veliko odgovornost nosijo tudi krajevne oblasti, zlasti pa občinski -odbor, ki je dokazal popolno brezbrižnost za potrebe ljudstva in je vedno gluh za vse proteste in predloge opozicijskih svetovalcev, ki skušajo dokazati nujno potrebo, da se enkrat za vselej z radikalnimi ukrepi odpravi težka stano- (Nadaljevanje na ». strani) Kot vidimo, je bilo ljudskih vanj-ska kriza. V Moskvi je bila proslava stoletnice rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca. Pobuda je prišla s strani Slovanskega komiteja ZSSR, Zveze pisateljev ZSSR in Odbora za kulturne stike z inozemstvom. Otvoritveni govor na proslavi je imel predsednik Slovanskega komiteja ZSSR Gundorov, o pesniku in njegovem delu je govoril pisatelj Kožev-nikov, igralka V. Popova pa je recitirala Aškerčevi pesmi «Ruski jezik» in «Moja muza». Na proslavi so bili poleg vidnih sovjetskih osebnosti tudi Osolnik, Babič in drugi predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi Elin Pelin, s pravim imenom Dimitar Ivanov se je rodil leta 1878 v Boljovu. in umrl leta 1949 v Sofiji. Smatrajo ga za enega najplodnejših in najbolj priljubljenih bolgarskih pisateljev. Bil je član bolgarske Akademije znanosti in predsednik Zveze bolgarskih pisateljev. Zasedul je senat okrožnega sodišča. Razpravljali so o kaznivem dejanju Mitra Marina ia vasi Goroseka, ki ga jc sosed Peter Marin tožil. češ da mu je konja ubil. Neznosno vroče je bilo. Od zunaj s ceste, so skoz okna razpravne dvorane trudno in obupano gledale bele stene sosednih hiš in bleščale v sončni luči. V dvorani je bilo dušeče soparno in občinstva skoraj ni bilo. Samo dva, trije kmetje, ki so bili tudi za priče, so sedeli plaho in negibno in poslušali z odprtimi usti. Govoril je zagovornik nizek, čokat advokat z velikim trebuhom, gologlav, v ponošeni obleki. Pogled je uprl v predsednika in zdaj pa zdaj vz.el roko iz žepa, pokazal na obtoženca in govoril neverjetno prizadevno, da bi vse preglušil, vse prevzel. Toda njegov glas je bil volek hripav, kakor da prihaja iz počene cevi. \ reščal je, vpil, dvigal oči k stropu kakor da kliče nebo na pomoč, na koncu vsakega stavka pa sc je dostojanstveno izprsil in krepko zamahnil z roko. Toda na topih obrazih sodnikov je kakor vedno lebdela tista negibna sodniška potrpežljivost in ravnodušje, ki nikoli ničesar ne obeta. Predsednik se je bil poglobil v daljna razmišljanja. Prvi sodnik je risal konje, drugi, ki je bil glasbeno nadarjen, je narisal veliko noto in jo s svinčnikom sktbno povečavah.. Obtoženi Mitar Marin, droban, plavolas kmet, bos in v srajci, je stal s pokrivalom v roki, prav nič ni razumel, kaj govori njegov zagovornik, in je gledal in opazoval veliko črno muho, ki je brenčeče udarjala ob okensko šipo, veu pa ni megla. Čez čas, ke je advekat ELIN PELISI Advokat premolknil, da bi si oddahnil, se je Mitar obrnil k sodnemu slugi, ki si je pri vratih ravnodušno čistil nohte, in mu glasno rekel: «Prijatelj, daj no, preženi to nesnago, dovolj se je nabrenčala» Sodniki so ga pogledali z nasmehom in sočutjem. Predsednik je pozvonil: «Mitar Marin, zavedati bi se morali, da kot obtoženec niste v zavidanja vrednem položaju. Spodobnost zahteva, da molčite 1» «Ha! Odfrčala je!» je rekel Mitar in pokazal na okno. Sodniki so se spet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega varovanca, nato pa raztegnil obraz v blag nasmeh in nadaljeval: «Da, gospodje sodniki! Te okoliščine je treba. da lako rečem, upoštevati. Z drugimi besedami, pojasniti je treba psihologijo, moment, tako rekoč. Zamislite si: noč, črna kakor rrag, noč na kmetih Še prsta ne vidiš pred očesom. Moj klient leži sredi dvorišča ali tam nekje na gumnu in po svoji sveti državljanski pravici varuje svoje snopje in slog žita, ki ga je s krvavim znojem pridelal. Varuje «voj trud. tako rekoč, in tam leži truden po dnevnem delu! Na vse je pozabil (priče se v dvomu spogledajo). Na vse: na ženo, na otroke, še celo na nebo, kakor pravi pesnik ! Delo ga je popolnoma uspavalo. A zdajci... kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Ni besede, da bi lahko opisali. Človeški jezik tega ne more izraziti! Da! Zdajci se moj klient zbudi in vidi... o, groza! Življenje mojega klienta visi na dlaki! Ali res? Nad njegove glave sloji velikanski pošast, grozovita, strašna, pripravljena, da ga požre ' V strahu, docela prirodno, izgubi moj klient, gospodje sodniki tako tekoč vso zavest. Vidi, kako bruha pošast ognjene zublje iz nozdrvi, vidi njene krvave oči, ki žare v pijani krvoločnosti... moj klient se trese od strahu... Ne ve, kje je, kaj se z njim godi. V polsnu zgrabi puško in — daaaan — ustreli ! Pošast se zgrudi, nato vstane, preskoči plot, zbeži na piano, naleti na neko slamo, se od bolečine zarine vanjo in... pogine! E, gospodje sodniki, vprašam vas, mar je moj klient kriv, če ta pošast ni bila nič drugega kakor tako rekoč konj nekega Petra Marina? Nekakšno zgarano kljuse, vredno kvečjemu petdeset levov. Da! Kje je tu kaznivo dejanje? Kje?... Sicer pa, gospodje sodniki, presodite in preudarite ! Upoštevajte oba zakona... Božjega, ki nam sleherni trenutek govori, da varujmo svoje življenje pred prikaznimi in sploh pred čemer si bodi, ter človeškega, ki ločuje dejanja v kazniva in nekazniva... Obadva zakona pa opravičujeta mojega klienta!» Advokat je ponosno pogledal naokoli, obrisa! pol s čela, se nasmehnil svojemu vareva«cu in sedel. Sodniki so začeli šepetali med seboj. Predsednik je pritisnil na zvonec in zaklical : «Obtoženi Mitar Marin!» «Tukaj!» je odgovoril Mitar pe vojaške in se postavil «mirno». «Kaj nam lahko ti peve« e tej zadevi?» «Kde? — Ali jaz» «Ti, seveda. Kdo pa... Saj s teboj govorim.» «Bom pa tudi jaz povedal, da je to takisto...» «Kaj praviš, kaj je — takisto?» «Zastran konja pač,» krepko odvrne Mitar. «Venomer je skakal čez, na moje dvorišče. Prenekikrat sem Petru rekel: 'Sosed, zapri konja, ker ga bodo volkovi požrli! V škodo mi hodi, kaj? Ves vrl mi pokonča! Komaj se zmrači, hop, preskoči plot. Uničil me bo!...’ Za nič drugega mi ni bilo žal, gospod sodnik, ampak za bučo... srce se mi trga, da vam po pravici povem. To vam je bila buča, kakšna buča, na — takšnale! To kljuse jo je požrlo. Trpel sem, trpel, potem pa rekel: čak, ti bom že dal, se pravi njemu, potem boš videl! Dobro nabašem puško pa čakam. Pozna noč je, pravkar sem hotel leči, lej ga, hop, preskoči. Vrag ne orje in ne seje...» «Potem?» vpraša predsednik. «Potem! Kaj je bilo potem? — Puško sem vzdignil in... na mestu!» «Potem?» «Potem sva ga z ženo odvlekla tja na kraj vasi. Tam sva ga zarinila v slamo, sva ga pač hotela skriti, a potem...» Advokat je poslušal, kako odkritosrčno razlaga njegov varovanec zadevo, in se je tresel od jeze. Z očmi je skušal ujeti Mitrov pogled, ampak Mitar ko da je pozabil na svojega zagovornika in je gledal samo v predsednika. «Kaj praviš, koliko je pa bil konj vreden?» vpraša predsednik. «Kje bi jaz vedel, koliko je bil vreden! Dober konj je bil,» odgovori Mitar. Advokat srdito tresne s knjigami ob mizo in razkačen vstane. Senat se umakne k posvetovanju. Zagovornik potegne Mitra na hodnik in se zadere nanj, tresoč se od jeze: «Živina! Kaj pa jemlješ advokata, če ne znaš lagati!» Im legete« edule pe atep«ieel». SMRT IRENE JOLIOT-CURIE V soboto ob 1J0 je umrla kot žrtev znanstvenih raziskovanj v pariški bolnici «Curie» Irene Joliol-Curje. Žena znanega fran-coskera fizika Frederica Joliot-Curie in hčerka znanih znanstvenikov Marije in Petra Curie, ki sta odkrila radij. Pokojnica je bila nositeljica Noblove nagrade za fiziko. Pest o njeni smrti je prizadela vso svetovno javnost, ker je bila Irene Joliot-Curie zelo znana učenjakinja. Veliko je pokojnica napravila skupno s svojim možem za napredek znanosti, znana je bila tudi kot komunistka in odločna pobornica naprednih in miroljubnih idej. Bila je članica Komunistične partije Francije, Zveze franco, skih žena, gibanja miru, gibanja za obrambo izobražencev. Francoska vlada pa jo je bila pred časom nagradila z legijo časti, najvišjim državnim odlikovanjem. Že več časa je čutila posledice izžarevanj velikega števila sno. vi, ki jih je preučevala. Padala je iz anemije v anemijo. Čim je okrevala, se je spet lotevala svo. jega znanstvenega delovanja in prezirala vsa svarila zdravnikov ki so ji svetovali, naj vsaj za nekaj časa opusti svoje nevarno delovanje. V zadnjih časih je zbolela na levkemiji, neozdravljivi bolezni, ki jo je v kratkem spravila v grob. Imela je 58 let. Do zadnjega je kljub temu delala in mislila na svoja dela. Rojena je bila o Parizu 12. septembra 1897 od Petra in Marije Curie, od katerih je s prejela težko dediščino znanstvenega dela. Ob izbruhu prve svetovne vojne je zapustila učenje in se kot bolničarka posvetila zdravljenju ranjencev. Po vojni nada. ljuje šolanje, istočasne pa pomaga materi Mariji pri razisko. vanjih. S 23 leti absolvira fakulteto fizike in matematike in pet let pozneje doktorira v čisti fiziki. Po doktoratu se poroči s Fredericom Joliot-Curie-jem, s katerim nadaljuje svoja raziskovanja. Skupno prideta do odkritja, da se lahko spremenijo v radioaktivne nekatere snovi, ki e naravi niso radioaktivne. Na podlagi tega odkritja Irene dobi leta 1935 Noblovo nagrado. Pred vojno pa je skupno s svojim možem prispevala k odkritju vezanih reakcij, ki so bile tako važne v razvoju jedrne fizike. Postala je ravnateljica instituta za radij v Parizu, profesorica na pariški univerzi, državna podtajnica za jedrna raziskovanja, članica vrhovnega raziskovalnega sveta. Vse svoje sile je posvetila znanosti in svoji ideji, komuni, zmu. Niti v najtežjih dneh po vojni, ko je bila skupno z možem izpostavljena najkrutejii diskriminaciji, ni odnehala od svojega dela in svoje borbe. Kot taka bo Irene Joliot-Curie veren vzor doslednega znanstvenika in borca za napredek človeštva. HULTUR-ne ■ U9STIS V podjetju «Jadran - film» eo dokončali te dni novi jugoslovanski film «Obleganje». Scenarij so napisali Zvonimir Ber-kovič, Slavko Kolar in Nikola Tanhofer. Film, ki zajema 3 zgodbe iz NOB, povezane v «omnibus», je režiral Branko Marjanovič. * * * L.R. Češkoslovaška bo tudi letos priredila tradicionalni med narodni filmski festival v Kar-lovih Varih, ki bo deveti po vrsti. Za festival se je prijavilo že mnogo držav. Ob tej priliki bodo prikazovali tudi filme, posnete po raznih novih sistemih. Češkoslovaška kinematografija namerava tudi sodelovati na več mednarodnih festivalih, predvsem v Canneeu in Be netkah. * * * . V Genovo so se vrnili člani italijanske ekspedicije za razi skave na področju Panamskega prekopa. Odprava je posnela o-krog 15.000 metrov filma, katerega gradivo bodo uporabili za sestavo dokumentarnega filma z naslovom «Most univerzuma» v spomin na ime Panamskega prekopa v času njegove graditve. * * * V centralnem domu arhitektov v Moskvi je bila pred dnevi odprta razstava čilske arhitekture in ljudske umetnosti. PREJELI SMO: ALBANIA, informacijski bilten Albanske telegrafske agencije, leto VIL štev. 5 od li. marea 19M, Rim. Iz naših vasi Ricmanje Na Jožefovo ni bilo prav tako, kot smo pričakovali. Vreme nas je izda.o. Namesto lepega sončnega in toplega pomladanskega dneva, smo imeli izredno hladno, skorajda zimsko temperaturo. Kljub temu pa je prišlo v našo vas veliko število izletnikov, čeprav ne tolikšno kot druga leta. Vse je pa potekalo v najlepšem redu. Gostje so se dobro počutili in so se obilno poslužili dobrin, ki so jih nudile naše gostilne in osmice. Dober vtis je napravilo tudi dejstvo, da prodajalci niso izkoristili našega tradicionalnega praznika za pretirano navijanje cen. Cene so «ile normalne, zato se je pa tudi precej prodalo. Prepričani smo, da se bodo letos nji obiskovalci tudi prihodnje leto povrnili v Ricmanje in spet preživeli v naši vasi par prijetnih in veselih uric. V nedeljo zjutraj okrog 7.30 je nenadoma izbruhnil požar v borovem gozdu nad našo vasjo. Požar je zajel veliko število mladih borovih drevesc in jih popolnoma uničil. Skoda, ki jo je pri tem utrpela srenja, katere last je omenjeni gozd, je ogromna in gre v več milijonov. Te škode po vsej verjetnosti ne bo nihče poravnal, čeprav je bilo ugotovljeno, da so pofar povzročile iskre pomožne lokomotive na vlaku, ki vozi v Drago. Ni prvič, da se je to zgodilo, toda uprava državnih železnic zanikuje vsako odgovornost, čeprav so tudi policijski organi to ugotovili. Mnenja smo, da bi bilo treba uvesti temeljito preiskavo in ugotoviti enkrat za vselej odgovornosti pri teh pogostih požarih, poravnati škodo ter nekaj ukreniti, da se gozd zaščiti pred morebitnimi novimi požari. DELO S SEJ TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Imena antifašistov in Slovencev se prezirajo pri preimenovanju ulic Tov. Gombač protestiral proti dodelitvi nove ladje „S. Giorgio" genovskemu pristanišču - Tov. Radich o ločitvi podjetij 1RI od Confindustrie in o zaščiti upokojencev Nabrežina Na dan Sv. Jožefa je mnogo ljudi zapustilo domačo vas. raznimi prevoznimi sredstvi je šlo ljudstvo od doma v sosedne kraje, predvsem v Jugoslavijo Komen, Sežana in Goriška so bili centri naših izletnikov. Med drugimi se je s kolesi odpravila v Komen skupina prijateljev, med katerimi je bil tudi dobro znani Caharija Ivan (Vancek). Ko so se pa vračali in so bili že skoraj do. ma, je ubogi Vanček na ovinku pred Sempolajem nesrečno padel m se ranil v glavo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico in je še danes v resnem stanju. Tovariši iz Nabrežine mu od srca želimo, da bi kmalu okreval. Prosek Vso našo vas je pretresla tragična smrt našega vaščana 78-letnega Antona Rupla, ki je odšel v četrtek po svoji navadi z doma in se ni več vrnil. Nesrečni mož je padel na poti proti Opčinam, na skalnato pobočje ob Napoleonovi cesti in si pri padcu prebil lobanjo. Njegovo truplo je ležalo v tako nepristopnem kraju, da so ga morali pustiti ležati do drugega dne, ker je bilo zvečer v temi nemogoče priti do njega in so ga šele v soboto lahko prenesli na vrh in odpeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice. Sv. Križ V soboto zvečer so Križani v velikem številu hiteli v dvorano Ljudskega doma kjer je sekcija K. P. napovedala praznik ob razdelitvi članskih izkaznic. Po dvorani so prireditelji razpostavili veliko število miz, na odru so postavili za stavo sekcije, strop in stene dvorane pa so bili prav okusno opremljeni, kar je še okrepilo praznični značaj večera. Križani, člani ali nečlani partije, so ponosni na svoje delovanje in je zato vsaka, celo notranja partijska zadeva, globoko občutena med vaščani, ki se zavedajo važnosti in pomena močnega organiziranega naprednega gibanja. Zato ni bilo čudno, da je v dvorani vladalo veliko navdušenje, udeleženci pa so se preprosto in raz. igrano zabavali. Čutilo se je da se kriški komunisti zavedajo važnosti trenutka ob prejemu nove izkaznice, s katero so po. novno izpričali svojo privrženost stranki, ki dosega toliko uspehov po vsem svetu Na prazniku je bilo prisotno večje število voditeljev partije: tovariši Vidali, Bernetiče-va, Destradi, Markovič, Šiško, vič. Slavnostni del večera je otvoril sekretar sekcije Laharnar, za njim pa sta na kratko spregovorila o pomenu praznika tovariša Markovič in De-stradi. Nato so začeli po dvorani deliti izkaznice. Prireditelji so poskrbeli tudi za nastop dveh pevskih skupin: okteta s Proseka in Kontoveia ter pevskega zbora iz Križa. Nato je razveseljeval prisotne dober orkester, medtem ko so se za omizji prepletali razgovori oi kozarčku dobrega vina in ob krožniku z dobrim prigrizkom. Zbrati in dostaviti vso članarino za januar, februar in marec do 7. a-prila, to naj bo obveza, ki jo morajo sekcijski in celični administratorji, vodje skupin in kolektorji uresničiti na čast kongresu. Kot smo že zadnjič napovedali je tržaški občinski svet razpravljal v tem tednu o preimenovanju ulic in trgov našega mesta. Temu vprašanju sta bili posvečeni dve seji, in sicer prejšnji četrtek in v torek. Občinska uprava je predložila seznam novih imen, ki dokazuje skrajno ozko gledanje in tudi nič kaj demokratično mentaliteto strank, ki so v občinskem odboru. Povečini bi morale tržaške ulice in trgi nositi imena raznih starih rimskih konzulov in slično, dočim ni v seznamu niti enega imena iz novejše zgodovine Italije ali našega mesta, iz osvobodilne borbe ali delavskega gibanja, še manj pa imena kakšnega zaslužnega Slovenca. To so tudi kritizirali levičarski opozicijski svetovalci, vključno s socialdemokratsko dr. Gruber Bencovo ki je predlagala imena Ivana Cankarja in Josipa Pertota, socialista in prvega urednika «Dela»; obenem pa je obtožila občinski odbor, ker hoče pod vsako ceno zatajiti obstoj Slovencev, ki žive že stoletja v Trstu. Dr. Dekleva je bil med prvimi govorniki v razpravi. Kritiziral je predloženi seznam in ugotovil diskriminacijo proti Slovencem ter predlagal nekatera imena osebnosti svetovnega slovesa imena protifašističnih borcev in slovenskih mučenikov. Tovarišica VVeissova je tudi ugotovila, da niso bi-so bila vključena v seznam i-mena antifašistov in Slovencev ter predložila poseben seznam imen. Obenem je izjavila, da bodo naši svetovalci glasovali proti predloženemu seznamu, če odbor ne bo upošteval naših predlogov. O tej zadevi so še govorili in kritizirali predlog tov. Teiner, svetov. Stocca, Tolloy in Agneletto. Na obeh sejah so bila postavljena tudi razna vprašanja, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh navesti. Med drugimi je tov. Radich na. četrtkovi seji predlagal, naj občinski svet izrazi solidarnost z borbo delavcev v Barletti, kjer je policija ubila dva delavca. Zupan je zelo razburjeno odgovoril, da so takšni dogodki učinek propagande proti vladi in ministrom, na kar mu je tov. Ra-aich pripravno odgovoril, da sprejema na znanje županova kristjanska čustva in pripomnil, da je beda pravi razlog takšnih dogodkov. Na torkovi seji je tov. VVeissova zahtevala popravilo pločnika v ul. Marenzi, ki vodi v Magtia-lensko bolnico in se je poslužuje mnogo ljudi. Tov. Radich je pa zahteval, naj se preišče zadeva upokojencev, ki so v ubožnem domu in katerim so pridržali 80 odst. od zaostankov na povišek, ki so ga nedavno prejeli. Gre za 150 upokojencev, ki so prišli v dom po 1. januarju 1952, dnevu, ko je bil priznan povišek, pa so jim vseeno pridržali 80 odst. od omenjenega datuma. Obno vil je tudi zahtevo po zgradi tvi pralnice v Podlonjerju. Glede upokojencev je odbornik Sciolis odgovoril, da se bodo informirali, ker jim ni nič znano, inž. Visintin pa je glede pralnice dejal, da trenutno ni denarnih fondov. Na petkovi seji je tov. Gom- bač postavil vprašanje nove ladje «San Giorgio», ki so jo splovili v ponedeljek in ki bo dodeljena genovskemu pristanišču, namesto da bi ostala v Trstu. Omenil je resolucijo, ki je bila 15. julija 1955 soglasno izglasovana v občinskem svetu in v kateri je bila med drugim postavljena zahteva po nujnih ukrepih za dodelite.. potrebnih pomorskih linij in ladij. Kljub zagotovilom pa se skoraj nič ni napravilo. Kot že ladji «Asia» in «Victoria» tudi «San Giorgio» odhaja v Genovo. Občinski odborniki in večinske stranke si morajo pri tem prevzeti svoj del odgovornosti in povedati, kakšno stališče mislijo zavzeli spričo teh osnovnih vprašanj našega mesta. Zupan se je skušal nekako megleno izgovarjati, češ da je tako hotela družba «Adriatica» in pripomni!, da bodo stvar prei-kali. Tov. Radich pa je vprašal, kako je z novimi pravili glede avtomobilskih izvoščkov ter zahteval posredovanje glede vprašanja podjetij IRI, ki sedaj služijo le industrijcem za njihove eksperimente v borbi proti delavcem. Pred časom je bila v parlamentu določena ločitev podjetij IRI od Confindustrie in občinski odbor se mora zanimati, da se ta sklep čimprej uresniči. V zvezi z letošnjim proračunom sta na petkovi seji govorila odbornika prof. Venier, ki odgovarja za anagraf in statistiko in dr. Zacchi, odbornik za zdravstvo in higieno. ni sveta, delavsko in socialistično gibanje vsakodnevno prido- Pravilno tolmačenje (Nadaljevanje s l. strani) rejo pričakovati resnice s strani reakcionarjev in buržoazije, da ne morejo in ne smejo nasesti na sirenske klice vseh, ki s strahom opazujejo odločno in zmagoslavno napredovanje socializma v svetu. , Stvar socializma je nepremagljiva, marksizem-leninizem je ideja, ki je že zmagala v tretji- biva nove pristaše, nove široke ljudske množice, socializem ni več stvar bodočnosti, marveč stvar sedanjosti. Zato je XX. kongres KP SZ velikanske važnosti, zato so napredni ljudje v svetu z zaupanjem, zadoščenjem in navdušenjem sprejeli njegove sklepe. Kritike, ki so se slišale na račun nekaterih zgrešenih postavk in na račun določenih oseb, dokazujejo, da je to gibanje zdravo, da napreduje, da se ne boji odkritega priznanja svojih lastnih napak, ker je že Lenin rekel, da se stranke označujejo predvsem po odno- sih do svojih lastnih napak. Komunistične in delavske partije pa prav zato napredujejo, ker znajo pravočasno odkriti svoje napake, jih popraviti in dalje korakati po poti novih uspehov in novih zmag. Rojenice v družini Legiša-Mervic Tov. Zorka Legiša-Mervic je v petek zjutraj povila krepkega sinčka. Vrli tovarišici in njenemu možu čestitamo in želimo, da bi jima otrok prinesel obilo veselja v življenju. Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V sobolo 24. 1. m. ob 20.30 v Sv. Križu EDUARDO DE FILIPPO Glasovi vesti V nedeljo 25. l.m. ob 16.30 na Konlovelu EDUARDO DE FILIPPO Glasovi vesti V torek 27. I. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah MILAN BEGOVIČ Brez tretjega «gledališče v krogu» SKLEP SEJE GLAVNEGA SVETA Ill. mini občni zbor shlp se ho vršil 22. aprilo V nedeljo je bila 7. redna seja Glavnega sveta Sloven. sko-hrvatske ljudske prosvete. Na njej so razpravljali o vprašanjih enotnosti na slovenskem prosvetnem področju in o bližnjem rednem občnem zboru SHLP. Poročilo o vprašanju enot' n osti na slovenskem prosvet nem področju je podal predsednik Košuta. V njem je orisal napore, ki jih je za dosego lega cilja napravila SHLP. Poudaril je, da je mnogo težav oviralo pot do zbliževanja in sodelovanja, bodisi na vrhu, kakor tudi na bazi. Toda teh ovir je z dneva v dan manj Zato pa je treba vztrajati pri delu, ki ga že dalj časa vodimo-. Ce bomo to storili, bomo Pokrajinski svet nove DZ-CGIL določil smernice bodočega delovanja Prvi učinki nedavne stavke kovinarjev se se občutili v podjetju Salda - Stavka v „Aquili“ - Podjetje „Kraftmetal“ v industrijski coni je ponovno začelo obratovati v nedeljo se je vršilo zasedanje generalnega pokrajin, ♦kega sveta sindikatov nove Delavske zbornice CGIL, ki se je po u :anovitvi prvič sestal. Na nje i je tajnik Delavske zbornice tov. Tominez podal izčrpno poročilo o delu in zaključkih IV. kongresa CGIL, ki je bil nedavno v Rimu. V obširni diskusiji so bila poudarjena posebna vprašanja delavcev, med njimi nujna potreba izboljšanja prejemkov kovinarjev, borba proti draginji in višanju cen, ustanovitev proste cone ter izboljšanje dajatev socialnih zavarovalnih ustanov. Po diskusiji je pokrajinski svet odobril poročilo tajnika, osvojil smernice in sklepe IV. kongresa CGIL ter pozval vse sindikate na globoko diskusijo o temah kongresa in uveljavitev njegovih sklepov v vsakdanjih borbah za izboljšanje delavskih življenjskih pogojev. Generalni svet je tudi pozval vse delavce, naj pristopijo k CGIL in naj v njej uresničijo enotnost delavskega razreda. Sprejeta je bila resolucija, v kateri Svet pozdravlja splovitev ladje «San Giorgio» in poziva odgovorne oblasti, naj izpolnijo svoje obljube, po katerih bi morala biti ta ladja dodeljena tržaškemu pristanišču. Glavni svet je tudi sprejel protestno resolucijo zaradi krvavih dogodkov v Barletti ter izrazil svojo solidarnost delavcem iz Partinica in Danilu Doiciju. Delavci podjetja Salda so prvi občutili blagodejni učinek četrtkove stavke kovinarjev, ki je tako lepo uspela. V petek so namreč dosegli uresničenje vseh svojih zahtev, od zvišanja stalne nagrade do Občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja enkratnega izplačila produkcijske nagrade v znesku 5.000 lir. Vsi kovinarski delavci so pa odločeni nadaljevati svojo -borbo dokler ne dosežejo izenačenja svojih mezd z genovskimi. O nadaljnji akciji se bosta v tem tednu razgovarjaii vodstvi obeh sindikatov. Tudi trgovinski uslužbenci so dosegli lep uspeh. V soboto zvečer je bif po dolgotrajnih pogajanjih dosežen na ura. du za delo sporazum o poenotenju plač. Ta pogajanja bi se bila morala zaključiti že januarja, toda delodajalci so se trdovratno upirali m skušali čimbolj zavleči zadevo. Kljub temu pa velja sporazum od prvega januarja in bodo zato trgovinski nameščenci prejeli vse zaostanke. Poenotene so bile «onovne plače:« draginj-ska doklada, dočim bodo krušno doklado še nadalje izplačevali ločeno. Prisoten je bi! predstavnik Trgovinske zbornice dr. Addobati V nedeljo dopoldne se je vršil v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja, ki je slavilo obenem 10-letnico svojega obstoja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice, dr. Addobati, ki je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal sodelovanje med zbornico in Slovenskim gospodarskim združenjem za rešitev gospodarskih vprašanj našega mesta ter priznal, da je Združenje z dobrim, resnim in pomembnim delom pripomoglo k reševanju teh vprašanj. Glavno poročilo je podal tajnik Marij Kocjančič ter v njem obravnaval tržaški go spodarski položaj in delovanje združenja. Ugotovil je, da preživlja tržaško gospodar- Velika koncertna prireditev v Križu Jutri v nedeljo 25. t. m. bo v novem Ljudskem domu v Križu velika pevsko-glasbena prireditev, na kateri bodo nastopili domača godba in pevski zbor «Vesna», pevski oktet s Proseka Kontoveia, pevski zbori «Salež-Zgonik», «Gaj» od Banov, «Slavec» iz Ricmanj, «Rota» iz Trsta in glasbeni «kmečki kvartet» iz Bolj,utica. Prireditev bo v znamenju Prešernove proslave ter bodo predvajana tudi Prešernova dela. Natančnejši spored je objavljen na drugem mestu. Začetek ob 16.30. Vstopnina: o-drasli 100, otroci in dijaki 50 lir. Po prireditvi ples do polnoči. Za koncert vlada veliko zanimanje, ker bo to prva večja kulturna prireditev v novem Ljudskem domu v Križu. Cisti dobiček je namenjen opremi novega Ljudskega doma. vem Ljudskem domu v sredo 28. t. m. ob 20. uri; v Nabrežini p.d. «Nabrežina» na sedežu v petek 30. t. m. ob 20. uri; v Podlonjerju p.d. «.Zvezda» v Prosvetnem domu v petek 6. apria ob 20. uri. Sestankom bo prisostvoval zastopnik SHLP, ki bo poročal o važnih ljudsko prosvetnih problemih, posebno o prizadevanju za zbližanje in sodelovanje vseh Slovencev na področju prosvetne dejavnosti. Člani društev, povabite tudi nečlane, prijatelje in znance! Članski sestanki prosvetnih društev Za pripravo občnega zbora, v Trstu, ki bo 22. aprila pod geslom «Enotnost slovenske prosvetne dejavnosti», bodo prihodnje dni po društvih sledeči članski sestanki: v Križu p. d. «Vesna» v no- Občni zbor PD «Matjašič» v Barkovijah V soboto je bil občni zbor barkovljanskega PD «Matjašič». Po poročilu o preteklem delovanju se je razvila živahna in vneta diskusija o vpra^ šanju enotnosti na prosvetnem polju. Občni zbor je izvolil nov odbor društva,in delegate, ki bodo zastopali društvo na IV. rednem občnem zboru SHLP. stvo v zadnjih letih težko krizo ki jo občutijo vsi sloji prebivalstva, tako, tudi mali trgov, ci, obrtniki in mali in srednji industrijci. Vendar pa s tem še ni rečeno, da naše mesto nima v prihodnosti možnosti za konsolidacijo svojega gospodarstva. Nekateri znaki se že pokazujejo posebno pri prometu tržaškega pristanišča, ki ima po londonskem sporazumu in splošni pomiritvi še ugodnejše perspektive. SGZ se je vedno trudilo, za uveljavitev in zaščito interesov slovenskega življa na Tržaškem, obenem pa za prispevanje k odstranjevanju vseh ovir na poti k izboljšanju vsega gospodarstva ob sodelovanju z drugimi sličnimi organizacijami in s trgovinsko zbornico. Obenem se je Združenje trudilo, da zaščiti interese svojih članov in jim stoji ob strani pri vseh težavah njihovega poslovanja. Po živahni diskusiji številnih -prisotnih članov je predsednik Združenja inž. Sturm prečital zaključke, kot napotilo za bodoče delovanje. Zaključki so v kratkem naslednji: kakor doslej bo SGZ usmerilo svoje delovanje tudi v splošno problematiko Trsta, da se doseže sklenitev in dopolnitev ustreznih dogovorov z vsemi deželami našega zaie-dja, ker je bodočnost Trsta predvsem v mednarodni trgovini, pomorstvu in tranzitu; za odpravo ovir, ki onemogočajo izvajanje sklenjenih dogovorov, kot je primer dogovora o blagovni 'izmenjdvi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Dalje za okrepitev aktivnih stikov s tržaško zbornico, na notranjem gospodarskem področju pa bo SGZ zagovarjalo najširše sodelovanje za izdelavo in izvedbo enotnega in koordiniranega gospodarskega načrta, ki naj zajame vse možnosti tržaške ustvarjalnosti od rotacijskega sklada do smotrne indù, strializacije, od ustreznih carinskih olajšav do upravnih m davčnih olajšav zlasti v korist manjšemu podjetniku, trgovcu in obrtniku. Kaluža, za tajnika Kocjančič in za blagajnika Ostrouška. Delovanje centra za slike z Ij. demokracijami Delovanje Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije, ki se je pričelo v septembru 1955, se je zadnje čase lepo razvilo. Center je navezal tesnejše kulturne stike z vsemi deželami ljudske demokracije in razpolaga sedaj s številnim materialom s področja raznih kulturnih dejavnosti. Pripravljen je tudi posredovati za material, ki bi ga posamezni zainteresirane! potrebovali. V soboto so proglasili 24-urno stavko delavci in nameščen rafinerije «Aquila», ki so že nekaj časa v agitaciji. Ravnateljstvo jim namreč noče priznati enkratnega izplačila zaostankov, kot to določa delovna pogodba petrolejske stroke. Stavka je sijajno u-spela: delavci in tehnični u-radniki so se je udeležili stoodstotno, dočim je od upravnih uradnikoy stavkalo 40 do 50 odst. odločno borbo in intervencijo pri oblasteh dosegli, da so tovarno v torek spet odprli in sprejeli na delo vse osebje. Sklepi odbora KZ V ponedeljek, 12. marca se je sestal na svoj redni seji u-pravni odbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Ob tej priliki je odbor izvolil sVo-je upravno tajništvo, ki je tako-le sestavljeno: predsednik Markovič, podpredsednik Križ. mančič, tajnik Kodrič, blagajnik Grilanc. Upravni odbor je obravnaval razne upravne zadeve ter med drugim sklenil, da skliče sestanek kmetijskih strokovnjakov našega ozemlja v namenu, da se z njimi seznani in prejme od njih nasvete za izboljšanje delovanja zadruge in tudi kmetijstva na splošno. prav gotovo dosegli zaželeni cilj, t. j.: ‘enotnost na kultur nem področju. Tov. Košuta je poročal tudi, da se je delegacija SiHLP udeležila 9. rednega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze in se tako od bliže pre pričala o željah po sodelova nju, ki prevevajo v vrstah članov omenjene organizacije. Poročal je tudi, da je tajništvo SHLP povabilo SPZ, naj pošlje na bližnji občni zbor SHLiP svoje odposlanstvo. Za tem je tajnik SHLP poročal o pripravah na bližnji občni zbor organizacije, o na činu dela po prosvetnih društvih, ki se sedaj uvaja bodisi v mestu, kakor tudi na deželi. Iz poročila je razvidno, da je bilo v zadnjem mesecu mnogo članskih in odborovih sestankov. Ti sestanki se nadaljujejo. Na njih odborniki in dru gi prosvetni delavci z velikim zanimanjem razpravljajo o poživitvi prosvetnega delovanja, o sodelovanju vseh Slovencev na prosvetnem področju, o zbliževanju in združevanju prosvetnih društev itd. Povsod prihaja do izraza želja, da bi se V naše vrste čim prej vrnila normalnost in pa želja, da bi se postopoma od pravile vse ovire, ki zavirajo pot, ki vodi do tega cilja. Obe poročili je Glavni svet odobril, obenem, pa je pove ril širšemu tajništvu mandat za nadaljnje stike z drugimi prosvetnimi organizacijami ter ga pozval naj še bolj pospeši prizadevanje za ustvaritev čim širše enotnosti na kulturnem področju. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli številni člani, nakar je bilo soglasno sklenjeno, da bo IV. redni občni zbor SHLP 22, aprila. Sklenjeno je bilo tudi, da bo še pred občnim zborom širši sestanek prosvetnih delavcev. Za teden --- dni — L st P' Ul D •rt z; Pi Sobota, 24. — Gabrijel, Nedelja 25. —- Cv. nedelja Ponedeljek 26. — Emanuel t Torek, 27. — Janez Damašt Sreda, 28. — Janez Rapisti"---- Četrtek, 29. — Ciril ----- Petek. 30. — Janez KlimakBNO ZGODOVINSKI DNEV— 26. 1893 se je rodil Palmiro «Ratti, voditelj itali jan*, delovnega ljudstva. 27. 1941 je bila strmoglav vlada Cvetkoviča in Mi 28. 1945 so nacisti obesili v d’Azeglio v Trstu štiri deniče-antifašiste. 30. 1925 ie bil usmrčen gršk rodni h e: oj in član CM Nikolaj Beiloyannis ter I gi trije domoljubi. EEThi. P TRST A SOBOTA-: 12.55 Jugosiovl I SOŽALJE -— Sekcija Komunistične partije pri Magdaleni in PD «A. Cebuiec» izrekata tem potom iskreno sožalje tovarišici -Černetič Margeriti in njeni družini zaradi smrti dra. gega očeta. Center ima svoj sedež v ul. San Nicolò 11/1., tel. 29-403, ki je odprt vsak dan od 17. do 19. ure. Ta teden je bila pozornost delavskega razreda obrnjena na dogodke okrog podjetja «Kraftmetal», ki se nahaja v industrijskem pristanišču. V četrtek so namreč prišli delavci na delo', pa niso mogli v tovarno, ker so bila vrata zaprta. Kaže, da je nastal med delničarji podjetja ali med člani ravnateljstva prepir zaradi finančnih zadev. Podjetje je ob začetku poslovanja prejelo 140 milijonov lir posojila in je sedaj zahtevalo nadaljnjih -70. Vse kaže, da tam nekdo ni dobro gospodaril ali pa, da so denar porabili za svoje posle v drugih mestih in enostavno sklenili zapreti tržaško podjetje. Tako je ostalo na cesti 156 delavcev in uradniko.v, ki se pa niso vdali in so s svojo Delo obe. uprave v Dolini (Nadaljevanje s 3. strani) voijiva, ker je premalo žarnic in so žarnice prešibke. Zadeva se je zavlačevala zaradi prej obstoječe pogodbe, ki ni dovoljevala, večje uporabe energije, z novo pogodbo pa se je zadeva uredila, tako da bodo vasi dobile boljšo javno razsvetljavo. Po mojem je pereče tudi vprašanje prometnih sredstev. Sedanje avtobusne zveze niso najboljše, ker so avtobusi večkrat ne preveč dobri, so prepolni in predragi v primeri z drugimi, prometnimi sredstvi. Zato smo se zavzeli za podaljšanje troiejbusne proge do Boljunca in Doline in avtobusa štev. 25 do Ključa. Glede troiejbusne proge se je Acegat in tudi tržaški občinski svet strinjal, pomisleke pa ima dr P al amara, ki pravi, da bi to službo boljei opravljati avtobusi, ki bi morali biti občinski. To zadevo on preučuje in je zagotovil, dai bo v kratkem odgovoril. O avtobusu štev. r L. Spoti dama in t/ svetu Pri volitvah, ki so sledile, je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika inž. Sturm za prvega podpredsednika je bil izvoljen Svagelj, drugega podpredsednika ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atalanta - Fiorentina 0:0; Bologna - Spal 2:2; Lazio . Lanerossi 1:0; Milan-Triestina 1:0; Novara - Juventus 0:0 (odigrana v ponedeljek); Padova - Pro Patria 2:0; Roma . Napoli 2:1; Sampdoria - Genoa 0:0; Inter Torino 2:0. Po zadnjih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 37 točk; Milan 29; Inter 27; Spai in Sampdoria 25; Roma 24; Atalanta, Padova, Torino, Lanerossi, Juventus 23; Lazio in Napoli 22; Genoa 24; Triestina 20; Novara 19; Bologna 18 in Pro Patria 8 točk. Jutri bodo naslednje tekme: Napoli - Atalanta, Lazio . Bologna, Fiorentina - Lanerossi, Spai - Milan, Padova - Novara, Juventus _ Roma, Inter -Sampdoria, Triestina - Torino, Genoa - Pro Patria. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Partizan - -Crvena zvezda, 3:1; Hajduk - Budučnost 0:1; Ve-iež „ BSK 1:0; Vojvodina - Rad-nički 1:1; Dinamo - Proleter 4:1; Zagreb - Spartak 0:0; Sarajevo - Železničar 2:0. Po XVI kolu zvezne nogo- metne lige je lestvica naslednja: Partizan 26 točk; Crvena zvezda 24; Radnički 20; Sarajevo 18; Dinamo 17; Veiež 16; Vojvodina, Spartak, Budučnost IS; BSK 14; Hajduk 13; Železničar 12i; Zagreb 10; Proleter 9 točk. DROBNE ŠPORTNE SAN REMO — Na 47. kolesarski dirki Milano-San Remo je zmagal Belgijec Alfred De Bruyne, ki si je dva dni prej osvojil prvo mesto tudi na dirki Pariz - Nizza. Drugi je prišel na cilj Magni. SYDNE.Y — V sredo je v starosti 64 let umrla Fanny Durac, prva Avstralka, ki si je osvojila olimpijsko prvenstvo. Na olimpijadi v Stockholmu leta 1912 je ^magala v plavanju 100 m prosto v času novega rekorda l,19’4/5. MEXICO CITY — Brazilija je z neodločenim rezultatom 2:2 z Argentino postala vse-ameriški prvak v nogometu. RIM — Na posebni svečanosti v častni dvorani CONI je bil pred dnevi podan obračun uspehov zadnjih zimskih olimpijskih iger v Gortini.. Dosežena sta bila dva svetovna re. korda, 73 oIi|mpijskih rekordov in 29 državnih. Stroški za priprave so znašali 3 mi- lijarde in 200 milijonov lir, dohodki pa 231 milijonov 199.941 lir. TRZA9KI SPORT Nogometno prvenstvo UISP Izidi nedeljskih tekem: Primorje PK - Vesna 2-1; Skedenj - Dacjo 1-0. Stanje je sedaj naslednje: Skedenj 17 točk; Vesna 15; Da. cjo 13; Rozandra 12; Primorje P'K 12; Aurora 6; Primorec 2; Arzenal 0. Jutri, v nedeljo, so na sporedu naslednje tekme: Vesna-Aurora v Nabrežini ob 16. uri; Rozandra-Dacjo v Boljuncu ob 11. uri. Tek čez drn in strn amaterjev UISP V nedeljo se je vršila prva tekma čez drn in strn veljavna za tržaško prvenstvo UISP za leto 1956, in sicer izpred krožka pri Magdaleni na progi 2200 metrov. V prvi kategoriji je zmagal Giorgio Lenardon iz Športne skupine Bariera, v drugi kategoriji pa Klavdij Marušič ’6d SS Union iz Pod-lonjerja.l Tekmovalo je skupno 28 mladincev. Jutri se bo vršila druga tekma, ki jo organizira Športna skupina iz Zgornje kolonje. Odhod ob 9. uri izpred PD Pečar. 25 pa sedaj ni ne duha ne sluha, čeprav je bilo že določeno, da bo njegova, proga podaljšana na podlagi urgiranj s strani tov. Gombača. Se nekaj: dolinska občina je poleg drugega tuoi turistična točka. iNa-j le omenimo Glinščico in njene lepote. Občina razpolaga danes s 14 milijoni, ki ji bodo služili za ureditev stez in poti ob Glinščici, za izgradnjo nekaterih mostičkov čez potok, za ureditev nekaterih razglednih točk s stoli in ograjami. Pot bo postala široka, avtomobili bodo lahko prispeli v notranjost Glinščice, omogočil se bo prehod v Glinščico tudi iz Bazovice in Drage. Dela se bodo začela v okviru Selada, čim se bodo vremena zjasnila. Tako bomo za postili tudi večje število občanov. Kljub temu Glinščica potrebuje tudi drugih pobud prav posebno kar se tiče javnih lokalov, ki jih je v Boljuncu precej, a ne nudijo vsega kar si pričakujejo in si želijo ljudje, ki prihajajo iz Trsta. Zaradi tega bi bilo treba, da se lastniki javnih lokalov pozanimajo zato, da bo tudi v tem pogledu Glinščica prijetna za izletnike, ki vsi ne prinašajo s seboj hrano in pijačo-. Občina misli, da. bi se dal obnoviti grad v Zabrežcu. Sredstev pa ni, v občini ni takih denarnih ljudi, ki bi lahko nekaj takega začeli. Kljub temu bo treba napraviti tudi v tem pogledu nekaj. Občina pa bo is svoje strani poleg praznika grozdja, ki je že postal nekak tradicionalni praz nik, razvila druge pobude, ki naj privlečejo v naše kraje ve lik o več izletnikov», To nam je povedal tov. Lo-vriha. Z obljubo, da nam bo ob drugi priliki še kaj drugega povedal, smo se pozdravili. Želimo mu, da bi mogla dolinska uprava uresničiti svoje programe za dobrobit bivalstva. mot.vi - 13.30 Pestra operna® sba - 15.05 Slavni' pevci -Kavarniški koncert orkestra chiari - 17. Gi-ordano: izvleči opere «Fadora» - 19. Slovi . lirične pesmi - 19.30 Pestra sba - 21.20 Čajkovski: «Romi Julija». NEDELJA: 9. Kmetijska i ja - 12. Oddaja za najmla 13.30 Glasba po željah - 15. sba za naše malčke - 16. Koi* sej; Pianista Gabrijela Devetaka Kil s Ft. Wagner: «Parsifal» - 1 dra , ‘ PONEDELJEK: 18.30 Z za'. J‘n: ne police - 19.15 Radijska un*a so za - 20.30 Koncert saksofotega i Srečka Draži-la - 21.15 P4cijn duet in harmonika - 22. R. „ le.-: «Parsifal» - 2. dejanje*01 . TOREK: 13.30 Glasba po pdboi - 19.15 Zdravniški vedež - za Vokalni kvintet Lisinski -č-k„ . Radijski oder - Willy Grab: ° 1 testina» radijska legenda v < ae* dejanju. erami SREDA: 12.55 Jugoslotdirbev motivi - 18.30 Radijska maks, 19.15 Radijska univerza - Janst ženski tercet Metuljček - Roški Koncert violini,sita Karla S*dbor na - 21.35, R. Wagner: «Parerai. ; 3. dejanje. ČETRTEK: 18.40 Koncert ton ista Marijana Kosa - 19.izmeni la in vzgoja - 20.30 Koncert Volji kovljanskega zbora - 21. Dr um,, tizi-rana zgodba - M. Jeras: «i, **' loba- iz podzemlja». ‘ziueti PETEK: 13.30 Glasba, pAem Ija,h - 18.15 Z začarane PUblj«, - 21. Umetnost in prireditvi,„ Trstu - 21.30 Vokalni kvinte, /nt 1 n o eg te 'ca ze fca i OPČINE iji, ke Sobota, 24. marca: «PotopljeKob m klad» (Il tesoro sommeWrm Cinemascope R K.O. le Nedelja, 25. marca; se ponrepovedan