M koristi d«Uv-,l|u4«tva. Delav-M opravičeni do lnr producir»|o, This p«Per d®voted 10 the Intareeia of the irWnit'lA*« V*ork-I ar« •nulled lo all that thev produce. KuirrvO »m *»QOuU-nluM io»u«*r. S, 1(107. »t '»•• po«i offlc, Chiragol lil. u»d«t tb« Act of Ooayrvta of March IrU 1H7W Office: 587 Ho. Centre Are. "Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! na številko v oklepaju ki a« naha|a polet vašega navlova. prilepi)!, nega apoda| ali na ovitku. Ako ( W9) |e številka . ^ tedal vam a prihodnjo številko našega liara poteče naročnina. Froat. mo ponovite |o tako). Stev. (No.) 81. Chicago, 111., 30. marca (March), 1909 Leto (VOK) IV. Od blizo in daleč —. Po njujorškem borznem perilu se uvoznim, zu jeklo in že-, tfo, kot jro določa tarif, ni zniža-q k, *®P»k zvišala, lire ne tukaj a navaden trik. Za uvoznino ni n aerodajna inozemska eena, am-domača. Ta določba dela sni-r snt) uvozuiuo za »luzorično. V P »rakai bo colnina. ako jo potrdi ' Ustavodajni zbor Zdr. drž. višja tot tedanja Vziic temu jasnemu dokazu pa ndustrielcev za jeklo in železo ii bilo sram, znižati plačo delav pa v jeklarnah in železarnah. can Cigar Co. in British Ameri so zlikovei ugrabili dečka, je fan Co. Te družbe obstoje iz 82 ameriško riueiio časopisje za hte-tvrdk v Zdr. drž., na Cubi in valo, tla naj deželni zbori za to Porto Ricu. vrste zločin določijo smrtno ka- Trust vlada deset mož, ki pose- zeu. V ti zahtevi se zrcali vsa hinavščina časopisja. ameriškega rmenega dujejo 60 tnistotkov delnic. Vloženega kapitala je .111) milijonov dolarjev. * I \ Pred šestimi leti je zloglasni Delavno ljmistvo mora naj- 'Pat" Crow ukradel v Omahi skrbnejše opazovati delo takih| dečka Cudahy. Po zakonu bi mo- družb. Centralizacija kapitala je ral ta človek še dane« sedeti v voda na mlin za delavno ljudstvo, ječi. Ali premeteni "Pat" se je Ložje je nastopiti proti enemu spreobrnil, hlinil je pobožntist in podjetniku, če so delavci organi- izupistili so ga iz ječe. Danes zirani, kot i>a napram sto malim hodi "Pat" kot evangelist po re-podjetnikom. puhli k i in priporoča vodo in grmi — "Amer. 81ov.' poroča, tla železo ne bo trust za jeklo in MM plač delavcem v jolietskih [ftniieah No, v tvornicah v Jolietu so »Išče žt danes tako nizke, da se ih več znižati ne more. • * # — Z novo uvozninsko lestvico |e bodo delali le dober "kšeft" rustjani za jeklo, ampak vsa iverjad, ki se redi o profitu. B«ojavno se poroča, da so reletrici s čajem izrekli, da bo treba vprihodnje plačati lOe več ig fnnt čaja, kot se plačuje sedaj. Uvoznica za funt čaja je |>a e 8 centov. Zdaj brni o k ram a rs k i žepni ta-lovi profitirali še posebej pri vsakem funtu čaja 2 centa. Ta račun je teoretičen, v resnici bodo pa "zaslužili" še več. Tako režejo kapitalisti jermene ljudstvu iz kože. Če bi vso uvozninsko lestvico dali na kritično rešeto. bi se dokazalo zopet jaano, da je ljudstvo zopet opeharjeno vsepovsod. ^^KEr e e a — fte neko drugt) točko tarifa je treba, da si jo ogledamo. Po novem tarifu so davka na ded-šeino prosti cerkvene družbe, milijoni, vzgojevalni zavodi, bolnice M Splošni tlobrodelni zavodi. Zapuščine za znanstvene, patriotič-ne in enake namene so davka proste, ako ne obstoje te zapuščnine v denarju. Sftmoobsebi je umevno, da bodo »viti ljudje pod plaščem te točke sleparili. Tisočeri del svote, ki se bo poneverila državi, bi zadostovala da bi bilo nebroj delavskih družin srečnih za vse svoje žive dni • Siromakom se nakladajo novi davki bogatinom se pa da priložnost, da se izognejo plačevanju davkov. Kar se p& tiče cerkve z njenim dobrim želodcem in nenasitno bi-»ftfo, kaj naj rečemo o temu T Nič druzega, kot da se ji v republiki vilic zatrdilu, da je ločena od drŽave, prav dobro godi. a a a — Basni špekulant je so že razvili iihavno delavnost, ker je trust za led razglasil, da bo po-viftal ceno ledu. Is države Connecticut se poro-cft, da tam rastejo ledenice kot Cobe po dežju iz tal. 5000 mož je ■noti teden sekalo led blizo Winsteda in 75 železniških voz ledu se je odposlalo vsaki dan iz New Harforda. Ljudje, ki imajo denar, spravljajo led v ledenice. Ako bo špekulantje v Connecticut lahko našli led, ker pričakujejo dobrih cen, tedaj bil trust lahko našel še več ledu v državi Mame, da ne bi bilo treba draliti tako visoko, ds bo dražji kot premog. a • a — It vladnega poročila posne-■umo, da je trust za tobak tekom desetih let vničil nad sto neodvisnih tvrdk. Nekaj malih tvorni-*arjev, kterih še ni do dsnes potisnil trust v kot, ne bo uteklo •▼oji usodi — polomu, Nekaj tvrdk. ki se fte danes naaivljejo "neodvisneso tudi v trnstn. In to radi trgovskih rve«. Trust za tobak obstoji ii na-•lednjih družb: American Tobaeo Co., American Snnff Co., Ameri Ali delavci morajo biti organizirali! Zapomnite si tol a a a —Veter je zanesel minoli teden dva letaka na našo uredniško mizo. Enega je razposlalo društvo sv. Petra in Pavla, št. 30 K. S. K. J., druzega pa društvo sv. Štefan št. 1. K. S. K. J. V obeh letakih »e protestira, ker je kupil predsednik K. S. K. J. v Jolietu proti vino, pivo in žganjepitju. Mi smo prepričani, da bodo isti rn i en i časniki, ki so zahtevali smrtno kazen za ugrabljenje otrok, drugikrat prinesli cele kolone o misijonu, na kterem je dosegel evangelist "Pat" velikanske vspehe. Tako se farba ljudstvo v ti republiki! fte enkrat moramo povda-stavbisČe za dom K. S. K. J. za riti (lft je ZI1i^inje delavskih plač $3200 brez vednosti zunanjih y jeklargki in železarski industriji nesramno izzivanje. Celo konzervativni listi se zgražajo nad jeklarskimi in železarskimi pod- društev. Ako bi predsednik kakšne jed note kaj sličnega z vršil pred de setimi leti, bi se ziv krst ne ujuil jetniki, ki so dolavcem povišili ziniti besedice. Danes je drugače!| 'hrano malo viSje Tudi v katoliški jednoti zahteva jo danes člani ljudsko upravo. Znamenje, da se ljudstvo povsod vpira avtokraeiji in da zahteva svojih pravic. • a * — Komaj je Taft zasedel predsedniški stolec, že je dal delavcem brco. Ob 72. letnici rojstva (Jro-ver Clevelanda je Taft posebno hvalil Clevelanda, češ, tla je ob Času stavke v Pulim an nu in železniške stavke poslal zvezne vojake v Chicago, da je varoval avtoriteto Zdr. drž. in ukrotil druhslj. Druhalj imenuje Taft stavknjoče delavce. Delavci naj si to psovko dobro zapomnijo do prihodnjih volitev, ko bodo republikanci zopet pri njih beračili za glasove. Še danes se dobro spominjajo,, da je Altgeld, takratni guberna-tor države Illinois, protestiral proti pošiljatvi zveznih vojakov, da je izjavil odločno, da ni povoda za nastop vojaštva. Vzlic ugovoru je pa Cleveland poslal vojake v Chicago. In Taft hvali Clevelanda. Zdaj je morda vsakemu delavcu jasno, kaj mu je pričakovati ob ča^u stavke od republikanske vlade T Krogel j in nabrušenih bajonetov 1 • a a — Mesto Ohicago ima za brezposelne delavce nič. Pač pa ima $300.000, da jih vrže na cesto. Mestni svet je sklenil, da bo kupil južno ulično železnico (Southern Street Railway), ki je komaj vredna $450.000, za $775.-000. To višjo svoto ji plača mestni svet radi tega, ker vrne družba mestu koncesijo nazaj, predno je doba za koncesijo potekla, dasi je družba svoječasno dobila to koncesijo od mesta zastonj., In to darilo mora mesto zdaj p.ačati visoko. Tako se gospodari v ' kapitalistični človeški družbi. Kapitalistom se daruje tisočake, brezposelnim , delavcem pa poli- cajske količel s a a — Delavci v Nemčiji se zdaj lahko vesele. Vsled srečnega voja-škega transporta z zrakoplavom grofa Zeppelina bodo ministri zahtevali zopet denar za nove priprave za splošno klanje — vojno. Zahtevali bodo novih ladij in nebesa naakakujoče zrakoplove, pomnožitev vojne sile na morju in -na kopnem. Ako bodo tako redili moloha — militarizem, kako dolgo bo trajalo, da bodo slaniki in krompir postsli delikstess, ktere bo le redko videti na mizi delavske dnržine? • a # — Pred dvema tednoma so advokatu Whitla v Pa. ukradli zlikovci dečka, da so sdvokatn izsiliti 10 tisoč dolarjev. Zlikovee so prijeli v Clevelandti, O. Komaj se je vest raznesls. ds tr Cenjene čitatelje opozarjamo na članek g. Kakerja na 3. in 4. str. ZNIŽANJE PLACE. Podjetniki so sedem let želi obilo; zdaj pa tudi nimajo nobene zgube, ker je uvozninski tarif tako prikrojen, da jih varuje. Znižanje plač ni le nesramno izzivanje, ampak je tudi navadno izsilstvo napram delavcem. Podjetniki hočejo prisiliti delavce, da bi delavci za nje šli pri kongresu po konstanj v žrjavico. Podjetniki hočejo ostrejši uvozninski tarif, večji profit. Za to so pa delavce udarili s palico lakote. Ali se'bodo delavci iz tega kaj naučili? Ali bodo še demokrate in republikance volili v postavo-dajne zbore, da jih bodo ložje drli podjetniki? Mi upamo, tla so bodo delavci, spametovali in nekega dne pri volitvah pometli z vso kapitalistično bando. a a m — Te dni so smo zaznali zopet za nov kapitalističen zločin. Iz Hamburga se poroča, da so zaprli lastnika parobrodov in jadrnic, ker je zistematično potapljal ladje na morju, ktere je zavaroval visoko. Podkupil je masi-niste, da so potopili pamike na odprtem morju. Trikrat se mu je obneslo, v četrtič so ga pa zasačili. Ta kapitalistični "žentlmen" se piše Alfons Ahrens. V resnici tudi ta kapitalistični zločin ni popolnoma nov. Saj na kopnem doživimo skoraj vsaki teden, da hišni posestnik zapali svojo napolpodrto in staro hišo. da potegne visoko zavarovalnino. Med požigom na suhem in potapljanju parnikov na morju je le ta razlika, tla je človeško življenje na morju v večji nevarnosti, kot pri požigu na suhem. V današnji kapitalistični druž bi se pa kapitalisti pri svojih zlo Činih ne brigajo za človeško življenje. Njim je profit nad vsem, zato se ne jokajo, če mora radi profita nekaj ljueene cvetlice, ki vsaka stane premoženje. Narodno mora biti res veliko, ako je mogoče prirejati take pojedine! Vi trotje in zajedači, dajte ljudstvu, kar je ljudskega. Zakaj se skrivate pred ljudstvom pri svojih lukulskih pojedinah? Zakaj ne povabite ljudstva, lačnega ljudstva, ki je proizvedlo vse bogatstvo v republiki, na te pojedine? Ali vas je sram pred ljudstvom, ki je obdelavalo zemljo, delalo globoko pod zemljo in v tvornicah, da vi sedaj uživate, ko je ljudstvo brez dela in trpi bedo? Vi trotje in zajedači v svili in baržuncu niste delali nikdar; pripomogli niste nič, da lghko narodno gospodarski stastistiki izjavljajo bahato, da je naša republika najbogatejša dežela na svetu. Sram vas je ljudstva pri svojih pojedinah in na svojih sestan-»kih! Ali ni vas bilo sram oropati ljudstva za nadvrednost, ktero je izdelalo s svojimi pridnimi rokami in svežim umom in spraviti to nadvrednost v svoje blagajne in shrambe, da lahko sedaj uživate, ko ljudstvo uživa gorje, ker je brez dela. Trotje in zajedači! Hinavsko povdarjate, da živimo v dobi človekoljubja in zidate tistemu na čast in nonosne cerkve, ki je učil: Ljubi svojega bljižnega kot samega sebe. Gluha so vaša ušesa za stok in za jok od gladu umirajočih brezposelnih delavcev, njih žen in otrok. Vzlic grozni bedi, ki vlada med ljudstvom,hitite vi od zabave, od pojedine do pojedine. Bogati nedelaniči, vi nši-vilte, ljudstvo pa bede umira . . , In to je zločin, kakršnega zamore prouzročiti le kapitalistična zver, v kteri so zamrla vsa boljšs človeška čutila. Dajte ljudstvu, kar je ljudskega ! Bogati pridaniČi tega ne bodo storili; tatovi v palačah bodo zatrjevali še v bodoče, da je njih bogatstvo postavno zaslužena lastnina. Kaj pa ljudstvo? LjutUtvo se pa naj pa iz te gospodarske krize nauči, tla mora poetavtio nastopiti proti zajeda« čem v človeški družbi, rabiti »nora isto orožje proti njim, kot ga rabijo zajedači napram ljudstvu, ako noče ljudstvo ob gospodarskih grizah umirati lakote. In to orožje je zakon. Ako hoče biti ljudstvo gospodar narodnega bogatstva, ako hoče imeti, kar mu gre, potem se mora pridružiti tisti stranki, ki je sprejela v svoj program zakonito razlastitev lastnikov, ki posedujejo sredstva za splošen obrat in proizvajanje. To je pa sprejela le socialistična stranka, le socialistična stranka se bori za zakonit preobrat današnjega gospodarskega reda, za podruiab-1 jen je vseh produktivnih sredstev. Ni torej potrebno klicati: Dajte ljudstvu, kar je ljudskega. Ljudstvo lahko s pomočjo volilnega listka zakonitim potom vzame vse, če je pametno .kar je njegovega. Zavertnik Jože. VSAKEMU SVOJE, Glas Naroda je hitro ponatisnil zavit in neresničen dopis v zadevi Koreeta, kteri je zagledal luč sveta v Blue Islandski mlaki. To je dokaz, da ni nobeno sredstvo pre umazano, kadar se gre za koristi žepa. Gla*. Svobode išče že po dveh številkah največjih šuftov eelega sveta. — Kouda, Majer, ali nimata nobenega ogledala? Jolietska gospoda je vrgla ined svoje oveice zadnjo bombo, ktera mora učinkovati, namreč: ali naj gremo v Chicago med socijaliste? Kaj poreče k temu Blue Islandski Pavliha, kteri se počuti takt) dobro med njimi? In še nekaj svetujemo Jolietear noui: čistite med svojo organizacijo, ne utikajte pa nosa t je, kjer vas nič ne boli. Glas Naroda je prk>bČil nekak program pod skupnim naslovom: Chicago. To je dobro, le Skodla, da je tako nejasno, kajti povedati bi se tlalo vse tisto z nekaterimi stavki tako, da bi vs&k razumel. Kdor kazi mir, je kazrmir, pe naj se skriva kjer hoče in kakor hoče. In takim ljudem bodemo gledali oa prste, pa če oblečejo še tako blagoslovljeno kuto. V bodočih številkah hočemo ve^ dno poročati, koliko kolon posve^ ti Konda osebnemu blatenja, v kterem je vsekakor če ne prvi, pa vsaj največji mojster. Konda meče okrog Rfij<e. Brrrrrrr. Ta je taka, kot bi se kotel loncu rogal, kako je čra. Kako pa naj imenujemo človeka. kteri se poslužuje v dosego svojih umazanih namenov najnižjih sredstev? Ali ni beseds Kfi-jalt prečasten naslov zanj? IZ STRANKE. Sodrug Jas. P. Larson, Ujnik obtožnega odbora soc. stranke o» kraja Cook, naznanja, da bo v petek dne 2. aprila t. 1. zanlišba glede "Glas Svobod e" in da bo hnel Konda zagovornika, advokata. Slovenski socijalktiČni klub st. 1, ki je vložil zatožbo — zastopata sodr. Frank Petrič in Frank ITdovič. Na priporočilo sodr. Fr. Petriča je klub preskrbel za to ra^prsvo stenografa, • Listu v podporo, Joe Bratu!,' JoKet. 111., tUs. Hvala! Vabilo na veselico ktero priredi društvo Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J DXE 18 AFRIIiA T. L. točno ob 2 uri popoldne v Narodni dvorani 587 S. Center Ave. Veselica bo spojena s tombolo in plesom K obilni udeležbi vabi ODBOK PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. . Ltatnik in udajattlj. ' Jnfoslotaaska delavska tiskovna druib« v Ckicafo. III. Naročsia«: Zi Am«rico ll.SO s* cslo Uto. »c ss pol leta. Za Evropo 12 ca c«lo t«to. $1 ss pol l«U. Oulati p* dnoovorM Pri »prtm^mbi bivalUJa j/pol«; Mt>*ya na»*a*M tudi STARI aa«/ut PROLETARIAN Owned and publiabad Evkny Tuesday by »oath Slavic Workmen's Poblishinf Company I panj0 avstrijskega uradnika S« že čakati izida proti g. Korče-tu vpeljane preiskave in* sodnikovega izreka! Ali je imel avstrijski konzul pravico izreči svojo sodbo proti g. Korče-tu iti pošiljati v javnost neresnična • poročila prej, ko je bilo po pričah dogna-no kako stvar v resnici prav za prav stoji t Ta neresnična poročila »o prišla iz angleških v nemške in slo venske liste in so bila, kot na p<>l uradna, sposobna doseči svoj namen. namreč vzeti g Korče-tu dobro ime in zaupanje. Tako |>osto- Chicsfo. iilinois. John Gmi.sc, President; John Prn»i4, Secretary! Anton Pmkškbn, Treasurer. lUSftCBimoN MATHS! United States and Canada. M V) a year, 75c lor half year. Foreign countrica %2 a year, $1 for half year. auvbktistno h atbs on agreement. NASLOV nia oprostil vsa k h krivde. Angleški listi, kteri so verjeli konzulovim poročilom, so današnjo sodbo takoj objavili, istotako tudi tukajšni nemški list, ter g. Korče-tu tako dali zadoščenje za storjeno mu krivico. Kaj bode sto ril sedaj avstrijski konzul, ki se je tako odločno postavil v vrsto njegovih nasprotnikov ter s Kon-da-torn in z gospodo okoli "Ole-velandske Amerike" tako rekoč tekmoval v blatenju svojega rojaka? Ali se pravi zastopati kori sti svojih podanikov, oziroma ro Jolietr III., 3.-25. Dragi mi Proletaree! Pred"všeui se imam zahvaliti u-| j^ov^če skuša avstrijski konzu pravništvu, ker me je tako dolgo I nemmtfnjmi poročili krasti do-in potrpežljivo čakalo na naroč- bfo jnu, pofttPnein možu? O tem nini. Danes Vam torej ^ pošiljam priwtrans]rav. w ZR pajn(> m^ovo pomovino * Proletaree naj opozori proletarca, y osobnimi napadi kopljejo gro-kje mu preti nevarnost, ko pri- ltt)kopi d." tudi jamo "Ole de čez lužo. velandski Ameriki'1 Vprašamo te Tukaj v Jolietu s*' tista Rafae- £OS|mm1o. Raj Vam je g . K()r6e lova družba večini dopade; aev«-! »toril hudega, da ga kot svojega da »o tudi tiste sorte tiči, ki sli- rojaka tako napadHtet Mu li mo šijo k črni paradi. Joliet je eno ^ dokazati HUi<*aj. da strašno klerikalno gnezdo, kte-l, | hJ bU op kot javnj notar y aeve. rega komandirajo "t'otri" in pa| ljudje, ki se jim pravi kimovei. Mogoče bo kdaj bolje. S soeijal i stičnim pozdravom. « Josip liratoš. Oleneoe. O.. 2*2. marca. V predzadnji številki Proletarca se je priporočalo sodrugom, landu storil komu kakšno krivi cot Nasprotno! Zastopal je in še zastopa svoje rojake pri sodnijah in je tako že marsikterem poma gal do pravice, vse to za majhno odškodnino, pa tudi večkrat zastonj. Z vidnim veseljem ste sedaj zagrabili ftenedikovo nepravo ravnanje za svojo reklamo, »aj se neha s polemiko G. S. in ker Vam teče že voda v grlo in njegovim Ustnikom, ker da je ker so se delničarji tiskovne druž vse vkup preveč umazano. Jaz pa be bojda fa naveličali pokrivati pravim, kaj bo pa potlej O. S. pi- i^bo iz lastnega žepa. Mislili sal, če ne bo imel nikogar za pre .ste ftj. zdaj bode ljudje nosili govarjati se. O. S. se živi , le od trumoma denar nani in mi ga bo odpadkov našega dela in je podo- mo porabili tako. kakor smo ga ben opici, ktero vodi Taljan na ^ Pnkrat ko se je A. O. pisala še vrvici. Najbolje za vse je pač to, pa zmotili ste se. da se g. s. prezira. ^jj smo prepričani, da vse bla- Na konvenciji v oktobru bo* Kj kj jhaja od gtrani Ako. mo pa že nekaj ukrenili, da se (loželjnežov ne bo škodilo g. Kor kaznuje opičarje. fetu ker Ra vgi, dobro |x>znajo Edino sredstvo, da se ognemoUk()(1iti pa ynft to ob?utn<) tiatimt polemike je torej, da ne čitamo ki sp » ^ tako madilo osboditi g. s. Jgnac Žlemberger. Star pregovor namreč pravi, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. In to se zna zgoditi ljudem hitre sodbe prejalialej. Olevelandean. GOSPODARSTVO V VATI KANU. I Cleveland. 20. marca 1909. Cenjeno uredništvo "Proletarea Prosim dajte prostora tem vrsticam v Vašem cenjenem listu: V Cleveland^ se je izrekla dn neN jk> sodniku .MeGannon aod-ba, ktera kaže. da se tudi tukaj v Ameriki ne sme krasti čast in dobro' ime poštenemu človeku Ameriški popotovatelj VV. E. bodisi od strani merodajnih, ali (hirtis je bival dalje časa v Rimu nemerodajnih krogov. Tu je prišel v stik z osebami, ki Obravnavala se je namreč že so v najbližji okolici papeža. Kar znana zadeva nekdaj obstoječe je izvedel od teh je obelodanil, evrdko 4Korče in Benedik'. Zna- Hočemo navesti nekatere zam-no je, kako so listi, žalobog tudi mivosti iz Vatikana. W. K. ('urtis nekteri slovenski, zvračali sokriv pravi ined drugim: Ko je sedajni do na gosfioda Korče-ta, akorav- papež Pij X. prišel iz Benetk, no on nikdar ni skupno delAval z kjer je bil patrijarh. v Vatikan. Benedik-om in tedaj tudi ni in ne da bi nastopil vlado v katoliški more biti odgovoren za to, kar je cerkvi, je imel velike denarne tež-storil Benedik. Benedikovo lah- koče. Dragi pogreb Leona XIH. komiselno * in (brezvestno ravna* j* izčrpal papeško blagajno, v nje so porabili nasprotniki g. kateri itak ni bilo posebno veliko Korče-ta v to, da so ga javno denarja več;, ker so si veliko svo- blatili, mu jemali pošteno ime ter to denarja kardinali med seboj ga koteli spra\iti ob zaupanje, porazdelili. Govorilo se je da je ktero ušiva pri svojih rojakih ! imel Leon XIII. v svoji spalnici budilo je le to, da se je tudi av-| skrit ogromen zaklad in tudi se strijski konzul, Hugo Silvistri, je o tem pisalo, toda tega zaklada postavil na stališče njegovih na-lniso našli po papeževi smrti, sko-sprotnikov ter pisal neresnične raj gotovo so ga gotovi ljudje Članke v angleške liste: pa temu spravili prej na varno, kot pa ga gospodu je zagovornik g. Korče bi bilo mogoče najti. Ko se je |H»zorno pregledavalo ienarno stanje umrlega papeža, se je dokazalo, da mu je iuuogo ienarja ukradel prelat Folchi, ki je bil papežev blagajnik. Pod ro \iimi tega pobožnega duhovnika so ginili miljoni, ki so se stekali iz celega sveta, kot Petrov nov-čič; in nihče ni o tem tatvini ničesar vedel. Ko je preti 20 leti nastala med rimsko buržo:vzijo velika špeku-aeijska mrzlica, se je ni moglo ubraniti rimsko duhovništvo; da. niti sam papež Leo XIII. in kardinali ne! Pse ni bil pričujoč sv. duh! Ta špekulacija papeža in kardinalov je bila usodna za papeževo blagajno. Papež in kardinali so špekulirali z denarjem in izgubljali pri tem miljone. Vsled te špekulačne mrzlice je nastal po nekoliko letih krah in mesto 70 miljonov, katere je zapustil Pij IX. Leonu XIII. kot svojemu nasledniku, je ostalo v blagajni le še 45 miljonov, ostalo je šlo rakom žvižgat. To dejstvo je odprlo Leonu XIII. oči. Svojo nejevoljo «nad kardina li je pokazal tudi na ta način, da je poklical komisijo svetnih u-radnikov-strokovnjakov, ki naj bi nju zopet spravili v red knjigovodstvo. Prejšnji duhovniki finančni uradniki so vodili knjigo vodstvo tako. da se ni nihče mo gel v njem spoznati in da se sploh ni moglo po knjigah konstatirati, kam so izginili tisti miljoni. kateri so manjkali. 45 miljonov, ki so ostali, je dal papež naložiti v angleški banki, da bi jih gospodje kardinali ne zapravili. Leo XIII. je obljubil, da bo manjkujočo svoto dopolnil, tako tla bo dedščina Pija IX. zopet popolna. Toda te obljube ni mogel izpolniti, ker so »e bili v poslednji dobi dohodki znatno znižali. Ko so bili metliški redovi iz Francije izgnani, je to zelo občutno zadelo papeževo blagajno. Po ,eh samostanih se je izdelovalo opojne pijače in razne druge izdelke, kar je prinašalo raznim samostanom miljone. — In navada je bila, da se je od teh miljonov pošiljal vsako leto gotov znesek v Vatikan. Ko je Leo XIII izrazil svoje simpatije francoski republiki, se je zameril francoskim plemeiiitašem, ki so zaprli svoje denarnice. Iz Francije je prihajala polovica Petrovega nov-čiča. ker je znašalo na leto 15 miljonov frankov. Španija je sicer pobožna država. ima množico bogatih samostanov, toda iz te države dobiva paf>ež manj dohodkov kot pa iz švicarske republike. Tudi mala Belgija pošilja v Vatikan več denarja, kot pa velika Avstrija, o katere katoličanstvu se povsod govori. Najbolj goreče pa prispeva v papeževo blagajno ubožna Irsk«. Ta je sedaj v tem oziru na prvem mestu, odkar je prenehala prispevati Francija. Zanimivo je tudi, da je sedajni papež Pij X. postavil na čelo finančne uprave laika, jednega bančnega uradnika, ki je znan vsled svojega trgovskega talenta. Je pač hudo. če blagoslovljenim gospodom ne zaupa niti sam papež več. Ima pač dovolj vzrokov zato, ker v nobenem denarnem zavodu se toliko ne krade kot v pa- 1004 IOOO VABILO NA BANKET kterega prlrede SKUPNA CHICAŠKA DRUŠTVA S. N. P. J. v proslavo petletnice Slovenske Narodne Podporne Jednote dne 24. aprila ob osmi uri zvečer v gornjih prostorih (št. 1 & 3) Narodne dvorane na 587 So. Centre Ave. Ustopnini za moike znaša $1.00 t prosto jodjo in pijačo, — Žonsko plačajo 50c, otroci v spremstvu izpod 10 lot so prosti. Cisti dobiček |e namenjen v agilad|ske svrhe in v obrambo Slovenske \arodne Podporne Jednolr. — Ustopniee se dobe pri glavnem tajniku F. Kržetu na 1269 S. Lawndale Ave., Chicago, III., in pri razprodajalcih. Kdor sc želi udeležiti banketa, na j naznani najkasneje do 20 aprila na imenovani naslov, da se ve napraviti vse potrebno ^lcde jedi in pijače. Naročilom se mora priložiti denar. Člani in pri|alel|i Jednote, ne pozabite priti. Dr. W. C. Ohlendorf, M. i Zdravnik ta notranja bolegai ln ranoctlnlk. Izdravuiftka preiskava brezplaAa*«^ ftati j« 1« »davila, 647 ln 049 BlualS Ave. Chicago. Za due tiro: Od iT Eopol. Od 7 do 9 zve4*r. Uran ivt^i bolniki naj piledo »lov©ni^ ...... Vac. Tourek izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikitlje. Naroči ae izvr&ujejo točno. 1210 So. Albany A v., Chicago, | Rabite premog? Rabite drva? To2 ram najboljie in preskrbi cajhitiej.se Frank Udovič, EKSPRESMAN Ali se selite? 539 W. 18th street __---------------------— - .'CHICAGO, ILL. Preraia pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Aka hočefc dobro naravno vino pil oglasi se pri J0S. BERNARD- 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHICAl Pri njemu dobiš najbolja kalifom ska in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chlcafi, Ima ve£jo zalogo or, v en tic, pn nov in drugih drago tin. Izvršuje t vaakovratns popravila v tej stroki celo nizki eeni. ObiMUa gal Frank Kvasničl Trgovina z fteleznino, raanfm o rod; in pohištvom. Topravlja peti. 643-645 W. 18th St. Chicago. III. Splošna prodaja! Ta mepec si prihranite 25% na Čevljih in robarjih pri KAPPERS. velika trgovina za obučo West I8ih St., cor. Wood St. Najbolje in naj neje obuvalo kuf pri John Klofi 631 Bloe Island i CHICAGO. Sprejema t ud pravila. CHICAGO, ILL. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZBIRANJE ŽIL) peževi palači. V tekn nekoliko let w jc izvršilo v Vatikann nino-i go tatvin, o katerih se je poro-1 čalo jmi časopisju; rc več j»h je i bilo tatvin zamolčanih. namreč neee. da hi se izvedelo, da so v poslopju božjega namestnika. tudi tatov in vsled tega skuša vsako tatvino znkriti. Ne kra-d<* so samo denar, ampak tudi razne dragoeenonti. Sedaj ko se rapidno zmanjšujejo dohodki papeževo blagajne. s»* na vse mnogo bolj pazi, kot pa preje, ko so se stekali iz vsega sveta milijoni kot, voda v Vatikan. V tistih preteklih časih so gospodarili z denarjem kakor na Turškem. Denar, katerega si je marsikateri pobožni revež od ust pritrgal, se je zapravljalo pogosto na pregrešni način. Ko bi pobožni verniki vedeli o vsem tem, bi gotovo več ne pošiljali denarja v Vatikan. Duhovniku pa, ki pobira Petrov novčič, bi pokazali vrata. Tal o se gospodari v Vatikanu Varicocele, Hydrocele Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoeeli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni ti£o£ih se raožkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem ]e jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeino. Za nevspe&no zdravljenje ni treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen, v , Tajne moške bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, I ape/. s|nbo«t, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....Ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok io druge bolezni. Prelftče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST, CHICAGO (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjttt. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ta pri obravnavi dne 18. marca,| Med njegovimi papirji se jo;« denarjem, katerega dajejo de in |m i —----»| —---- --«f~r>------- i ■ - i ktora se je potem preložila na da- naAlo 7 milijonov frankov v vred-|lavei, ki ga zaslužijo z krvamimi nes, tako posvetil, da ga je po- nostnih papirjih in 45 miljonov Žulji, z denarjem, katerega si pri-lila rudečica od »rama nad ivo- frankov v dolžnih pismih in trgajo reveži sebi in svoji jets pristrarwkem početjem in da vrednostnih pspirjih. naloženo v bini. V Vatikanu pa se go*te si h konečni obravnavi sploh ni imenu Leona XTIT. po kardinalu zapravljajo denar na še bolj po-npal ve« priti. Vpraiamo n tem, Rampolu. Mocenu in Crteonu v tratne načine kot |>a na katerem-ali ni mogel avstrijski konzul po-l angleški banki fpri Rotšildu). koli dvoru. S. M. Vedno pri rokah. >Mravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno ncin&ko domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expcller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgiie, prehla jenja, boletni v prsih in hrbtu. Ono ima SMetni rekord svo)ega vspeha. lirez varnostne inamke "sidro" ni pravo. . 25 in M centov. hudimi raleije, F. AD. RICHTER & Co. IIS Pearl St. N.w York. P0Z0RI SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim kegljl&en Sveše pivo v sodčkih in buteljkah in druge nusnovrstne pijače ter uaijaks smodke. Potniki dobe čedno prano-ČLŠČe za ni ako eeno. Postrežba točna in taborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se topio priporoča MARTIN POTOKAR, »64 SO. CENTER AVE.. OHXOAQO Pozor 8lovencl 1 FRANK STASNY. gostilničar, na vogalu Pauline in 21W ceste, H. W Corner, toči izvrstno pivo, dobro wiaky la pro daja najbolje smodke. Kdor se oglasi enkrat, ta pride sopet Domača oštarija. Podpisani naznanjam, da točka turno domače vino in dobro pivs. Na razpolago imam tudi proston DVORANO za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča FRANC CEH, n«e So. Centra Are. Okle Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj veS kje, kjer je največ zabave. Ali še ne< da je največ zabave v GOSTILNI John Košiček 590 So. Centre Ave.. Chiae«, Jože Sabatti advokat in pravni saatopnlk v ki sklh ln clvinih zadevah. Pišite slovenski! 1828 1038 Unity Building 79 Dearborn St., • Chiesfi Rea. 5155 Prairie Ave. ^hone Drexel 727L Leopold Salti ODVETNIK v kazenskih in eivilnih sad«* Auto Phon« 8005. Office Phone Main S085 Residence Phone Irwiaf UHAD: 27 METROPOLITAN BI Sevsrozap. ogel Randolph in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road Pristno domače vi CAT AWE A...........70—7M I BELO VINO...............We | RDECE VINO..............Wei RDBCE STARO VINO......40c I RMENO VINO............»CI Posoda prosta. Te cene velM| iemslcem od 50 galonov naprej; :ot 50 galonov te ne pošlljs. vit ftiljsm proti predplačilu ali pe 0. 1 po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tndl «a moje lepo urejeme gostilne s Irho pijačami In t vedno priprsvljeiWi stim prigrizkom. Za dobro In točno postrethe, I tudi sa pristnost vina jam!!*. JOSIP ZALOKAR 899 Edlsoi Road N. E., CM* JU- , ' ■ W ' ' " « lie, da ne boste sojeni! štirinajstimi v tem IlHpl- lihtU — na- dnevi cenjenem kar mu gre J" i ta članek v obrambo lojnim napadom M. V. Xa človek je sedaj za-g vnemi desetimi prsti v v katerem tiči, ter ^a v vilki svojega list* vrgel j>a glavo. Pred propalicami, Ijtdnti, katere je on od go-res oblatil, ila me bolj ni mogel. - on je dosegel I — toda vsi pošteni ljud-tuorali zgražati, kako je da žive med Slovenci toli in prekanjene kreature, listu, - ki ima vršiti nalogo, - ne morem poti s Kondo, in to bi bilo nespametno, .la/ Kondi ni-kofi Jaz priznam, da je on v u napasti človeka tako raz-ijiko, kakor so znali za vratno idati le še nekdaj ni — bmec je Konda! Ogovoriti hočem le na par [, a it iz teh samih se bo dalo leti. česa vsega je Konda zmo- oada kliče: "Kje je denar za on Gregorčičev spomenik! Na t mmieo! Na dan z dokazi, se je nabralo, kedaj in t se je odposlalo!" — Evo do- (!) —stem ine pripraviti še ob oblast radi spisa "žrtev ra/mer" list uničila!!! Edino iz tega razloga me je import i rs 1 in list "prodal", in hotel pri tej kravji kupčiji tudi še kaj v denarju — pro-fitirati! Vedno me je namreč nadlegoval, naj si kje par sto dolarjev izposodim, češ "da bo prej list plačan je očividno hott dotični denar, poleg mojega sko-ro enoletnega dela, in poleg tega, kar sva mu z g, Molekom že plačala na kup!«—- Cenjeni čitatelji, presodite sedaj, kedo je nesramen lcJpov, kedo mojster v prefriganosti in komu se naj lažnjivi jezik enkrat za vselej prikrajša. 1st a stvar je tudi z vsemi ostalimi .napadi. Tako imstopa on proti vsakemu, kdor mu neče več služiti. Tako postopajo vsi neinteligentni ljudje, ki se s poltenimi sredstvi ne morejo obdržati; takšna je taktika vseh moralnih iti duševnih pro palic! Blatiti in zavijati, blatiti in zavijati in spet blatiti in zavijati! — Tako umeva on časnikarsko nalogo! Konda nadalje trdi, da sem iz Evrope v Ameriko pobegnil, in me imenuje učiteljsko pro palico; pravi, da nesramno lažem kot prava pravcata propaliea ter da sem huinbugar prve vrste, ako trdim, da me je Konda importiral. "Previdnost božja" me je navdahnila s srečno mislijo, da nisem zavrgel dotičnih pisem, s katerimi me je ta čestiti gospod KOLIKO STANEJO VOJNE Sveti kruh In fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i R&dakovič 623 80. Throop Street CHICAGO. Koliko krvi in denarja so |h>-žrle vojne v prošletu stoletju, naj |K>kažejo sledeče številke. Napoleonove vojne so |H»žrle 1 milijon y08i tu(M na 4om «HHt tisoč ljudi ter 30.200 milijo-j __ ::;;:„'TZZt La« in Fr. Mo spansko-portugalska vojna 1. 1S.50 • «» .....JMODEBITO ^PBE^LJENA SLOVEN 2*ct4 umclmn, vuvansk« Knjtqjmj, t^tna moderno urejena Knpgovcinics a a iorišKa Tiskarna A. Gabršček a <*i t ►> »oi*" «'MMC« k MIN O o a d a m a o □ a || Gorica, dna / 'J. UlLCt 190 Z nov kron; francosko-alžirska voj-j na 110.000 ljudi in '>10 milijonov j kron: boji in vatanki 1. 1H4S in 49 so stali t^MMHt ljudi in 2400 mili j jonov kron; krimska vojna >1.1 1KT)4 -5fi} 185.000 ljudi in 7120 milijonov kron; franeofko-lasko-1 avstrijska vojna (l. 1859) 83.000' ljudi in IT.OOtfmilijonov kron; ameriška meščanska vojna (1. 18t»:l- ti5)Ui56.(H)0 ljudi in 17.000 milijonov kron; prusko-avstrijska vojna (18H(>) 51.000 ljudi in 4800 milijonov kron; francosko-mekai-kanska vojna < 1 StHi> 65.000 ljudi in 3t>0 milijonov kron; brazilijau-Hko-paraguajska vojna 5110.000 ljudi m 1150 milijortov kron; ntNiiško-franeoska vojna (1870— 71) 290.000 ljudi in 7580 milijonov; rusko-tu -ška vojna (1876— 77) 180.000 ljudi in 45t»0 milijonov kron. V kratkem času 75 let je torej žrtvovalo človeštvo na iltar moloha 4 milijone 670.000 ljudi in 74 milijard 460 milijonov kron. (Vsaka milijarda je tisoč milijonov.) Ali to število še ni pravo ,kajti manjkajo še številke za avstrijsko-ogrsko vojno, za nemško-dansko, za boaensko oku->acijo, srbsko-bolgarsko, tjrško-tursko in razne afrikanske in azi.jske vojne. Ako bi bila ta svo-ta vsa v srebrnih kronah, bi iznašala njena teža 372 milijonov 300 tisoč kilogramov, in da bi se ta teža odpravila po železnici, bi bilo treba vlaka s 37.230 vozovi, ki bi zavzeli dolžino 186 kilometrov. (fixM tre/ n A a htx ' Z v/ (./tuityc I(( VTTa yeliytyitnc AtuJUi cjf/ jQQ ' yb HnJ-mJi' med ti* »Ji »um c/A*/* hr, t< ut f y H m fi M* nC*4 l mudili* >>!, -4** .^"fo/^yjyWK« J^tH^m«.- fnAtit/fiyW C* m xa '(wry^t+Zt&v-tn l*r+t i .dm* nt f jif f 7 MU m. tn Jt mv^JT^^ / t/y j? 1L H iavslio vsemu svojemu siroma-u dal sem napraviti klisej od potrdilnega pisma, da roja-ii dokažem, kako kruto krivico je delal g. Konda, ki je v eni številk svojega lista nastal z lažmi, da se še sedaj mm Gregorčičev spomenik ram denar v mojem žepu! Se-a, g. Konda t u se na misel ni to, da bi se mogel on, — tak Bietenec — kedaj ujeti! —• £a skupaj se je nabralo .50; n sicer je izkazan v štv. Svobode z dne 18. januar-1»07 znesek $19.60, v štv. 4 ■ok $1.85, v štv. 5 znesek $5.70, tv. fr znesek $14, v štv. 9 zne-I2.SH), v štv. lil znesek $12.25 i 4tv. 11 znesek $5.20, kar zna-knpaj zgorajšno svoto. Ko-»aninia in kdor st» hoče preiti, pa naj pregleda dotične ilke Glas Svobode in sešteje. ■em to svoto, po odbitku pošt-»36c ,torej v ostanku $61.15 K 76 h pošteno odposlal, d<>-|je zgorajšno pismo. Jaz bi udevo prioW'il v Glas Svobo-4e takrat, a baš v tistem času le začeli detektivi od vseh p preganjati zaradi enega ptga "Javnega uprašanja", iT* je Konda brez moje vedla proti moji volji priobčil Glas Svobode, s čemer jc tt v neprilike in občutno « škodo tudi g. Tisola in Dullerja. Potem sem bil dva meseca v zaporu, in ko prišel na prostost, pa so prir ge skrbi, vsled katerih sem |kfi na ono zadevo: Konda jc nsgajati, intrigirati in toža-zdaj je hotel imeti lint na-p' zdaj je bil toliko ka-lenst, sklenil je prijateljstvo l^ovniki. katere jc prej hu Ift napadal, in ni se mu bilo ®*ee bnti da bi mu poštna 8KA TKOOVINA Z JEBTViNAMI ((J HOČE BI J A.) Najboljši rit, kava, daj, moka itd., sploh vsakovrstno doma£e in prekomor sko blajfo vedno svete po najnitji ceni na prodaj. Na lahtevo razvatajn blago tuTt na «> nič .... ". . . . Vid M. ko bi ti sedaj tukaj bil, lahko bi imel dobro službo ter imel odprto lepšo bodočnost zA-se in za svojo družino. kakor pa v stari domo-,_• »> , vini . . . . . . Z g. Kondo sva se jk»- govarjala o tebi to in ono: kakor se je izrazil, sprejel bi Te v službo In sčasoma tudi v kompanijo, — denar za potovanje pa povrne ..." (— ga ni nikdar povrnil! —) M. . . . aki si pameten, sedaj imaš pot odprto, in kdo ve, če ni Troja sreča. Toda ne odlašaj: službo imaš in plačo tudi . i ' ■■ * ■■ - * (Dalje na 4. str.) l-prašanje na vse zadnje nastane: ali naj pustimo še vbodoče, da bodo delavci celega sveta ro-pam v korist nekaj kapitalistov! Bližanje starosti. Mi se začnemo starati takoj, ko začne pešati naša prebava in vsesa vanje slabo. To pomeni, da telo sploh ne dobiva dovolj hrane in je nezmožno prebaviti to, kar prejme. Mlademu, zdravemu člo veku ne sme delati jed nobenih težav, pretakanje njegove krvi mora biti redno, kri mora biti čista in močna Kakor hitro se po javi kak nered, je treba takoj mi sliti na pomoč. Trinerjevo Ameri ško grenko vino je v takih sluča jih najuspešnejše zdravilo ker ne dovoljuje, da bi prebavila postala prelena Prisili jih k delu, napravi prebavo popolno in sprenie ni hrano v čisto, zdravo kri. Rabiti se mora v vseh slučajih želodčnih bolezni, v boleznih prebavil in krvi. V lekarnah. Jos. Tri ner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago. 111. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Al ban v St., New Vork, N. Y. Zobodol, bolečine v križu, pre-hlajenje. trganje i t. d. Ljudje pravijo, da jih nobeno sredstvo ne ozdravi tako kot svetovno zna ni.Anchor Pain Expeller. To je pripravljeno tako, da zdravi takoj. 25c in 50c. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj feri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovČekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Drnttvene refalle, kape, prekoramnice bandera Itd. za slovenska dnrftva najbolje preskrbi Emil Bachman 680 So. Centre Ave., .Chicago, 111 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 880 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill G.Vokoun 359 W. 18 St. Chicago. Popravlja dei-nike in pipe po primernih cenah. Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St CHICAGO, ILL. A^A . A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A e V S Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle. Ill Toči vae, gostilni podrejene pijač* priporoča rojakom za obilen obiak. Postretba točna, in solidna. Pozor Rojatj Slovenci! Prevzel sem na novo opremljeno gostilno' TB1GLA V"od brata Mohorja Točim aveže pivo, domsče vino in drupe ramovrstne pijače, na razpo aeo imam moderno kegli&če in potu jofim vedno pripravljeno prenočiiče. Postrežba točna in »olidna. Priporočam se za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre A v., Chicago. III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. POZOR! u ogoče kdo misli, da v Chicagi mi dobiti tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to jo zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, ftlve kokofti čiste kokoši in meso vse vrste. Crue najnitje, blago najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, 376 W ]8th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da hsdalnjemo r anno vrstne nhlpkp P0 Dajnov®j'e'® kroju. Unijako dalo; trpežno in litao UUICKC^ v ^^ imuno tudi raane druga potrebščina, k spa. BBMfl daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nafto irlotbo. Z vsem apofttovenjem i GOSTILNA. dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvrtr^nP za clruštvenene seje, svatbe, IJtUI d lic, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočava se vsem v mnogobrojen obisk Saj nek & Hans (Narodna dvorana, prej Frank Mladič) 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Vsakdo SE VESELI LEPE SLIKE Mi vemo, da smo vetanu iadelati take elike, da jih ao>!ete veeeli Vi in Vali prijatelji jc izkušen fotograf, Sedaj smo v polo taja fotografirati ob večerih, s pomoč ji elektičnih azrnic s najbolj&im vspehom. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. ►♦»oeaooo »♦»»♦»»■ Slovenci Pozor! II Y kratkem izide 1 Primerno delo dobi« le, ako si zmožen angleščine. Slovansko-angleška slovnica, Slovensko-angleški tolmač in Anglaško-slovanski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dohii pri V. J. KUBELKA AND CO, 9 Albany St., New York, N. Y. Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ .MAMEK • blizo 18. ul., Chicago Z ♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦oo»so»»»»»»»♦♦♦» ! ZEMANOVO "GRENKO VINO", i; je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanakih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. B 7 P M AIV 777 A,P°r'street' I . L* E IVI PI, Chicago, III. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnIH pijač. §2-84 Flak St. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordlnnje: na sevsrosah. vogla ASHLAND IN MILWAtTKBE ATE od 18. do t. nre popol) od 7. de lL torkih, Sa- i MMLJ I ore s večer v pondefjkJk, are ečer v no trtkib In petkih. Telefon Canal ISO. V BLATU Ivan Molek. (Copyright, 1905, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje.) Ko je bil spet na prostem, odpravil ae je, brez vaaeefa centa v žepu, naravnost k Jack Duaiie-tu,' Ponižno, spoštljivo m hvaležno je prišel k njemu, kajti Duane je bil gentleman in strokovnjak, in čudno je bilo, da se je hotel pajdašiti z navadnim delavcem, — z bivšim beračem in klatežem. Jurgisu ni šlo v glavo, kak hasek naj bi imel Duane od njega, reveža; ni vedel, da je mož, kakor je Jurgis, — na katerega se je lahko zanašati* v vaeh slučajih, ker bo vedno zvest ostal onemu, kdor je ž njim prijazen, — da je človek s takimi lastnostmi in tako odkritim značajem tudi med rločinci, kakor v vseh drugih slojih, bela vrana. Naslov, ki ga je imel od Duane-ta, se je glasil na podstrešno ho-bieo v okraju Ghetto; bilo je to stanovanje male zale, Francozinje, Duanove priležnice, ki je ves dan za denar šivala ter si i>oleg tega služila donar tudi s prostitucijo Povedala je Jurgisu, da je Duane odšel stanovat drugam, — ni kc več upal tukaj zadrževati, radi policije. Sedaj stanujeS tatinskem in razbojniškem brlogu v kleti neke gostilne, od koje mu je priležnica dala naslov. Ko je Jurgi« prišel in uprašal po I)uane-tu, je gostilničar izjavil, da o njem še nikdar ni nič slišal in da sploh ne pozna človeka h tem imenom; šele ko je Jurgisa vse podrobnosti izprašal in se prepričal, da ni kak vohun, mu je pokazal skrivne stopnice zadaj; takoj za sastavnieo je stanoval človek, ki se je pečal k tem. da je dajal za dobro plačilo tatovom in razbojnikom varno skrivališče ter od njih tudi kupoval razne pri-ropaue stvari. Duane je bil vesel, ko ga je zagledal; bil je čisto brez cvenka, kakor mu je omenil, iti nestrpno je že pričakoval Jurgisa; da mu pomore priti do denarja. Razložil mu je svoj načrt, in potem pripovedoval svojemu prijatelju ves dan to in ono iz življenja velikomestnih zločincev ter mu tudi pojasnil, kako si more služiti svoj kruh v tem svetu zločiua. To zimo še ne sme upati, da bo šlo gladko, prvič radi njegove bolne roke, drugič pa ker se je baš sedaj polotila policije nenavadna gorečnost v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnoatij; toda dokler ostane policiji še nepoznat, se mu ni treba prav nič bati, ako je količkaj previden. Tukaj pri 44očetu so imenovali starega grešnika prikrivale* Hansonu" (— kakor J_Jimre_si od poč it i v Videla sta se prvič v ptjaredo-valoiei za delo. Srednjevelika aoba je to v tretjem nadstroju ne* botiČnega poslopja, kakršnih je mnogo v Chicago in |h> drugih večjih mestih v Amerike. Soba je neokusno opremljena; v enem kotu par klopi za mnogobrojne obiskovalce, v drugem majhen umivalnik in v tretjem in četrtem za majhno pregrajo tik dveh oken, skoz ktera se sliši z ulic večen, glušeč ropot, pa dve pisalni mizi, par stolov in težka železna blagajna v kotu, to je vse. Pri mizi na desni se je na gugalnem stolu neprestano vrtel sladkopri-jazni agent, kteri je imel oprav-' ljati z brezposelnimi moškimi, a pri drugi mizi pa . istotako nič manj sladkoprijazna agentinja, mlada dama vabljive zunanjosti, ki je bila nameščena za ženske prosilce. V tej sobi sta se torej prvič se-šla in videla, kar je zadostovalo, da se je pozneje rued njima isei-milu tista nežna, a — kratka vez. I zakaj pa ne v posredovalnici za delo t Drugi se srečajo in zaljubijo v gledišču, cerkvi, gostilni, plesni dvorani, v senčnatem parku ali kjersibodi. Pa v deloposre-dovalnici je tudi življenje, življenje, kakršnega menda ne poznajo oni, ki mino obiskujejo velika gledišča. , Sedel je na klopi in čakal, da se izvrsti kakih desetero prosilcev, jp vprl pogled na nasprotno stran, kjer je bil ženski oddelek, in videl jo je, kako je tam. kakor on, sedela in čakala. Vsak dan je sre-čaval dekleta, v dotiki je bil ž njimi, videl jih je mnogo prej in pozneje tudi v ravno tej sobi, pa se ni brigal za nje. Kako se naj briga revež za take stvari, ko mu je pa prva. glavna in vserazjedajoča skrb: kje in kaj naj jutri je. Toda takrat, čudno — imel je človeško srce — tisti drobni, bledi obrazek, na kterem je pustila nekdajna. miru; kajti oče Hanaon je zanesljiv mož, — stal mu bo na *tr*D*rrfci~gQbilTdoiirpred njim. Prutem dokler bo v redu plačeval, in vedno eno uro poprej opozoril na pretečo nevarnost, v slučaju da bi policija kaj Žavohala. In Rosensteg, lastnik zastavnicc, kupuje vse za tretjino cene ter jamči, da ne pridejo njemu tako prodane stvari na svetlo pred enim letom. Izbico, kjer je stanoval Duane. je grela majhna |>etrolejska peč; sedela sta pri njej in se pogovarjala do večera; potem sta skupaj večerjala Okoli enajste ure |>onoči sta se tiho splazila skozi zadnje duri na cesto; l>uane oborožen z nekako pračo — kratko vrvico, na koje vsakem koncu je bila privezana precejšna kovinska krogljica. Dospela sta v kraj, kjer so stale same eleganthe hiše. in Duane je splezal kakor mačka na cestno-svetilko in ugasnil luč; potem sta se stisnila v vhod neke kleti ter pridrževala sapo. Kmalu na to je prišel mimo človek; bil je delavec, in pustila sta ga nemoteno dalje. Čez mala časa so se zaslišali teški koraki policaja; prihulila sta se še bolj in niti z mezincem nista ganila, dokler Z(jrava rdečica majčken sled — ni zginil v daljavi. Čeprav sta bila vsled nepremičnega stanja popolr ; tjste majhne plave oči, ki so izra-noma odrevenela, sta vendar še ostala cel četrt ure v svojem skri-• j^]© foedo. žalost, strah in ne- lališču, — in potem si) se spet približali koraki, topot hitri in lahnj |to nepopisno bolest_tisti bujni. koraki. Duane je dal Jurgisu znamenje z močnim sunkom v rebra, svot]j iMje _ sploh tista drobna in ko je mož odšel mimo. sta se dvignila. Duane se je splazil za njim stvarea se mn j^Jela lepa, prikup-ncslišno kakor senca ,in kmalu nato je čul Jurgis votel udarec in za- ijjva jnK»ia je na sebi borno, a dušen krik. Stal je le nekaj korakov zadaj ter je skočil naprej, da £e(jno jrn0 krilo in takisto črn drži moža aa usta, dočim ga je Duane, kakor dogovorjeni, trdno j0pj£ jn njzki klobuk, ki je imel držal za roke. Toda mož je bil od udarca ves omaljen in bi se gotovo na v^jk,, £rno pentljo, Čim zvrnil na tla, da ga ni prijel Jurgis za vrat, med tem časom pa mu je ^olj j0 je opazoval, tem bolj mu njegov drug hitro ko blisk spraznil vse zunajne in notrajne žepe ter je Ugajaia tista borna a čedna pretipal tudi prste na roki. Ko je bil gotov, je šepnil: "Dobro!", na frna 0bleka. tista črna pentlja, kar sta ga vlekla k stopnicam h kleti ter ga vrgla doli. Potem sta tem bol j ^ mu bile simpatične brzih korakov zginila vsak v nasprotno stran. tj8te plahe oči, iz kterih je odse- Duane je prišel prvi domov, in ko je Jurgis prispel, je bil oni že , vaj0 neka j tako bolestnega, prose-pri pregledovanju svojega plena. Bila je tu zlata ura z verižico in £ega. medaljončkom, poleg tega svinčnik v srebrnem držalu, škatljica za vžigalice, pest drobiža in žepna knjižica. To zadnjo je odprl Duane z mrzličnim pričakovanjem, — vsebovala je pisma in denarne nakaznice. dve gledališki vstopnici in slednjič v zadnjem predalu zavoj bankovcev. Naštel je: en dvajsetak, pet desetakov, štiri petake in trije papirnati dolarji. Ihtane se je globoko oddahnil: "Zdaj je nama pomagano!" je rekel. Ko sta listnico pregledala še enkrat, sta jo sežgala z vso vsebino, razun bankovcev, in tudi fotografijo malega dekleta, ki se je nahajala v medaljončku. Duane je vzel uro in druge vrednostne stvari in se potem vrnil s šestnajstimi dolarji. "Ta lopov judovski trdi, da ni dobno zlat o.*' se je Duane jezil, ko je stopil v sobo. "Vem, da je to laž, toda on ve, da denar rabim." Razdelila sta si rop, in Jurgis je dobil kot svoj delež petinpet-deset dolarjev in nekaj drobiža. Branil se je, da je preveč; a oni je trdno sklenil in vztrajal pri tem, da ima iti vse, kar priropata, na enake dele. Tokrat je izpadlo posebno dobro, bolj kakor navadno. Ko sta zjutraj vstala, je šel Jurgis kupit časopis; razbojniki so se izredno zabavali, ko so čitali v listih popisana svoja junaštva. "Imel sem nekdaj tovariša, ki je vedno z največjo slastjo čital o svojih činih," je pripovedoval Duane s »mehom, "dokler ni nekega dne bral. da je spregledal tri tisoč dolarjev v notranjem žepu oprsnika." List je objavil dolgo poročilo o včerajšnem roparskem napadu; očivtdno je, da je na delu cela drhal, — je izvajal časnikarski poročevalec —; kajti to je ze tretji slučaj v teku enega tedna, in zdi se, da je policija brez vsake moči. Žrtev je bila neki zavarovalni agent, in imel je pri sebi sto deset dolarjev, ki pa ni»o bili njegovi. Njegovo perilo je bilo slučajno zaznamovano z njegovim polnim imenom, sicer bi sedaj še ne mogli dognati, kdo da je. Zločinec je udaril prav krepko, tako da so se agentu možgani pretresli; razuntega so ga na-šli napol zmrznjenega, in bržkone bo izgubil tri prste. Časnikarski poročevalec je najprej hitel k družini nesrečneža, da vidi kak utis bo napravila na njo ta strašna novica. Ker je bilo to prvič, da je Jurgis izvršil tak zločin, ga je vest vendarle nekoliko pekla; toda tovariš se mu je smejal v obraz, —. to pač spada k stari in ni drugače. Ne bo dolgo, in Jurgis se bo za to tolika menil, kakor mu je bila mar usmrtitev vola v klavnicah. "Ore se samo za to, ali naj živim jaz, ali nsj živi oni," — ga je toli-žil —, in potem pa je že boljše, da ostanem jaz." "Ali, on nama vendsr ni nikdar kaj žalega storil." je pripomnil Jurgis zamišljeno. "Pa je gotovo imel namen, da oslepari in oropa koga druzega," , gs je zavrnil prijatelj. "Lahko vzameš na to strup." (Dal je prihodnjič.) kerju, f»2!» Laflin St., Chicago, 111. Ta knjižiea, ki šteje 7*i strani, in je izšla ritvno te dni, je ponatis našim citate)jem /u znane razprave, ktera izhaja v našem li-m1 ii — že dalj časa pod naslovom "Nova vera — novi Bog." Dober del vsebine te knjižice je torej somišljenikom kolikor toliko znana. Kogar torej zanima nadaljevanje in konec te razprave — in mislim, tla vsakega prijatelja napredka in svobodne misli — in neČe čakati, da se dokonča v "Proletarcu", kar bo menda vzelo najmanj še en mesec, naj si to knjižico takoj naroči. Čitanje te knjižice je prava slast za vsakega, kdor živi z duhom časa. (I. Kakerju, kteri je somišljenikom po Ameriki že precej znan po svojih prevodih protiklerikal-nih spisov, se jek— odkrito rečeno — ta brošura najbolj posrečila. Ne samo poljudnost jezika v prevodu, temveč tudi vsebina sama, ktero je g. prevajatelj izbral iz Ingemollovih »spisov, je dra gocenega pomena. Saj je. R. G. Ingersoll, kolikor so incni znana njegova dela, bil ntfož talenta, ve lik mislec in dober poznatelj stva ri, ktero je obdela val; težko, če je kteri ameriški pisatelj posegel tako globoko v to kulturno vprašanje — boj zoper religije — ka kor ravno Ingersoll. Prevod te brošure je nov in očiten korak v kulturnem boju zoper klerikali-zetu tued Slovenci — smel korak, ki ni več na nestalnem stališču osebnega boja, marveč na stališču načelnega boja, boja zoper neumne verske dogme, zoper nabo-ženstvo, kterega je porodila nevednost in kterega zagovarja zopet nevednost. Smelo smem reči: kaj tako radikalnega, kulturno-znanstvenega in do nagote raz-krinkajočega versko bolezen na telesu človeške družbe, — se še ni tiskalo v slovenskem jeziku. ZA nektere ljudi bo torej senzacija, a za naše verske fanatike pa nož do srčne krvi. In tega je bilo treba — kajti čas hiti! Knjižico najtoplejše priporočamo. Cena ji je tako ni/.ka, da si jo lahko omisli vsak somišljenik, in ne samo to, vsak somišljenik jo mora tudi razširiti med maso, ktera še tava v teini in nevedi. Vsakdo naj knjižico čita, in tudi premisli, kar čita. Kr> je to doseženo, dosežen je tudi zvišen namen pisatelja in prevajatelja. J. . M—k. Podpirajte socialistično pil J«! Naročajte, čitajts te Krite Proletarca'1 Priporočajte hrvatskim d slavcem 'Radničko Strmi«'. Dolžnost vsakega socialista j«, podpirati sto Je časopisje. Afiti-rajts a "Prolstarca". Pridobite mu nore naročnike. Prvi hip je občutil do tega bitja samo usmiljenje, veliko usmiljenje. "Uboga stvarca" — mu je govorilo srce — "bedna si, kakor jaz; trpiš, kakor jaz; nikogar nimaš menda na svetu, kakor jaz; semkaj si prišla, prosit dela, kakor jaz; plačati boš morala oderuškemu agentu, kakor sem jaz plačal . . . Pomilujem te. dekle! Rad bi ti pomagal, če bi le mogel —" Pa tudi ona si je ogledala svoje tekmovalke in moške prosilce. Opazila je tudi bledega mladeniča v rjavem, obnošenem površniku, s črno, pomečkano kravato in v vsakdanji, zaprašeni kapi, kteri je sedel njej naproti. Park rat h a je še skrivaj pogledala, in tu se je srečala z njegovimi očmi. Topel je bil njegov pogled in naklonjen; zdelo se ji je, da govori iz tistih oči usmiljenje. Tn njeno srce je govorilo, da sočustvuje ž njim . v; Prišla je vrsta nanj, in stopil je k agentu, kteri je pa odmajal z glavo in dejal, da danes ni nič. (Dalje prih.) Trg, kjer se prodajajo kapitalistični principi, je vedno odprt. Pravijo: denar govori vse jezike. Njegove glavne besede so pa delaj in pogini. Od uredništva. Rszprsva "Nova vera — novi bog" je morala vsled preobilega važnegs gradivs topot izostati. KNJIŽEVNOST. Kako so nastale vere in bogovi? Po Ingersollovih spisih za Slo vence priredil Ivan Kaker. Po-natia iz "Proletarca". Cena 30e. Dobi se pri izdajatelju Ivanu Ka- Ne sodite, da ne boste sojeni! (Nadaljevanje s «3. str.) dobro. Ako boš delal dobro, bo list začel izhajati dvakrat na teden, in to je za-Te še boljše . . ." ". . . . Tudi namerava Konda napraviti uovo svojo tiskarno, to pa no prej, da ima dobre in zmožne ljudi pri listu ..." "... .Torej dovolj za daru«. Piši kaj za list, ali pa kar sem pridi, — kesal se ne boš, ker imaš tukaj boljšo službo in goto vejšo bodočnost . . . ." . . . Pojasnil ne potrebuješ nobenih več, ker smeš se name zanesti. Radi potovanja tudi ves, da Ti denar povrne. A on potrebuje človeka nnjno, ker drugače list propade nazaj. Le kratek pomislek, piši ali pa kar pridi. Pazi, da se ne boš kesal." Na to pismo sem odgovoril svojemu prijatelju B., da jaz na njegove besede ne morem nič dati, ker ni on lastnik, in naj mi piše laatnik sam, ako hoče kaj ml mene. Dne 30. junija lOOfi pa mi je potem pisal Konda obširno, 6 strani obsegajoče pismo, iz koje-ga povzamem glavnejše točke "Cenjeni g. Kaker! Sodrug B. mi je ravnokar naznanil Vaše sporočilo, na katero Vam takoj odgovarjam. Da Vam pa sodr. B. ni dovolj pojasnil tičoč se službe uredništva, je bilo •krivo preobilo moje deJo, ker razven lista opravljam še tajništvo S. N. P. J., katero daje mnogo posla. Sodr. B. mi je pravil o Vas še v preteklem letu in rekel, naj Vam pišem, ako bi hoteli prevzeti službo urednika. a jsz, misleč pustiti ta j-ništvo jednote ter se posvetiti edino le za list, a ker so mi pa pri zadnji konvenciji spet ta jarem nataknili (— ti revež ti! —), primoran sem bil oziroma sem še danes poiskati si zmožnega urednika, in kot takega priporočal mi je sodr. B. Ta*. Kadi pomanjkanja časa sem potem >t(M>ročjl sodrugu H., da Vam piše on, kar je tudi storil . . ." ■v "... Torej, g. Kaker, Vam še naznanjam, kar še želite zvedeti. O sedajnem uredniku mi Vam ui treba še več pisariti o njegove j zmožnosti. Mi potr«1-hujemo urednika za list O las Svobode, uradnika v pravem pomenu besede, kateri bi deloval energično za blagor proletariats (— kaj še, za Konda-tov žep! —) ter zastopal delavni trpina v boflU proti kapitalizmu in izkoriščevalcem (-—To so pa res prav k raft ne in žmahtne molitvioe za te gmajn folk tega ferderbanga eaj-ta!—). Da pa more urednik svojo nalogo Častno iu uspešno reševati, treba mu je vsestranske izobrazbe in izkušnje, kakor sami povdarjate v svojem pismu (— Gotovo! Kajti s Kon-dovim kravjim žumalizmom se ljudstvo ne bo izobrazilo! —). A takih mož je. žal, le malo med Slovenci, ono bit o tu v Ameriki. Ravno tu v Ameriki so pa Slovenci sosebno potrebni pouka o soeijalizmu (— kajne, takega. da nese? —). Semkaj dohajajo rojaki večina nezavedni in neizobraženi (— in tukaj jih Konda napravi še bolj neumne in divje!—). V stari domovini zadržujejo jih duhovniki in vladno suženjstvo v razvoju in napredku (— in zato pa pravi sedaj Konda. da ja* krosnjarim in usiljujem po vseh listih s prevrni i iz prot ^klerikalnih mlakuž, kakor so 11. pr. svetovni učenjaki in največji svobo-domisleci : Tolstoj, Haeckel, Iloenbraech, Wahrmnnd, Ingersoll!!! Cčenemu Kondatu ko vsi ti slavni možje ničla in se njegovim zaslugam niti zda-leka ne morejo prirnirjati! — (i. Konda. ali ste spet kak ta jen pakt sklenili z gg. duhovniki! —) ; tu se pa pomilovanja vreden Slovenec ne zaveda svojih pravic in svobode. Kakor mi je sodr. B. o Vas, g. Kak»*r. pravil, ste Vi jako navdušen naprednjak in da imate veliko veselje delati za narodni in obč ni blagor (— seveda ne v Kon-datovem smislu, vsled česar sem padel pp njem v nemi lost!—). .Torej. g. Kaker. pri dite v Chicago; mislim, da Vam ne bo žal. l*lača $15; za sedaj ni mogoče več; ako pa se list povzdigne in napreduje, zvišala se bo tudi plača. Pozneje sem tudi pripravljen, da se z Vami združim peni sprejemljivimi pogoji. Samoumevno, ako bodete delali po izreku: "Eden za vse, vsi za jednega" (— namreč Kondata! —). Omenim naj le še, da. dokler izhaja list enkrat na teden (upam pa. da bo vkratkeni dvakrat), da mi bo dete zraven tega še kaj pomagali pri tajništvu jednote, ako bode potreba in kolikor Vam bode caa pripuščal. Obratno bodem Vam tudi jaz pomagal, ako bodete potrebovali. (—Saj mi je res pomagal: do revšči ne, do velikih neprilik in do ječe, in zdaj mi hoče pomagati še do slabega glasu, da bo me ra njegovih "dobrot" pol na!!!) . . . . "... Torej. g. Kaker, ako se bodete odločili za ta posel, kar skoro ne dvomim, bodite nam dobrodošli, in to kar najpre; mogoče. Končno naj še ome njam, da stanovanje se bo tudi dobilo, in ako bodete še ka,j dnizega potrebovali. Vam bodem na razpolago, kolikor mi moči dopuščajo. "Naš sedajui ure< grl' nanni.iv.t \ j,.* se v domovino, kji-r ii,tH dru/ino. I/, ozira na ^ družino obdržim ga kr t ♦'•asa, dokler Vi pridat* { no v svojo škodo. I.iut p, njegovim uredovanj^m n pot. Sicer i main tukaj Va* po izpovedbi ki* "Sedaj Vas pa še pruj Kaker, poizvedite v Ljul o nekem Joče Zavrtnikn, { je bil svoječasno urtdnik Svobode tukaj, poprsj ps movini pri " DelavcuM, t izvedite vse njegove slab* ni; dobre poznamo. Toda da Vas ne bo nihče sumil. Zaupajte mi. Z bratskii zdravoin, do svidenja! Vn M. V. Konda." Tako inc je Konda zval i bil v Ameriko. Kdo j« to« begnilT Ni-li to im|N>rtacijj kdo me je import i ral? Pot« je pa podlo izigrat, pahnil v In zdaj si še drzne govoriti, meni iu moji družini pomagi Prostor mi ne dopušča in je žal, da ne morem v celoti pisem objaviti. Kdor se pt o vsem prepričati, naj se p v moje stanovanje, kjer m pravi jen pred pričami po Kondina pisma, in vsakdo overil, kak«) brezdušen je človek. Človek? Ne! Ob vek! Oglejte si konec Koa pisma! Hotel me je potil blato, v katerem sani ta hotel je, da postanem špM dajica, denuncijant, — kot In še se predrzne očitati izdajstvo 1 Za-se je napisal 12 in 13 (tla« SvoImhIc i "Der griisste Schuft im Lami ist und hleibt der ziant!" Pa naj rahim n lastne bewnle: "Ni ga gri ostudnejšfega kot je *zdaji daialca se drži Judežev pe žive dni, in vsak količkaj človek neče z izdajico ni* praviti imeti ter mu obm Izdajica je proklet in im poštene človeške druibt, I ziranje zasluži vsakdo, 1 njim občuje. Prijateljstva ogiblje, zato ker je EfijaK dajica." Da, da Konda — ktior prime, bo z meceni |K>ko» Skončujem: Pozivam Kondo na čail Na i od bere on tri {»rotil jaz tri. Na tem častnem s čem, — vkolikor še tega storil danes — dokazati deče: da nisem učiteljska pe marveč da sem od učitelji stopil prostovoljno in s al mi spričevali: dokazati hočem, da dis begnil v Ameriko ali da I kedaj kam "popihal", n»a me je zvabil semkaj lažnjivimi obljubami; dokazati hočem, da j« Konda infamen lain jI vas gant; dokazati hočem, da Konda razbojniško napad' najmanjšega povoda; a lažmi in zavijanji. — razume le on tam, — svojim licemerstvom in mom brezvestno sastrart slovenskega ljudstva ▼ A V časopisju se ne bea njim prepiral, pa naj ni nA-me še toliko blata. Dovl že danes povedal za ljudi, jo razum. • Ivan Kako so nastale vere in bogovi? Po Ingsrsollovlh spisih sa Slovence priredil Ivan Kaksr. CENA KNJIŽICI 3 O Dobi m pri U«*jat*l}a: _ Ivana Kaker, 629 Laflln SL. Chlcago.il