Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče številka: TT letnik izdaie: 14 ISSN 14085852 TRUBARJEVO LEID kazalo: Nagovor župana 3 Osrednja slovesnost ob 500. letnici rojstva P. Trubarja 5 Švicarska delegacija na slovesnosti 7 Ekumensko srečanje v Skocjanu 8 Koncert v Raški cerkvi 9 Občinski praznik 2008 10 Trški dan 12 Občinska revija pevskih zborov 14 Velikolaški festival 2008 16 Zupan sprejel zlate odiičnjake 16 Dopolnjena knjižica »Trubarjeva Rašica« 1 7 Najprostovoljka 17 Nove obvestilne table za Trubarjevo domačijo in Turjak 18 Državna proslava ob 500. letnici Trubarjevega rojstva - zahvale 20 Gledališki abonma 2008/2009 20 Javni razpis za uporabo športne dvorane v Velikih Laščah 21 Janezovi med Raščani 21 Majsko in junijsko dogajanje na Trubarjevim 22 Grad Turjak postaja tudi galerijski prostor 22 Slikanica Zajček im rojstni dan 23 Lepota sveta - v juniju na ogled na Trubarjevim 24 Vsem Slovencem - razstava v Kemptnu 24 Predstavitev knjig na Trubarjevi domačiji 25 Z novim šolskim letom v nove prostore 26 Načrtovanje odprtja vzgojno-varstvene družine 26 Plavalni tečaj v našem vrtcu 27 Cicibanove urice 28 Varno s soncem 28 Program Zdravje v vrtcu 29 Zaključna zabava vrtca »Sončni žarek« 29 Bivanje v Zapotoku 30 Matematično tekmovanje v Črnomlju 31 Športni uspehi OŠ Primoža Trubarja 32 Šport 34 Skavti 36 Papir na varnem - akcija 38 Motivi iz narave 38 Društva 39 Konjeniški dogodki 40 Zgotovimo varne šolske poti 42 Iz poslanske pisarne 43 Naša dediščina 44 Sprehod po mokrišču ob Rašici 46 Lovstvo 48 Pisma 50 Ferdov kotiček 51 Podjetniške informacije 52 Zahvale 53 Oglasi 54 3T--- Janez Borštnik K.D. Stranska pot l/l c. 1290 Grosuplje tel.: 01/700 25 30, tax: 01/700 25 31 net: www.gasilni.com 65M: 041/744 866 S - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE P.E.. Višnja Gora {gasilski dom) odpiralni čas lekarne velike lašče od 16. 6. 2008 do 10. 8. 2008 poned., sreda, petek od 7.00 do 14.00 torek četrtek od 12.00 do 19.00 sobota zaprto ft lifcev«tito irwwiTiac'Jöi"«1 ■« M ropt+.ti rnjijTipvfevaETvlefra.vT*« ta -, I*faia«r»I «vira -al*ib >h DH N «Ht? >t ] liga-oii *«jU>DmI i Avtohiša Zalar .Miituiii HVUHH.LAUI 01 78 81 999 Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 14, številka 4, 3. julij 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasic, Boris Zore Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke zaTroblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 11. septembra 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 28. avgusta 2008. Fotografija na naslovnici: Peter Centa Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. Spoštovane občanke in občani Prva polovica letošnjega leta je za nami. Če se lotimo analize tega obdobja, lahko ugotovimo, da je bilo zelo pestro. Zaključili smo nekaj novih projektov, eni so še v fazi izvedbe, nekatere pa bomo izpeljali v jesenskem času. Vsekakor pa so prvo polovico leta zaznamovale številne prireditve. Večina od njih je bila posvečena 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Ocenjujem, da so bile prireditve lepo obiskane, še posebej prireditve v sklopu praznovanja občinskega praznika. Podelitev občinskih priznanj, slavnostni nagovor dr. Zvoneta Strublja, ki je govoril o veličini Trubarjevega dela in spremljevalni glasbeni program na slavnostni akademiji v Levstikovem domu, so navdušili obiskovalce prireditve. Tokrat pa želim malo bolj podrobno analizirati osrednjo državno slovesnost, ki je bila v nedeljo 8.6.2008 na Rašci. Tudi zato, ker sem bil eden tistih, ki sem s svojo vztrajnostjo, lobiranjem pri odgovornih za organizacijo državnih proslav in delom v državnem častnem odboru za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, kar precej prispeval k odločitvi Vlade Republike Slovenije za to, da je bila tudi na Rašci proslava državnega pomena. Takoj, ko je bilo določeno, da bo slavnosti govornik predsednik Vlade RS in predsedujoči Svetu Evropske skupnosti Janez Janša in da se bodo prireditve udeležili najvišji predstavniki slovenske države, je organizacijo prireditve prevzel Koordinacijski odbor za državne proslave in Protokol Republike Slovenije. Po moji oceni je bila to pravilna odločitev, saj je organizacija tako velike prireditve povezana z visokimi stroški, ki jih naša občina nikakor ne bi zmogla. Seveda smo bili naprošeni za določeno pomoč pri izvedbi. Ko je bil znan scenarij prireditve, ko je bilo znano, kdo vse bo na njej nastopal in ko je bilo določeno, da bo prireditev v neposrednem prenosu prenašala še televizija in radio, se je šele pokazala in videla veličina projekta. Vesel sem bil tudi dejstva, da je režiser prireditve upošteval moj predlog, da naj v scenarij vključijo vsaj naš Mladinski pevski zbor OS Primoža Trubarja in Parnas-ovo knjigoveško delavnico. V začetku sem bil kar zaskrbljen in sem se spraševal, ali bomo zmogli izpeljati vse, kar se je od nas pričakovalo. Zadolženi smo bili za sprejem in pogostitev po prireditvi, za postavitev stolov in klopi, za vso organizacijo parkiranja in redar-sko službo. Pričakovan je bil namreč velik obisk. Toda po nekaj sestankih s tistimi, za katere sem ocenil, da jih potrebujemo pri izvedbi naših zadolžitev, sem bil prepričan, da bomo zadano nalogo opravili odlično. In tako se je tudi zgodilo. Največji delež so vsekakor prispevali domačini, krajani Rašce. S pomočjo predstavnikov še nekaterih drugih gasilskih društev (Velike Lašče, Karlovica, Veliki Osolnik, Dvorska vas-Mala Slevica, Retje) so opravili ogromno težaškega dela in to večinoma, zaradi dežja, v nemogočih vremenskih pogojih. Več kot 60 naših občanov je prostovoljno opravilo nekaj nad 750 ur dela. Predstavnice Društva podeželskih žena Velike Lašče in Društva za ohranjanje dediščine Gradež pa so pomagale pri peki peciva in pogostitvi obiskovalcev. S svojimi storitvami so pomagali tudi nekateri naši podjetniki (Acest, Mizarstvo Stritar, Mapri, Agles). Vsem se za ves trud in opravljeno delo iskreno zahvaljujem. Vsekakor pa je jasno, da je tokrat glavno finančno breme te slovesnosti prevzel Koordinacijski odbor za državne proslave. Financirali so izdelavo vse scene, postavitev odrov, šotor, hrano in še kaj. Glede na bogat kulturni program, več kot stopetdeset nastopajočih, bogato sceno na različnih lokacijah, menim, da stroški niso bili majhni. Prepričan sem, da je Primož Trubar zaslužil tako veličastno proslavo, da ni bilo škoda sredstev, ki so bila porabljena za to osrednjo slovesnost. Kar presenečen sem bil, ker ni bilo slišati nobenih negativnih komentarjev po prireditvi, kar je bila običajna praksa v preteklosti. Nasprotno, komentarji so bili odlični, pozitivni. Bil sem ponosen, da smo s svojim delom in aktivnostmi k temu pripomogli tudi sami. Toda žal ni ostalo pri tem. Potrebno je bilo nekaj najti. Nekaj, kar bi diskreditiralo organizatorje, predvsem državne organe. Očitno se je našel nekdo, ki je novinarki časnika Dela Simoni Fajfar poslal fotografijo začasnega WC, ki so ga delavci Protokola RS postavili v galerijskem prostoru Trubarjeve domačije in je bil namenjen za sprejem najvišjih državnih predstavnikov, ki jim po zakonu pripada varovanje, ter novinarki prišepnil, kako je bila prireditev pred dvajsetimi leti bolj sproščena, boljša... In nastal je članek Slovenski elitizem, ki je bil objavljen v Delu, dne 1 0.6.2008, podpisala pa ga je že omenjena novinarka. Za povrh pa je bila objavljena še velika slika tega WC v galeriji, kar je bila »odlična« reklama za Trubarjevo domačijo in likovna dela, ki so bila takrat razstavljena v tem prostoru. Seveda za kakšne druge naše pridobitve v omenjenem časniku ni na razpolago tako veliko prostora. V svojem članku je novinarka opisovala določene postopke Protokola RS in naredila nekaj primerjav letošnje prireditve s tisto izpred dvaindvajsetih let, ko se je leta 1986 praznovala 400. obletnica smrti Primoža Trubarja in otvoritev Trubarjeve domačije. Ker se nikakor nisem strinjal z nekaterimi zapisanimi primerjavami med obema prireditvama, sem na časnik Delo v objavo poslal svoj komentar. Na moje začudenje (ali pač ne), ga še do danes niso objavili. Ob tem se jasno kaže »neodvisnost« časnika Delo. Prav zaradi tega želim podati nekaj mojih razmišljanj k objavljenem članku. Tudi sam sem imel pripombe k nekaterim postopkom Protokola RS na omenjeni slovesnosti. Z njimi sem pisno seznanil šefinjo Protokola RS Ksenijo Benedetti in dobil njeno opravičilo za nekatere njihove »nerodnosti «. Primerjati letošnjo prireditev s tisto iz leta 1986 pa je nemogoče in neprimerno. Letošnja prireditev na Rašci je bila scensko koncipirana tako, da je zajela kar največ objektov na Trubarjevi domačiji. Prireditev se je odvijala na petih lokacijah, zato si tudi ni bilo mogoče istočasno ogledati nekaterih objektov domačije. V njih so namreč imeli urejeno garderobo in ostale potrebne zadeve za svoj nastop vsi nastopajoči, ki jih je bilo ogromno, kot sem že omenil, več kot stopetdeset. Prireditev leta 1986 se je odvijala samo na malem odru, na katerem je letos nastopil Mladinski pevski zbor OS Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Naslednja pomembna razlika med obema prireditvama je tudi dejstvo, da je letošnja proslava obeležila 500. obletnico Trubarjevega rojstva, tista prejšnja pa poleg 400. obletnice Trubarjeve smrti še otvoritev Trubarjeve domačije. Zato je bilo takrat prizorišče proslave izbrano tako, da si je bilo mogoče ogledati tudi nove prostore domačije, ki so bili namenjeni ogledu. Prepričan sem, da so vsi udeleženci letošnje prireditve z razumevanjem sprejeli dejstvo, da si tokrat zaradi bogate scene in veličastnega programa, niso mogli ogledati vseh teh prostorov. Sam nisem seznanjen niti z eno pripombo glede tega. Če si kdo od udeležencev še ni uspel kdaj prej ogledati domačije in je to mislil storiti tisto nedeljo, sem prepričan, da si bo še v letošnjem Trubarjevem letu našel čas, da to v miru stori. V članku se mi zdi neprimerna tudi omemba Sinana Hasanija, predsednika predsedstva SFRJ, ki je bil takrat slavnosti govornik. Kot letošnji slavnostni govornik je bil predviden Janez Janša, predsednik Slovenske vlade in predsedujoči Svetu Evropske skupnosti. Ne glede na dejstvo, da se samo zaradi opravičljivih in razumljivih razlogov predsednik Janša ni mogel udeležiti slavnostne prireditve, sem prepričan, da je razlika OČITNA. Da ne omenim takratnega Hasanijevega govora v srbohrvaščini. Nikakor se tudi ne strinjam s trditvijo, da je bila takratna prireditev bolj sproščena. Moje stališče je ravno obratno. Prireditev leta 1986 je bila veliko bolj politično kot kulturno obarvana, letošnja pa je bila resnično zrežirana vrhunsko, s poudarkom na življenju in delu Primoža Trubarja. Režiser, kot tudi vsi nastopajoči, vsaj po mojem mnenju, zaslužijo vse priznanje. Tudi sam, kot predstavnik Občine Velike Lašče, soor-ganizatorja prireditve, sem bil deležen veliko pohval. Po nedeljski prireditvi sem govoril z nekaterimi, ki so bili prisotni na obeh prireditvah. Vsi so mi zatrjevali, da je bila letošnja slovesnost edinstvena, poučna in vsekakor gledališko in glasbeno veliko bogatejša, kot tista izpred dvaindvajsetih let. Članek s podobno vsebino kot ga je napisala Simona Fajfar, je z naslovom Osrednji prireditvi na Trubarjevi domačiji ob rob, napisala tudi Metka Starič (zavod Parnas) in je objavljen v tej Trobli. Pisati o okupaciji (beseda mi je znana iz neke preteklosti) Trubarjeve domačije s strani nastopajočih na osrednji državni proslavi, pa presega vse meje dobrega okusa. Kako pa naj nastopajoči naštudirajo program, ki gre v direkten prenos po vsej državi, če ne bodo zvadili svojih točk? Povrh vsega v soboto ni bil odpovedan noben obisk Trubarjeve domačije in zavod Parnas je lahko nemo- teno služil s svojo knjigoveško delavnico. Situacija je bila ravno obratna, kot jo opisuje Staričeva. Prav Andrej Perhaj kot tudi izvajalci Parnasovih knjigoveških delavnic so se zelo arogantno obnašali do nastopajočih na osrednji proslavi, ki so imeli v soboto generalko. Da je bil v soboto dostop do nekaterih prostorov malo otežen, pa je bilo popolnoma razumljivo vsem, ki smo pri tem projektu sodelovali in vsem drugim obiskovalcem, ki so imeli priliko videti, kaj vse se je pripravljalo za državno proslavo. Prepričan sem, da bi z malo dobre volje izvajalcev Parnasovih delavnic, to znali obiskovalcem tudi razložiti, ne pa se obnašati, kot da je Trubarjeva domačija njihova last. Preseneča me tudi Metkina skrb za enodnevno zaprtje gostinskega lokala. Prepričan sem, da so gostinci kar precej »pokasirali« že v petek in soboto, ko je bilo na Trubarjevini zelo živahno, tako, da enodnevni nedeljski izpad dohodka ne bi smel bistveno vplivati na poslovanje lokala. Predvidevam, da gostinci lepo služijo tudi na račun obiskovalcev, ki se udeležujejo prireditev, ki jih na Trubarjevini organizirajo razna društva, posamezniki ali občina in najemnikom lokala ni potreben noben napor ali trošenje sredstev za pridobitev obiskovalcev. Menim, da je popolnoma prav in korektno, da je bil tisto nedeljo lokal zaprt in je bila dana možnost domačinom iz Rašce, da so organizirali družabno srečanje (veselico) po zaključku prireditve. Kaj naj bi bilo v tem spornega? Iz članka je povsem jasno razvidno, kako nekateri ponudniki storitev na Trubarjevi domačiji očitno iščejo samo svoje osebne koristi, oziroma čim večji zaslužek. Nikakor ne bomo dopustili, da se bo poslanstvo Trubarjeve domačije, za katere obnovo in vzdrževanje skrbi Občina Velike Lašče (v upravljanju pa jo ima Javni zavod Trubarjevi kraji), podrejalo samo ekonomskim interesom zunanjih uporabnikov. Menim, da se bo moral njihov odnos do Trubarjeve domačije spremeniti. Zavedati se bodo morali, da je Trubarjeva domačija mnogo več, kot samo priložnost za zaslužek. Prepričan sem, da je bila ta osrednja državna slovesnost počastitve 500. obletnice Trubarjevega rojstva na Rašci izvrstna promocija za našo občino, naše kraje in ljudi. Zato naj še enkrat izrečem prisrčno zahvalo vsem, ki ste s svojim prostovoljnim delom pripomogli k temu. Sedaj pa k bolj sproščujoči temi. Pred nami je čas dopustov. Ne glede na to, kje in kako ga boste preživeli, vam želim, da bi se kar najbolje odpočili ali oddahnili. Tudi vsem našim osnovnošolcem, dijakom in študentom želim prijetne počitnice, v upanju, da se jim je v juniju vse dobro izteklo. Želim jim, da se v jeseni srečno vrnejo v šolske klopi, v novem šolskem letu pa uspešno zakorakajo na pot do novih ciljev. Naj za konec še iskreno čestitam Mladinskemu pevskemu zboru OS Primoža Trubarja, ki je pod vodstvom Majde Kokošinek na mednarodnem srečanju v Češkem Olomoucu dosegel izvrstno drugo mesto in dobil srebrno plaketo. Prav tako je bil ta zbor deležen veliko pohval za svoj nastop na osrednji državni slovesnosti počastitve 500. obletnice Trubarjevega rojstva na Rašci. Iskreno čestitam tudi vsem dobitnikom letošnjih občinskih priznanj. Anton Zakrajšek, župan 500. letnica Trubarjevega rojstva in Občinski praznik 2008 Osrednja slovesnost državnega pomena ob 500. obletnici rojstva primoža trubarja V rojstni vasi Primoža Trubarja, na Rašicije bila v nedeljo> 8. junija 2008, osrednja slovesnost, ki je počastila 500-le-tnico njegovega rojstva in s tem obudila spomin na prvega moža slovenske reformacije. Proslava seje začela s slovensko himno, ki jo je zapel mladinski pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokoši nek, končala pa z narodno Ob bistrem potoku je mlin. Sledil je slavnostni nagovor ministra Vaška Simonitija, ki je nadomestil napovedanega predsednika vlade Janeza Janšo, ki se slovesnosti žal ni mogel udeležiti. Minister Vaško Simoniti. Minister Vaško Simoniti je v svojem govoru povedal, da je Primož Trubar s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Pri tem je znano, da njegov prvotni namen ni bil zasledovanje tovrstnega smotra: kot reformator je želel le, da bi se ljudje naučili brati sveto pismo v svojem, slovenskem jeziku, da bi bili lahko sami, svobodno in brez posrednikov v stiku z božjo besedo. Toda ta svoboda in pravica sta imeli daljnosežne posledice za bodočo zgodovino Trubarjevega ljudstva. Minister je tudi poudaril, da je morda delovanje Primoža Trubarja nehote zgled za tisto, kar označuje sintagma: prevzeti zgodovinsko usodo v svoje roke. Sledil je kulturni del slovesnosti s sprehodom skozi pet najpomemembnejših Trubarjevih obdobij, ki ga je pripravil režiser Matej Filipčič s sodelavci. Posamezna Trubarjeva obdobja, od njegove smrti v nemškem De-rendingenu leta 1586 do rojstva leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah, so v podobi Trubarja samega ob zvokih godal interpretirali igralci Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav, Gregor Gruden in učenec Teo Saksida. Popotovanje skozi njegovo življenje je bi lo prepleteno z glasbo in plesom. Poseben čar pa je z ljudskimi pesmimi iz različnih delov Slovenije dala prireditvi pevka Eva Cerne, ki je vsakemu Trubarju ob njegovem rojstnem dnevu izročila sončnico. Pevka Eva Černe. Mladinski pevski zbor. Med prireditvijo smo prisluhnili orkestru Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika ter akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Urše Lah in violinistki Anji Bukovec. Orkester in pevski zbor. Violinistka Anja Bukovec. V renesančni čas so nas v plesnem delu najprej popeljali štirje nastopajoči v historičnih kostumih in ob spremljavi Janeza Jocifa na zgodovinskih glasbilih. Devet plesalcev je v ritmih Slovenskega tolkalnega projekta ob potoku Trubarjeve domačije iz črk sestavilo najbolj pogosto citirano Trubarjevo misel: »Stati inu obstati.« Prireditev je kljub slabemu vremenu obiskalo več kot 3000 ljudi. Poleg lokalnih predstavnikov Občine Velike Lašče, župana Antona Zakrajška in podžupanje Tatjane Devjak, so se slovesnosti udeležili visoki predstavniki slovenskega političnega in družabnega življenja. Med njimi smo imeli možnost videti predsednika republike Danila Türka, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana ter škofa slovenske evangeličanske cerkve Gezo Ernišo. Prireditve so se udeležili tudi nekateri ministri in poslanci državnega zbora. Reportažo pripravila Mustar Petra, Občinska uprava foto Peter Centa na praznovanju 500. obletnice trubarjevega rojstva tudi švicarska delegacija Partnerska naveza med občinama Lutzelfluh in Velike Lašče preko društva Kulturni most je edinstvena v Sloveniji in to sodelovanje je zadnje čase zelo dejavno. Naše prijatelje smo povabili tudi na praznovanje 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Povabilu so se z veseljem odzvali in že v četrtek je v Velike Lašče prispela delegacija devetih Švicarjev, predstavnikov tamkajšnje občine, društva in dva rogista s soprogama. Takoj po sprejemu so bili deležni gostoljubja Kukljeve gostilne in še isti večer so prisostvovali občinski reviji pevskih zborov v Turjaškem gradu. Ta dan je bil za naše goste zelo naporen predvsem zaradi dolge poti, zato se je počitek pri gostiteljskih družinah najbrž še kako pri legel. Naslednji dan je bil rezerviran za voden ogled našega glavnega mesta. Po ogledu sta v preddverju Švicarskega veleposlaništva rogista Kristjan in Martin zaigrala na svoja alpska rogova in s tem vzbudila veliko zanimanje. V nemški čitalnici so gostje prisluhnili razlagi knjižničarja, gospoda Čopa, ki jim je predstavil ta oddelek Centralne tehniške knjižnice. V Narodni galeriji pa so si ogledali razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki obeležuje predsedovanje Slovenije Evropski uniji in 90-letnico Narodne galerije. Po vrnitvi v Velike Lašče so se oglasili tudi v prenovljenih prostorih knjižnice Velike Lašče. Že v sobotnem jutru je bil v zraku praznični utrip. Na trgu v Velikih Laščah je bilo živahno. Pričel se je tako imenovani Trški dan, ki je bil za naše goste iz Švice zelo zanimiv, saj so ob ponujenih okusnih izdelkih podeželskih žena in čebelarjev, pa suhorobarjev ter ostalih obrtnikov ter prireditvi, ki je vse to spremljala, lahko začutili vsaj malo življenja in utripa našega kraja. Obenem pa je v Velikih Laščah prvič zadonela melodija iz alpskih rogov, ki sta jo izvedla švicarska rogista. To pa je bilo za nas domačine nekaj posebnega, saj je izvajanje tovrstne glasbe v Sloveniji najbrž velika redkost. Piknik na Velikem Osolniku pri cerkvici sv. Lovrenca je bil nekaj edinstvenega, saj je jasno vreme omogočilo razgled skoraj po vsej občini in še mnogo dlje. Zopet sta zadonela rogova in tu smo šele začutili, kako mora to zveneti visoko v švicarskih gorah. Poskusili smo tudi drugi, a iz instrumentov so prihajali precej klavrni, bolj rezgetanju podobni glasovi ali pa jih sploh ni bilo. Toda prijetno druženje je na silo prekinila dežna ploha, tako da smo jo kar hitro pobrali domov. Zvečer so se gostje iz Švice udeležili slavnostne akademije v ob 500. obletnici rojstva rojaka Primoža Trubarja, ki je bila v Levstikovem domu. Na njej je bilo kar nekaj besed namenjenih njim oz. našemu sodelovanju z njimi. Ob vsem povedanem so lahko začutili, da sodelovanje z njihovo občino zavzema pomembno mesto med dejavnostmi vseh društev in organizacij v občini Velike Lašče. Nedelja je bila osrednji dan praznovanja. Rašica se je odela v zastave in že v dopoldanskih urah se je iz Trubarjevega gaja razlegala praznična glasba. Vsi gostje iz Švice so bili uradno povabljeni tudi na osrednjo državno proslavo, ki je bila na Rašici, zato so si vse lahko ogledali od blizu. Bili so navdušeni nad nivojem in dovršenostjo vse predstave in dobila sem občutek, da so šele sedaj povsem začutili pomen tega praznovanja za slovenski narod in državo. Slišati je bilo celo izjavo, da so počaščeni, ker so bili povabljeni natako pomembno obletnico. Kot pika na i pa je bilo po prireditvi še spominsko fotografiranje s predsednikom države dr. Danilom Turkom, ki je v to privolil brez problema. Po prireditvi na Rašici smo se skupaj udeležili še ekumenskega bogoslužja in proslave v Škocjanu, kjer je bil Trubar pred petsto leti, verjetno na isti dan, kot je bil rojen, tudi krščen. Ob vsem povedanem so se me tu najbolj dotaknile besede iz uvodnega nagovora škocjanskega župnika dr. Eda Škulja: »Če nas je Slovence Trubar nekoč ločil, nas danes združuje.« Da je to mogoče ne samo med Slovenci različnega mišljenja ampak tudi med različnimi narodi in različne veroizpovedi, dokazuje prav povezava preko društva Kulturni most Velike Lašče - Lutzelfluh, ki je prerasla že v pravo prijateljstvo in je edina tovrstna povezava med dvema občinama. Na praznovanju občinskega praznika sta nastopila tudi rogista iz Švice Ko smo se v ponedeljek zjutraj poslovili, kot resnični prijatelji, se je na dolgo pot proti Švici zarisala še ena nevidna vez, ki bo krajšala razdaljo med nami, presegala ovire različnosti in opogumljala obe strani za nova srečanja in sodelovanje. M. S. Društvo Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče se ob letošnjem obisku Švicarjev zahvaljuje gostiteljskim družinam za oskrbo in prenočevanje gostov. Prijazno so se odzvali: Iva in Anton Purkart, Dušica in Rudi Rupar, Marija in Jože Stritar, Ivanka in Franc Zabukovec in Martina Venturini. V začetku marca sta goste prenočevala tudi Sonja in Tomaž Pečnik. Posebna zahvala velja Gostilni pri Kuklju za brezplačno odlično večerjo ob prihodu gostov. Organizacija obiska ne bi bila možna brez finančne podpore Občine Velike Lašče. Hvala. Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče, predstavniki švicarske delegacije in predsednica našega društva Ekumensko bogoslužje v škocjanu V nizu proslav ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja je ekumensko bogoslužje v Skocjanu v nedeljo, 8. junija 2008, ob 1 8. uri z verskega vidika pomenilo svojevstni vrhunec. Točneje povedano, ni šlo za 500-letnico rojstva, ampak za 500-letnico krsta Primoža Trubarja v škocjanski cerkvi. Če pred 500 leti še niso pisali matic, kako vemo, da je bil Primož Trubar krščen v Skocjanu? Trubar je bil rojen na Rašici, kot sam trdi v svojih spisih; Rašica je do leta 1907 cerkvenopravno spadala pod župnijo Skocjan; krstni kamen so imele in še danes imajo samo župnijske cerkve; torej je bil krščen v Skocjanu, in sicer v gotski cerkvi, katere absida z rebrastim gotskim stropom je še ohranjena. Toliko za kje? Kaj pa za kdaj? V 16. stoletju je bila navada, da so otroci dobivali ime po dnevnem svetniku. Sv. Primož in Felicijan godujeta 9. junija. Zato je danes splošno sprejeto, da se je rodil 8., krščen pa je bil 9. junija. Krstil ga je tedanji župnik Jernej Krek, ki je bil tudi njegov prvi učitelj. Poleg tega sta bila omenjena svetnika škocjanskim vernikom domača, saj jima je posvečena podružnica nad Zgončami (danes podružnica župnije Rob). Pri ekumenskem bogoslužju sta na povabilo škocjanskega župnika sodelovala ljubljanski nadškof mag. Alojz Uran in evangeličanski škof mag. Geza Erniša ter s tem poustvarila zgodovinsko edinstveni dogodek, da pri bogoslužju Božje besede sodelujeta katoliški in evangeličanski škof; ravno to pomeni, da je bogoslužje ekumensko. Besedno bogoslužje je potekalo tako kot prvi del maše. Najprej je evangeličanski mladinski zbor zapel dve pesmi. Bogoslužnemu pozdravu voditelja bogoslužja škocjanskega župnika je sledil pozdrav in zahvala obema škofoma, da sta se odzvala povabilu. Dodal pa je: »Če nas je Trubar nekdaj ločil, nas danes združuje.« Berila so bila prebrana neposredno iz Dalmatinove Biblije, da je zvenelo povsem po domače. Prvo berilo iz preroka Ezekijela je brala Mateja Per-haj z Malega Osolnika, drugo berilo iz Apostolskih del Štefan Gruden iz Lapor, konec iz Matejevega evangelija pa voditelj bogoslužja. Po prvem berilu je župnijski zbor zapel Balohovo uglasbitev psalma Gospod je moj pastir, po drugem berilu pa Premrlovo alelujo iz skladbe Kristus je vstal. Po evangeliju sta zbrano občestvo nagovorila oba škofa. Najprej je gost mag. Geza Erniša poudaril, da zakrament sv. krsta združuje katoliške in evangeličanske Cerkve, nato je gostitelj mag. Alojz Uran opozoril na pomen Božje besede in molitve, predvsem za edinost kristjanov. Po vsakem govoru sta se škofa prijateljsko objela, kar je pomenilo edinstveni vrhunec bogoslužja. Sledile so prošnje za vse potrebe, ki so se prelile v skupno molitev očenaša z dodatkom: »Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj,« ki ga katoličani pri maši molimo po vmesni molitvi, evangeličani pa neposredno po zadnji prošnji očenaša. Kot sklep bogoslužja sta oba škofa podelila Aronov blagoslov. Bogoslužje je zaokrožilo petje evangeličanskega mladinskega zbora, ki je zapel dve pesmi. Vsak udeleženec je dobil spored s celotnim potekom bogoslužja. Sledil je slavnosti govor zasl. prof. dr. Franceta Oraž-ma, sicer duhovnega po moč ni ka v Škocjanu, ki je nanizal Razloge, ki so privedli Trubarja v protestantizem, in sicer objektivne in subjektivne. Govor je objavljen v zborniku, ki ga je neposredno pred praznovanjem izdalo Kulturno društvo Škocjan v uredništvu Jožefa Marolta Kraji in ljudje v Trubajrvi fari. Po govoru se je med petjem skupne zahvalne pesmi razvil sprevod vseh sodelavcev bogoslužja in narodnih noš proti žup-nišču, od koder je tudi prišel v cerkev. Za praznično ozračje so poskrbeli škocjanski pritrkovalci. Poleg omenjenih so se ekumenskega bogoslužja udeležili akad. prof. dr. France Bernik, Silvester Gabršček, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo (ki je začelo z obnovo gotske kapele), grosupeljski župan Janez Lesjak in vel i koiaški župan Anton Zakrajšek, in nenazadnje tisoč vernikov. Toliko ljudstva Škocjan še ni videl in ga še dolgo ne bo. Škocjan je upravičeno doživel svojih pet minut. Eclo Škulj koncert v raški cerkvi Pokojna teta Ani, kije na svoj način skrbela in živela za cerkvico sv. jerneja na Rašici, je večkrat potožila: »Tako je potrebna obnove ta naša cerkev!« Obnove ni dočakala, mnogi pa verjamemo, da jo je »tam gori« izprosila. Za praznovanje 500. obletnice Trubarjevega rojstva je Krajevni odbor Rašica in Podlog oblikoval več načrtov glede izvedbe lepše podobe njegove rojstne vasi. Ob tem je bila izražena tudi večletna želja vaščanov, da bi se obnovila notranjost vaške cerkve. Že takrat pa je padla ideja, da bi končanje del proslavili s koncertom renesančne glasbe, ki naj bi bil obenem kulturni prispevek Raščanov k praznovanju tega pomembnega jubileja našega rojaka. V sodelovanju z mojstri, vaščani in župnijo so obnovitvena dela potekala hitro in dobro. Obnovljeni so bili glavni in stranska oltarja, pohištvo na koru in v zakristiji, pobeljena notranjost cerkve, izvedena so bila izsuševalna dela v notranjosti in ob zunanji severni strani cerkve. Stekla je tudi priprava in organizacija za izvedbo omenjenega koncerta, ki je bila pod okriljem Krajevnega odbora in Turistično športnega društva Rašica zaupana članu Jožetu Stritarju. V soboto, 31. maja, je bilo vse nared. Obnovljena in okrašena notranjost cerkvice sv. Jerneja je zares zasijala v svoji lepoti in marsikdo je zavzdihnil: »Kako bi bila teta Ani srečna, ko bi bila danes tukaj!« Celo nič kaj obetavno vreme je ta večer prizaneslo, kajti cerkev je bila premajhna za vse obiskovalce, ki jih je bilo skoraj tristo. Enourni koncert so v sodelovanju z mentorji glasbeno oblikovali instrumentalisti Glasbene šole Ribnica ter sopranistka Petra Vrh Vrezec in baritonist Al Vre-zec. S pridihom Trubarjeve besede in misli je glasbene zvoke čudovito povezala v umetniško celoto profesorica mag. Bernarda Podlipnik iz Kranja. Večina nastopajočih se je honorarju odpovedala, prav tako je aranžma za okrasitev cerkve podarila cvetličarka Ivanka iz Ljubljane. Podjetje Dasof pa je prispevalo knjigo Trubarjeva Rašica, ki so jo v dar prejeli nastopajoči. Po koncertu je bilo pred cerkvijo še dolgo v noč živo. Ob dobrotah pridnih raških gospodinj in dobri kapljici je bilo prijetno kramljati. Ko pa je ob cerkvi postalo tiho in so se ljudje razšli, smo se z nekaj vaščani našli v cerkvi. Nihče ni skrival ponosa in tudi hvaležnosti Bogu za vse, kar nam je s skupnimi močmi in njegovim blagoslovom uspelo. Ponovno se je izkazalo, koliko se da narediti ob danes že kar redkem pojavu, ko »vas stopi skupaj«. Marija Stritar Občinski praznik 2008 Tudi ob letošnjem občinskem prazniku je junija potekala vrsta različnih prireditev. Ugotavljamo, da so bile vse prireditve - od športnih, kulturnih do zabavnih zelo obiskane. Prireditev ob občinskem prazniku so se udeležili tudi predstavniki Občine Velike Lašče, župan Anton Zakrajšek in podžupanja Tatjana Devjak. Praznovanje se je začelo 1. junija 2008 s 16. pohodom po vel i kolaški kulturni poti, ki ga je tudi letos organiziralo Planinsko društvo Velike Lašče. V četrtek, 5. junija 2008 ob 20.00 je bila 12. tradicionalna občinska revija pevskih zborov, ki jo kot vsako leto organizira KUD Marij Kogoj na gradu Turjak v Viteški dvorani. Trški dan domačih društev s prapori, predstavniki iz Švice, ostali gostje ter vsi obiskovalci do Levstikovega doma v Velikih Laščah, kjer je se je nadaljevala slavnostna akademija ob občinskem prazniku.. Gostje v Viteški dvorani na Turjaku Drugi sklop prireditev ob občinskem prazniku se je nadaljeval v petek 6. junija 2008 s 30. večerom »Na trubarjevini v čast domovini«. Večer je bil posvečen dr. Jožetu Pučniku. Gost večera je bil Aleksander Zorn, državni sekretar, literarni kritik, esejist, publicist in urednik izbranega dela Jožeta Pučnika. V soboto, 7. junija 2008, pa je čez dan na trgu pred Levstikovim domom v Velikih Laščah potekal Trški dan, ki ga je organiziral Javni zavod Trubarjevi kraji. Nato je sledil častni sprevod v katerem so sodelovali: Godba Dobrepolje, člani občinskega sveta z županom Antonom Zakrajškom in podžupanjo Tatjana Devjak, predstavniki Ob 19.00 se je začela Slavnostna akademija pred Občino Velike Lašče s koncertom v izvedbi Godbe Dobrepolje. Aleksander Zorn Častni sprevod Godba Dobrepolje Matjaž Gruden Vodenje slavnostne akademije je potekalo v organizaciji KUD Primoža Trubarja Velike Lašče, program pa je povezoval Matjaž Gruden. Na akademiji so sodelovali Dr. Zvone Strubelj, Trio Quartet iz Škofje Loke, Glasbeni trio iz Lenarta, rogista iz Švice in Vokalna Skupina BEL CANTO Murska Sobota. Na slavnostni akademiji so bila podeljena priznanja, ki jih podeljuje občinski svet in priznanja župana. Občinski svet Občine Velike Lašče je na 11. redni seji 22. maja 2008 sprejel sklep, da se priznanji Občine Velike Lašče podeli: Mešanemu pevskemu zboru župnije Velike Lašče Predlagatelja: Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Velike Lašče Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Velike Lašče Obrazložitev: Zbor združuje 40 pevcev vseh generacij. Poleg osnovnega delovanja, to je sodelovanja pri bogoslužju, mešani pevski zbor župnije Velike Lašče prepeva na vsakoletnih revijah pevskih zborov v okviru prireditev ob občinskem prazniku in na reviji dekanijskih pevskih zborov. Zbor je večkrat izvedel samostojni koncert ali pa sodeloval na koncertih skupaj z drugimi zbori v občini. Pevci se z veseljem odzovejo povabilom različnih društev iz sosednjih občin in z dobrim izvajanjem dostojno zastopajo občino Velike Lašče tudi širše po Sloveniji. Slovenskemu občinstvu se je Mešani pevski zbor župnije Velike Lašče prek radijskih valov že dvakrat predstavil v okviru prenosa svete maše, enkrat pa v televizijskem prenosu svete maše. Kulturno umetniškemu društvu Rob Predlagatelj: Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Velike Lašče Obrazložitev: Kulturno umetniško društvo Rob je v današnjem kulturnem življenju naše občine svojevrsten fenomen. Mladi zanesenjaki ohranjajo in razvijajo dolgoletno tradicijo igralstva v Robarskem koncu. Ne iščejo novih kulturnih smeri, ne terjajo vrhunskih ocen, ne sramujejo se svojih korenin, preprosto uživajo v igralskem udejstvovanju. Ne ozirajo se na sodobne trende, Preprosto polnijo dvorane in razveseljujejo ljudi s pristnim humorjem. In vsaka predstava prinese mnogo odrekanj, naporov, očitkov ... a tudi veselja in zadovoljstva. Več Dobitniki priznanj kot trideset let vsako leto oder Doma krajanov Rob gosti novo premiera. In vsaka premiera je novo zadovoljstvo tako za vse gledalce, kot tudi za vse, ki so sodelovali pri postavitvi le-te. Kulturno umetniško društvo Rob poleg gledaliških predstav vsako leto organizira prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, že tretje leto pa kot gostitelj z občino sodeluje pri organizaciji poletnega festivala. PRIZNANJA ŽUPANA ZA LETO 2008 Na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Velike Lašče (UL RS, št: 63/00) lahko tudi župan podeli določena priznanja. Za leto 2008 podeljuje: ZLATO PLAKETO KRAJEVNEMU ODBORU RAŠICA za aktivno sodelovanje in organizacijo raznih prireditev v Trubarjevem letu 2008 V okviru krajevnega odbora Rašica delujejo različna društva in posamezniki. Odbor je zelo aktiven, še posebej v letošnjem Trubarjevem letu 2008. Na Trubarjevi domačiji na Rašici so odlično organizirali silvestrovanje na prostem, ki se ga je udeležilo več sto obiskovalcev. Pred kratkim so organizirali pohod od Rašice pa do Sv. Primoža in pripravili srečanje Raščani za Raščane. Na tej prireditvi, ki je edinstvena v občini, se družijo mnogi domačini, ki tukaj živijo ali so se rodili na Rašici, pa sedaj živijo drugje. Ko je treba izpeljati kakšno akcijo, stopijo skupaj in to z veseljem naredijo. Tako so z veliko prostovoljnega dela letos zelo lepo obnovili svojo cerkev, posvečeno sv. Jerneju. Ob zaključku del so organizirali izvrsten koncert klasične glasbe. Krajani so se z veseljem priključili k organizaciji osrednje državne proslave v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva, ki je bila v nedeljo popoldne na Trubarjevi domačiji. Za vse te letošnje aktivnosti jim župan podeljuje zlato plaketo Občine Velike Lašče. POHVALO ŽUPANA DOBIJO DRUŠTVO KULTURNI MOST LUTZELFLUH - VELIKE LAŠČE za organizacijo udeležbe na podjetniški razstavi FURORE septembra 2007 v Lutzelfluhu v Švici in VEREIN KULTURBRUCKE VELIKE LAŠČE - LUTZELFLUH za sodelovanje in pomoč našim predstavnikom na podjetniški razstavi FURORE septembra 2007 v Lutzelfluhu v Švici Septembra leta 2007 se je Občina Velike Lašče s svojimi podjetniki, društvi, s slovensko kulinariko in turistično ponudbo predstavila na obrtni razstavi FURORE 2007 v pobrateni Občini Lutzelfluh. Organizacijsko zahtevno predstavitev v tujini je skupaj s švicarskim društvom Verein Kulturbrucke Velike Lašče - Lutzelfluh uspešno pripravilo in izvedlo domače društvo Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče. Delovalo je kot povezovalni člen med vsemi udeleženci predstavitve. Ponovno se je pokazalo, kako pomembno je sodelovanje in skupen nastop za doseganje uspehov - v tem primeru za prepoznavno predstavitev Občine Velike Lašče in s tem tudi naše države Slovenije. ANA DOLSAK za izjemne uspehe v osnovni šoli Ana Dolšak sodi v prvo generacijo, ki se je začela na naši šoli izobraževati v devetletki. Vsa leta je bila odlična učenka. Poznamo jo kot izjemno prizadevno, odgovorno in zanesljivo dekle. Ne le da je vestno izpolnjevala vse redne šolske obveznosti, vsa leta se je udeleževala tudi različnih šolskih tekmovanj in dosegala zlasti na področju naravoslovja vidne uspehe: - pri matematiki je v šolskih letih 2001/2002, 2002/2003, 2004/2005 in 2006/2007 dosegla bronasto, v šolskem letu 2005/2006 pa srebrno Vegovo priznanje, - pri logiki je v šolskem letu 2005/2006 in 2006/2007 prejela bronasto, v šolskem letu 2004/2005 srebrno in v letošnjem šolskem letu zlato priznanje, - lani in letos je osvojila srebrno Cankarjevo priznanje pri slovenščini, prav tako je letos osvojila srebrno Štefanovo priznanje pri fiziki, - pri kemiji pa je osvojila bronasto Preglovo priznanje. Vsa leta je tekmovala tudi za bralno značko. Ana obiskuje tudi glasbeno šolo v Ribnici. Šesto leto se uči igrati klavir. Tudi v glasbeni šoli jo poznajo kot odgovorno, prizadevno in vestno. Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Dolenjske je v šolskem letu 2006/07 osvojila bronasto priznanje. Lani se je udeležila mednarodne glasbene šole v Mariboru in se s svojim doživetim glasbenim interpretiranjem uvrstila na zaključni koncert festivala mladih glasbenikov. Decembra 2007 pa se je udeležila 3. mednarodnega glasbenega tekmovanja mladih glasbenikov v Trstu in za svoje poustvarjanje prejela priznanje. Ob vseh svojih darovih pa zna Ana vedno znova prisluhniti sošolkam in sošolcem, jim pomagati in si vzeti čas zanje. Ostaja preprosto, vljudno in skromno dekle, vedno pripravljeno komurkoli priskočiti na pomoč. Občinski praznik 2008 pa je dosegel vrhunec v nedeljo, 8. junija, ob 15.00 z osrednjo prireditvijo državnega pomena ob 500. letnici rojstva Primoža Trubarja. Reportažo pripravila: Mustar Petra, Občinska uprava TRSKI DAN Trški dan kot ena izmed tradicionalnih prireditev v okviru občinskega praznika v občini Veliki Lašče, je bila že drugo leto v organizaciji Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Letos je bilo še posebej živahno, saj so nas obiskali številni gostje iz Prekmurja, pa tudi iz Avstrijske Koroške in od drugod. Ravno zato ni trajal le v dopoldanskem času, ampak vse od pol devete do 1 7. ure. Na stojnicah so se predstavili velikolaška društva, organizacije in podjetniki, in sicer: Javni zavod Trubarjevi kraji Art-les, Igor Sever s.p. Čebelarsko društvo Velike Lašče Društvo podeželskih žena Velike Lašče Društvo upokojencev Velike Lašče (krožek ročnih del) Društvo za ohranjanje dediščine Gradež Gostilna pri Kuklju Katarina Duščak Lesna galanterija Oblak Konjerejsko društvo Velike Lašče Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Katja Rupar - slaščičarstvo Srečo Knafelc Steklarstvo Hren Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Obiskovalci so si lahko poleg najrazličnejših izdelkov domače obrti, peciva, medenih izdelkov, knjig ... ogledali tudi zanimiv spremljevalni program, ki ga je pripravil zavod v sodelovanju zavodom Parnas in v katerem so sodelovali: Martin Krpan (Rok Tomšič), Folklorna skupina Velike Lašče, harmonika! Miha Juvanec, rogista iz Švice, ŠD Lotusov cvet, Gmajnski in Griški fantje. Program je povezoval Jože Starič. Za ozvočenje je poskrbel KUD Primož Trubar (Zdene in Ni ko Samsa, Urban Gruden), za malico pa Folklorna skupina Velike Lašče. Vsem sodelujočim se še enkrat lepo zahvaljujemo. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Niko Samsa, Srečo Knafelc pesem naj združuje V Trubarjevem letu organizirana že 12. tradicionalna občinska revija pevskih zborov 12. tradicionalna revija pevskih zborov občine Velike Lašče in gostov je bila letos v četrtek, 5. junija, v Viteški dvorani na gradu Turjak. Na reviji je sodelovalo 6 zborov, posvečena pa je bila rojstvu Primoža Trubarja. Organizator revije je bil kot vedno clo sedaj KUD Marij Kogoj Turjak, ki je že leta 1996 precl Trubar- Velikolaška vokalna skupina, občina Velike Lašče. jevim rojstnim clnem predlagal, cla se ta revija v bodoče organizira prav na gradu Turjak v Viteški dvorani. Vzrok za to je bila grajska podpora Primožu Trubarju in za to početje jim izkazujemo zahvalo in čast z vsakoletno revijo pevskih zborov. Letošnja tovrstna revija je bila nekoliko okrnjena iz objektivnih razlogov, zato je nastopilo samo 6 zborov: Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom Martine Kovačič, MPZ KUD Primož Trubar in velikoiaški župnijski pevski zbor pod vodstvom Laclke Deterding, MePZ Češnje iz občine Škofljica pod vodstvom Katarine Bambič, ZPZ Magdalena pod voclostvom Emila Kovačec in MPZ Vokal iz občine Grosuplje, ki ga vocli Primož Cedilnik. Kot že nekaj let zapovrstjo je revijo povezovala izkušena Tina Jaklič. V pomoč sta ji bili Anita Petrič in Tjaša Janežič, zato se vsem trem KUD Marij Kogoj lepo zahvaljuje. Zahvaljujemo setucli vsem pevkam, pevcem, njihovim zborovodjem, obiskovalcem in vsem, ki ste pomagali spraviti to revijo pod streho in z njo dostojanstveno počastiti velikega Primoža. Z vsemi prejšnjimi in letošnjo revijo hočemo dokazati vsem pristojnim, cla je krepitev meclsoseclskih ocl- Župnijski zbor, občina Velike Lašče. Zborovodkinja Ladka Deterding prejema zahvalno plaketo. nosov možna samo s sodelovanjem in medsebojnimi poznanstvi. Prav zato smo v goste v preteklosti vedno povabili kakšen zbor, letos pa so gostovali trije. Zal nam je, cla na prireditvi ni nastopil kakšen mladinski in otroški zbor, cla bi revija izkazovala tucli meclgeneracijsko povezovanje. Ker so šolski zbori v času revije tekmovali na Češkem, smo jim MPZ KUD Primož Trubar, občina Velike Lašče. Napovedovalka Tina Jaklič, v ozadju organizator Franci Pečnik z mladima pomočnicama in naslednicama Tjašo Janežič in Anito Petrič. ŽPZ Magdalena, občina Grosuplje. MPZ Vokal, občina Grosuplje. zaželeli čim večji uspeh pri zastopanju Trubarjevih krajev. Kljub nekoliko manjšemu obsegu letošnje pevske revije, smo dokazali javnosti, cla je ta revija vendarle velika in cla smo upravičeni Trubarjevi nasledniki, zato se morajo takšne pevske revije nadaljevati tucli ob bodočih obletnicah Trubarjevega rojstva. KUD Marij Kogoj Predsednik Franci Pečnik Mešani pevski zbor Češnje, občina Škofljica. velikolaski festival 2008 Nedelja, 6. julij 2008, ob 20.30 Viteška dvorana na gradu Turjak KONCERT SKUPINE ENSEMBLE VILLANCICO Peru, Čile, Panama, Bolivija, Ekvador, Mehika. Indijanska prvobitnost, evropska naselitev in afriški vplivi. Zahodna renesansa in barok povezana z indijansko dušo. Glasba za oči in ušesa. V prostranstvih Latinske Amerike cveti bogata multikulturna dediščina, ki je posledica prisotnosti Indijancev, evropskih naseljencev in afriškega vpliva. Posebej fascinantna je tradicija zahodne renesanse in baroka, ki je bila prenesena čez Atlantik, pognala korenine v indijanski zemlji in pridobila nove oblike. A vseeno je latinskoameriško renesančno in baročno glasbo težko opredeliti, saj mnoge predkolonialne indijanske kulture niso imele enotne kulturne dediščine. Skupni imenovalec moramo zato iskati v (cerkveni) glasbi, ki so jo Evropejci kot prevladujoča etnična skupina prinesli na novi kontinent. Za osvajalci so prišli misijonarji, ki se jim je prebivalstvo teh novih ozemelj mudilo spreobrniti v krščanstvo. Kmalu so spoznali, da jim lahko pri prepričevanju Indijancev, naj se pridružijo krščanskemu vsakodnevnemu življenju in nato še veri, zelo pomaga glasba. Tako so nastale zanimive glasbene mešanice: na primer kompozicije, napisane v formalnem jeziku evropske renesanse, ki pa so v besedilo vključile lokalne indijanske jezike. (v sodelovanju s Festivalom Sevicq Brežice) Nedelja, 13. julij 2008, ob 17.00 Cerkev Sv. Primoža in Felicijana na Zgončah KONCERT Z NASLOVOM POSVETILO LJUBEZNI TATJANA KAUČIČ, klavir DUŠAN SODJA, klarinet Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja kot glasbeni duo sodelujeta od leta 1994. Poleg glasbe ju povezuje tudi ljubezen, saj sta življenjska sopotnika. Pripravila sta program romantičnih skladateljev z najlepšimi skladbami z ljubezensko vsebino Schuberta, Schumanna, Mendelssohna, Brahmsa, Griega in Sibeliusa. Uvod v uglasbitve znamenitih romantičnih pesnikov bo v slovenskem prevodu predstavil akademski glasbenik Andrej Kopač. Več o umetnikih si lahko preberete na spletni strani www.claripiano.net. Festival Seviqc Brežice se bo tudi letos zaključil na turjaškem gradu s koncertom, na katerem se bosta predstavila Mechthild Karkow na violini in Vincent Bernhardt na čembalu. Izvedla bosta dela Johanna Sebastiana Bacha. Zmagovalca Premio Bonporti in neskončni Johann Sebastian Bach, veliki numerik metafizike z erotiko Stvarstva. Zelo ekskluzivno. Program vsebuje ves izbor violinskih sonat, ki jih je komponiral Johann Sebastian Bach: violinska sonata brez spremljave - pretežno v nemškem interesu; konvencionalna oblika continuo sonate - zelo razširjena v baročni glasbi; in sonate za violino in čembalo obligato - ki predstavlja vrsto trio sonate, baročni ideal kompozicijske tehnike. Občinska uprava župan sprejel zlate odličnjake 10. junija 2008 so se na županovo povabilo v občinski sejni sobi zbrali učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, ki so vsa leta v osnovni šoli dosegali odličen uspeh in bili ob zaključku šolanja vpisani v Zlato knjigo: Maja Blatnik, Ajda Centa, Tjaša Cimperman, Ana Dolšak, Erika Ivanec, Luka Koren, Miha Lavrič, Pavla Lušin, Tadej Marolt, Maja Ogrinec, Lara Petrič, Blaž Podobnik, Saša Sever in Gregor Šile. Zupan Anton Zakrajšek jim je ob tej priložnosti čestital in jim izročil knjižno darilo. Besedilo: Veronika Vasic Foto: Marija Ivane Campa Sobota, 23. avgust 2008, ob 20.00 Viteška dvorana na gradu Turjak KONCERT STARE GLASBE V SODELOVANJU S FESTIVALOM SEVICQ_ BREŽICE Vsaka fara imej sujga šulmojstra, raven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eniga šulmojstra oli mežnarja imejti inu držati, de te mlade hlapčiče inu deklice, purgerske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati... (Primož Trubar) Trubarjeva Rašica janeza debeljaka je ponovno med nami Predstavitev drugega dopolnjenega natisa knjižice Trubarjeva Rašica avtorja janeža Debeljaka je potekala v nedeljo, 25. maja, v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Knjižica Trubarjeva Rašica je delo pokojnega Janeza Debelja-ka, in je bila prvič izdana leta 1986. Izšla je kot 1 53. zvezek v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, izdal jo je Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, založila pa založba Obzorja. A knjižica je kmalu pošla. Na pobudo STD Rašca, ob finančni podpori podjetja Dasof z Rašice ter v sodelovanju s Tanjo Debeljak, soprogo pokojnega prof. Janeza Debeljaka, smo v zavodu Parnas pripravili drugi dopolnjeni natis. Tanja Debeljak in Metka Staric sta poskrbeli za posodobljene podatke ter dodatek o Trubarjevi domačiji in Janezu Debeljaku, uredniško delo je prevzel Jože Starič, knjižico je simpatično oblikovala Spela Andolšek, ma3ca, natisnilo pa podjetje Grafiko iz Po nove vasi. Predstavitev nove knjige je potekala v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji v okviru celodnevne prireditve Raščani za Raščane, ki jo pripravljata STD Rašica in Krajevni odbor Rašica. Projekt je predstavil Andrej Pečnik, predsednik krajevnega odbora Rašica in glavni pobudnik akcije, ter se sodelujočim zahvalil s kipci Primoža Trubarja. Urednik Jože Z desne proti levi: Andrej Pečnik, Tanja Debeljak in Metka Starič Staric je poudaril, da je Janez Debeljak Rašici zapustil veliko delo, saj je v knjižici poleg Trubarjevega izročila predstavljena bogata kulturna dediščina Rašice. Ob tej priložnosti je bila prvič predstavljena tudi nova upodobitev Primoža Trubarja, delo akad. slikarja Tomaža Perka, ki je objavljena tudi na zadnji strani knjižice. Naj drugi natis v Trubarjevem letu 2008 pomeni tudi zahvalo Janezu Debeljaku za ohranjanje kulturne dediščine Trubarjevih krajev. Knjigo lahko naročite v zavodu Parnas (041 833 456) ali jo kupite na Trubarjevi domačiji. Metka Starič, zavod Parnas Fotografija Jože Starič naj prostovoljka V natečaju Naj prostovoljka sodelovala tudi Občina Velike Lašče s prostovoljko romano petrice Mladinski svet Slovenije je letos že šestič zapored razpisal natečaj za Naj prostovoljko oz. Naj prostovoljca. Na občini smo se odločili da si mesto v tem natečaju prav gotovo zasluži Romana Petrič. V obrazložitvi k prijavi na natečaj smo zapisali: »V Občini Velike Lašče se mladi povezujejo v različnih društvih in interesnih skupinah, med katerimi so ena od aktivnejših skupin Dobrodelčki iz Roba, ki jih vodi prostovoljka Romana Petrič. Skupaj z mladimi animatorji, ki jih zna pritegniti k sodelovanju, so aktivni na različnih področjih dela -oživljanje tradicionalnih običajev, povezanih zlasti s praznovanji, ka-ritativna dejavnost, aktivno preživljanje prostega časa šolske mladine med počitnicami ... Romana Petrič je z delom z mladimi začela pred desetimi leti. Z raznimi oblikami dela jih povezuje v aktivno skupnost, v kateri z njimi skupaj ustvarja na različnih področjih - razne delavnice, glasbene in športne aktivnosti, karitativno delo. Že nekaj let zaporedoma je organizatorka projekta Oratorij Rob v času poletnih počitnic. Otroci po nekaj dni skupaj preživijo v aktivnem delu na različnih področjih - poglabljajo svoje duhovno znanje, se zabavajo, rekreirajo, ustvarjajo, obiskujejo bolne in ostarele, spoznavajo bližnje kraje, naše običaje in še kaj. V skupino Dobrodelčkov vključuje otroke od najmlajših do starejših, pri vodenju pa ji pomagajo starejši Dobrodelčki, ki so sedaj že srednješolci in študentje, na posameznih področjih pa v aktivnosti uspešno vključuje tudi njihove starše, ter na ta način plete medgenera-cijsko nit, ki je še zlasti pomembna v odročnejših krajih, kamor sodi Rob z okoliškimi vasmi in kjer imajo mladi sicer bistveno manj možnosti za različne izvenšolske aktivnosti, kot je to v večjih, predvsem pa v mestnih okoljih. Aktivno vključevanje mladih v skupino Dobrodelčkov je pokazatelj pozitivnega odnosa do dela na tem področju in priznanje voditeljici Romani za vse ure njenega prostovoljnega dela.« Zaključna prireditev v akciji Prostovoljec leta je bila 18. junija 2008 v Vili Podrožnik v Ljubljani, kjer sta vse sodelujoče prostovoljce na natečaju in njihove prijavitelje sprejela predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je tudi častni pokrovitelj projekta, in njegova soproga Barbara Miklič Türk. Slovesnosti sta se udeležili Romana Petrič in podžupanja dr. Tatjana Devjak. Dr. Türk je med drugim povedal, da želi, da se sebičnost umika iz naših src in da vrednote, kot so prostovolj-stvo, medgeneracijska solidarnost, krepimo in jih postavljamo v ospredje. Romana Petrič pa je v intervjuju za POP TV na vprašanje, zakaj se je odločila za prostovoljstvo, povedala: »To mi leži. Rada se ukvarjam z mladimi, z otroki. To je prišlo samo po sebi, to delam že od srednje šole. Dobrota je sirota v mojem primeru ne drži. Mene pozitivno sprejemajo, ob tem se počutim dobro, ostali vidijo nekaj pozitivnega in tudi sami kaj dobrega naredijo.« Iskrene čestitke vsem prostovoljcem, ki so sodelovali na tem natečaju, predvsem pa naši Romani Petrič. Občinska uprava Veronika Vasic Nove obvestilne table za Trubarjevo domačijo in grad Turjak Pomembni kraji v Velikih Laščah v Trubarjevem letu po novem označeni tudi ob avtocesti in državni cesti V letošnjem letu, ko praznujemo častitljivo 500. obletnico Trubarjevega rojstva je bila ena izmed aktivnosti tudi postavitev turističnih tabel. Za tako pomembne kulturno zgodovinske kraje kot jih imamo v občini Velike Lašče je bila tovrstna pridobitev že skoraj nujna in veseli smo lahko, da se je projekt uspešno zaključil ravno pred osrednjo državno prireditvijo ob počastitvi 500. obletnice rojstva očeta slovenskega jezika, ki je bila na Rašici. Da so table postavljene v skladu z Zakonom o javnih cestah in Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l. RS, št. 11 0/06) pa je bilo od začetka pa do same postavitve tabel potrebno ogromno medsebojnih usklajevanj župana in strokovnih služb občinske uprave tako z Družbo za državne ceste kot tudi z Družbo za avtoceste RS, ki je glede na našo vlogo tudi v celoti financirala postavitev treh tabel ob avtocesti. Ob državni cesti iz smeri Ljubljana-Kočevje lahko prvo tablo, ki označuje grad Turjak opazimo pred križiščem v Turjaku (slika 1). V nadaljevanju proti Kočevju pa pred križiščem na Rašici opazimo obve-stilno tablo za Trubarjevo domačijo (slika 2). Na avtocesti pa na naše kraje obveščajo table kar iz treh smeri. Če se peljemo iz smeri Maribor proti izvozu Ljubljana- jug lahko obvesti I no tablo zagledamo že pred predorom Strmec (slika 3), naslednjo opazimo, če se peljemo iz koprske smeri, tretja tabla pa je postavljena iz smeri Novega Mesta pred izvozom za Šmarje Sap. Velike Lašče Trubarjeva domačija Grad Turjak - V Velikih Laščah - zibelki slovenske kulture lahko zdaj pričakujemo še več obiskovalcev saj so zdaj tudi ob avtocesti nazorno označene smeri naših kulturno zgodovinskih krajev. Glede postavljenih tabel dobivamo tudi veliko zahval in čestitk, česar smo še posebej veseli, zato gre naša zahvala tudi obema ustanovama DARS in DDC RS, kateri sta prisluhnili našim željam in brez katerih ta projekt ne bi bil izvedljiv. Besedilo in fotografije: Marija Ivane Campa Državna proslava ob 500^ letnici Trubarjevega rojstva Zahvala Trubarjevemu odboru Občine Velike Lašče, občinskim društvom, organizacijam in posameznikom Občinski svet Občine Velike Lašče je na svoji 3. reclni seji, clne, 19. januarja 2007 sprejel sklepo imenovanju občinskega odbora za obeleženje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja in razglasil leto 2008 za Trubarjevo leto. V občinski odbor za obeleženje 500-letnice so bili imenovani : Anton Zakrajšek (župan), clr. Tatjana Devjak (poclžupanja), mag. Marko Žužek, Jože Stritar in Andrej Pečnik (vsi trije predstavniki Rašce), Božo Kovačič in Boris Zore (predstavnika Turjaka), Janez Gruden (predstavnik odbora »ustanoviteljev« Trubarjeve domačije), Matjaž Gruden, (direktor Javni zavod Trubarjevi kraji) in Ecli Zgonc (ravnatelj osnovne šole Primoža Trubarja). Odbor je pripravil program prireditev za Trubarjevo leto, izpeljal poziv društvom, posameznikom in organizacijam za sodelovanje pri pripravi Trubarjevega leta, uspešno izpeljal razpis za logotip in spominke in aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi tako nosilnih prireditev za vsak mesec posebej, kot tudi pri organizaciji ostalih prireditev v občini. Marsikateri član odbora je tudi zelo aktivno sodeloval pri obnovi trubarjevine, ki je z letošnjim letom dobila prav poseben - svečan viclez. Predstavnik občine in občinskega odbora gospod Anton Zakrajšek je interese občine predstavljal na Republiškem odboru za počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja in je zelo aktivno sodeloval pri pripravi republiške prireditve 8. junija 2008 na Rašici. Leto se počasi preveša v drugo polovico. Čaka naš še kar nekaj odmevnih prireditev, izpeljava Velikolaškega festivala, uradni zaključek večerov Na trubarjevini v čast domovini, pa vseeno: ISKRENA HVALA VSEM VAM IN VSAKEMU POSEBEJ, KI STE POMAGALI, DA SMO IZPELJALI PRIREDITEV 8. JUNIJA 2008 NA RAŠICI TAKO DOBRO, KOT SMO JO. DRAGI RAŠČANI,ČLANICEDRUŠTVAPODEŽELJSKIH ŽENA IZ VELIKIH LAŠČ, ČLANI DRUŠTVA ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE GRADEŽ, KLEMEN PEČNIK IN ČLANI GASILSKIH OBČINSKIH DRUŠTEV, PREDSTAVNIKI JAVNEGA ZAVODA TRUBARJEVI KRAJI - MATJAŽ, ANDREJ, BARBARA, PUŠTAB D.O.O., PODJETJE ACEST, GOSPA VERONIKA, GOSPOD ŽUPAN - ISKRENA HVALA. LEPO JE DELATI IN ŽIVETI S TAKO DOBRIMI, PRIJETNIMI IN VELIKIMI LJUDMI. Predsednica Občinskega odbora za obeleženje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja: clr. Tatjana Devjak, poclžupanja Gledališki abonma 2008/2009 Približuje se nam 1 2. sezona gledališkega abonmaja v Velikih Laščah. Koncept predstav je več ali manj jasen: predstave so ob petkih, večinoma so to komedije, le število predstav na sezono se spreminja. Obiskovalci si želijo komedij, želijo se sprostiti in nasmejati. Kot vodja abonmaja upoštevam želje abonentov, menim pa, cla mora biti v programu vsaj ena predstava, ki ni komedija, predstava, ki naj bi nas popeljala v svet drame oziroma monoclrame, v svet, ki je drugačen in ki v tebi pusti sleci clalj časa. Tako kot smo si različni ljudje mecl seboj, tako različni so odzivi publike na predstavo. Nekaj presenečenja je pri nekaterih obiskovalcih abonmaja zaradi svoje kratkosti in drugačnosti sprožila predstava LA-LA-LA, produkcije Osum, ki jo je režiral Matej Filipčič. Odličen režiser, dobro opravljeno clelo vseh nastopajočih in s strani kritikov - odlična predstava. Matej Filipčič je bil tudi režiser državne proslave ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki je bila 8. junija 2008 na Rašici. Tucli to prireditev je odlično izpeljal. Ko postavljamo program, imamo kar nekaj omejitev, največja je naš ocler, ki je velikokrat premajhen za res vrhunske predstave, ki bi jih lahko pripeljali v Velike Lašče. Spet druga omejitev so petki, ko imajo gledališča predstave cloma in ne gostujejo. Največja težava pa so sami nastopi, ko ti odpovejo že dogovorjeno predstavo in moraš na vrat in nos iskati rezervno predstavo. Za letošnji abonma smo se na občini dogovorili, cla bomo bolj fleksibilni glecle dneva predstave, torej abonmajske predstave bodo, če ne bo možen drugačen dogovor z gledališči tucli clrug član v tednu. Odločili smo se, cla bomo v program uvrstili pet predstav, šesta bo nagradna in bo presenečenje. Dogovorili smo se že za tri predstave: Carmela in Paulino, variete na fino iz Mestnega gledališča Ljubljanskega, Življenje pocleželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni iz Drame Ljubljana in Duohtar pod mus iz Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice. Slednja predstava je dobila nagrado za komedijo leta. Podroben program gledališkega abonmaja in podatki o vpisu boclo objavljeni v naslednji številki Troble. Prodaja kart bo sprva organizirana za stare abonente in občane Velikih Lašč, nato pa bo prodaja kart organizirana tucli za občane sosednjih občin. Naš cilj je prodati vse karte v Levstikovem clomu. Predvidevamo, cla ne bomo dvignili cene abonmajskih kart, boclo pa dražje karte za posamično izven abonmajsko prodajo. Želimo si, cla bi ostali z nami tucli naslednjo sezono, morda pripeljali s seboj še svojega prijatelja ali prijateljico in cla vam boclo predstave v užitek in v veselje. Vodja gledališkega abonmaja: clr. Tatjana Devjak, poclžupanja Na podlagi Pravilnika o uporabi večnamenske športne dvorane v Velikih Laščah (Ur. glasilo občine Velike Lašče št. 2/08) objavljamo JAVNI RAZPIS ZA UPORABO ŠPORTNE DVORANE V VELIKIH LAŠČAH ZA SEZONO 2008/2009. Vabimo športna društva, klube in druge zainteresirane uporabnike športne dvorane, da za sezono 2008/2009 oddajo vlogo za uporabo športne dvorane. Na podlagi zbranih vlog za uporabo športne dvorane bo upoštevana prednostna pravica uporabnikov po naslednjem vrstnem redu: 1. OS Primoža Trubarja Velike Lašče za izvedbo šolskega pouka športne vzgoje in šolskih interesnih dejavnosti, 2. programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz občine Velike Lašče, 3. programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Velike Lašče, 4. drugi klubi, društva in skupine iz Občine Velike Lašče, ki izvajajo športno rekreacijo 5. športna društva in klubi izven občine, 6. drugi uporabniki. Razpored uporabe dvorane na podlagi prijav pripravi komisija, ki jo imenuje župan. Predlog komisije potrdi župan. Z uporabniki športne dvorane občina sklene pogodbo, v kateri se poleg splošnih plačilnih pogojev in drugih določb o medsebojnih obveznostih lastnika, upravitelja in uporabnika, določi tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo športne dvorane, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzročeno škodo na objektu in opremi ter za varnost uporabnikov . Prijavo na razpis je treba oddati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Občine Velike Lašče (http: www.velike-la-sce.si), lahko pa ga dobite tudi v tajništvu občine. Rok za prijavo je 10. september 2008. (Informacije: Veronika Vasic 01/7810 367). Občina Velike Lašče janezovi med raščani Vsakoletna prireditev Raščani za Raščane je letos sovpadla s praznovanjem 500. letnice Trubarjevega rojstva. Zato sta Krajevni odbor in TŠD Rašica sklenila vnesti s svojo prireditvijo tudi del Trubarjeva duha. Odločili so se ponatisniti leta 1986 izdano knjižico Janeza Debeljaka Trubarjeva Rašica, predstaviti potret Primoža Trubarja - umetniško delo Tomaža Perka in domačine ter goste s pripovedjo Andreja Perhaja popeljali v Trubarjev čas. Na svoje praznovanje so povabili tudi družino pokojnega J. Debeljaka in ožje sorodnike. Tako smo se zadnjo majsko nedeljo z Raščani sešli na Trubarjevim. Tam smo prisluhnili zanimivi pripovedi o Trubarju, v Skednju občudovali novo upodobitev slavnega rojaka in prisluhnili predsedniku KD Rašica in Podlog Andreju Pečniku, ki je predstavil preoblečeno knjižico o Trubarjevi Rašici. Knjižica je v novi oblikovni podobi in vsebinsko dopolnjena izšla ob finančni podpori podjetja Dafos z Rašice, za oblikovno prenovo in vsebinsko dopolnilo ter izdajo pa jo je pripravil ob sodelovanju pokojnikove žene Tanje Debeljak zavod Parnas s požrtvovalno Metko Starič. Sledil je ogled lepo urejene vasi, zanimivih vojaških obeležij, razstavljenih strojnih in ročnih unikatnih izdelkov. Po Ogledu in pripovedi o raški preteklosti so nas pospremili domačini do gasi I nega doma-prizorišča vsakoletnega vaškega druženja. Po kratkem nagovoru, razvitju vaške zastave in podaritvi Janezove knjižice vsem prisotnim, je sledila bogata pogostitev. Vsega o čemer sem napisala, gotovo ne bi bilo - ali pa ne tako prisrčno in na višini, če ne bi bili Raščani med seboj povezani in pripravljeni sodelovati. Vredno posnemanja! Sorodniki pokojnega Janeza Debeljaka smo počaščeni, da so se Raščani ob tej priložnosti poklonili njegovemu spominu in nas povabili medse. Idejnemu vodji in vsem, ki so kakor koli prispevali k ponatisu Trubarjeve Rašice in bogatemu doživetju raškega vaškega praznovanja, se v imenu prisotnih sorodnikov in bratovih prijateljev iskreno zahvaljujem. Napisala: Tinca Indihar Inu mi nesmo v le-timu našimu obračanu oli tolmačevanu lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajnske kranjske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti; (Primož Trubar) Majsko in junijsko dogajanje na trubarjevini Na Trubarjevi domačiji na Rašici so se tudi v maju in juniju nadaljevale prireditve v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Bile so v glavnem povezane s knjigo. V petek, 16. maja, je potekal pogovor z dr. Igorjem Lukšičem ter predstavitev njegove knjige Politična kultura. V petek, 23. maja, je Veleposlaništvo Švice v Sloveniji in Društvo Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče pripravilo predstavitev slovenskega prevoda novele Dedkova nedelja, švicarskega avtorja Jeremiasa Gotthelfa. Že naslednji dan je domačija gostila do sedaj najmlajšo avtorico, ki se je do sedaj prestavila pri nas. Komaj petletna Mia je s pomočjo mamice Mateje napisala in narisala slikanico Zajček ima rojstni dan. Z njo se je pogovarjala Ana Porenta iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, ki je za mlade obiskovalce izvedla tudi Hišo abecednico. LEPOTA SVETA PO ADLOVO IN HAZETOVO Kako si predstavljata lepoto sveta Dušan Zekovič - Haze in Andrej Perhaj - Adl, sta umetnika predstavila s skulpturami in poezijo v galeriji Skedenj 30. maja. V petek, 6. junija, so se na domačiji zaključila srečanja pod geslom Na trubarjevini v čast domovini, ki jih je šest sezon pripravljal Tone Kuntner v sodelovanju z Občino Velike Lašče. Gost zadnjega večera je bil Aleksandre Zorn, državni sekretar, literarni kritik, esejist in publicist. Večer je bil posvečen dr. Jožetu Pučniku. Z osrednjo proslavo 8. junija pa domačija ni zamrla. Trenutno je v galeriji Skedenj na ogled likovna razstava akademskega slikarja in glavnega pobudnika tradicionalnih slikarskih srečanj Trubarjevi kraji Jožeta Cente. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Grad Turjak postaja tudi galerijski prostor Jubilejna mala retrospektivna razstava akademskega slikarja Sama Kovača 80-letnica je bila glavni vzrok, da je akademski slikar Samo Kovač pripravil »Jubilejno malo retrospektivno razstavo« v Viteški dvorani na gradu Turjak. Razstavo, skupaj s kratkim pregledom življenja in dela velikega umetnika, je predstavila ga. Helena Grebenc-Gruden, na klavir pa sta zaigrali pianistki Meta Kokošinek in Eva Zakrajšek. Slavljenec Samo Kovač in velikolaški župan Anton Zakrajšek. Kovačevi razstavi je 20. junija sledila razstava oljnih slik in portretov avtorja Danijela Tudjine. a slika (poslana naknadno v ponedeljek) Ogledati si jo bo možno do 6. julija, ko bodo postavljeni na ogled Obrazi Primoža Trubarja, upodobitve Primoža Trubarja, kakor so ga upodobili slovenski umetniki od nekdaj pa vse do danes. Razstavo je pripravila Organizacijska skupina Umetniškega programa Juteršek, Krečič, Menaše in Brunec. Več o odprtju pa boste lahko prebrali v naslednji številki. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Ni ko Samsa Foto: Barbara Pečnik OPRAVIČILO V prejšnji številki Troble nam je v članku o novih lokalnih vodnikih ponagajal tiskarski škrat. Med navajanjem novih vodnikov nam je ušla ga. Marta Grčar, ki je pridobila licenco za splošno vodenje po občini. Za napako se ji iskreno opravičujemo. Javni zavod Trubarjevi kraji Slikanica Zajček ima rojstni dan Najmlajša pisateljica na Trubarjevi domačiji V soboto, 24. maja 2008, je favni zavod Trubarjevi kraji v Galeriji Skedenj na Rašici pripravil predstavitev knjige Zajček ima rojstni dan. Ustvarila jo je najmlajša pisateljica, ki se je kdaj predstavila na Trubarjevi domačiji. Mia Dimic šteje 6 let, svojo prvo knjigo je napisala v okviru projekta, ki ga izvaja skupina Muce iz Vrtca Galjevica pod mentorstvom vzgojiteljice Andreje Košir. Gospa Košir je spregovorila o projektu To so bli uni cajti, ki so ga v skupini posvetili 500-letnici Trubarjevega rojstva, ter pokazala izdelke otrok. Mio Dimic je prestavila kot izjemno ustvarjalno deklico, ki že od malega najraje posega po knjigah in precej časa preždi z njimi v knjižnem kotičku. Omenila je, da je ideja o zajčkovi slikanici nastajala že pri projektu Palček Bralček, nato pa po spletu ustreznih okoliščin zagledala luč sveta v knjižni obliki. Obiskovalce, ki so napolnili Galerijo Skedenj, je pozdravila tudi gospa Ana Mislej, ravnateljica Vrtca Glajevica, ter izrekla zadovoljstvo in podporo skupini, vzgojiteljicam ter mladi avtorici. V pogovoru, ki je sledil, nam je Mia Dimic povedala, da so njene najljubše živali zajci, zato jim knjigo tudi posveča. V njeni preprosti, a dobro zasnovani in smiselni pripove- Mia je seveda kot vsi pravi pisatelji obiskovcem slikanice tudi podpisovala. di, se k zajčku na rojstni dan odpravijo prijatelji, veselijo se zabave in vsak prinese s seboj nekaj izvirnega - pomembno jim je, da so skupaj in se sprejemajo, čeprav so različni. Mia je zgodbo tudi ilustrirala, knjigo pa je opremila Mateja S. Dimic, oblikovalka in Miina mama. Z izjemno rahločutnostjo je krhke otroške risbe ukomponirala v barvne podlage, ki jih je Mii pomagala poslikati starejša sestra. Knjižica je simpatična, slikovita, zelo primerna za bralce - začetnike. Za tiste, ki bi jo želeli naročiti, lahkoto storite tako, da pošljete elektronsko pošto na naslov: zru@ zru.si. Otroci vrtca Galjevica so po Miini predstavitvi in korenčkovih prigrizkih, ki so pobegnili iz slikanice Zajček ima rojstni dan, izdelovali črke v Hiši Abeced niči Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in presenetili s svojim poznavanjem abecede in besednim zakladom. Predstavitev Mi i ne knjižice je bila nekaj posebnega, saj si odrasli nismo mogli kaj, da ne bi segli v roke in čestitali mali Mii za njen uspeh, jo prosili za avtogram, hkrati pa se zavedali, koliko družinske energije je vložene v tak projekt. Ustvarjalnost, svoboda, hkrati pa vodenje, vztrajnost in podpora šele skupaj lahko prinesejo take zanimive rezultate, kot je slikanica Mie Dimic Zajček ima rojstni dan. Cestike mladi avtorici in vsem, ki ste jo pri snovanju knjižice spodbujali! Besedilo: Ana Porenta Foto: Gregor G resa k lepota sveta -v juniju na ogled na trubarjevini Galerija Skedenj, 30. maj - junija je bila v galeriji Skedenj na ogled likovna razstava Lepota sveta, na kateri so predstavljene skulpture Dušana Zekoviča - Hazeta v povezavi s poezijo Andreja Perhaja - Adla. Že v začetku leta je pri zavodu Parnas izšla tudi istoimenska knjiga. Ob odprtju razstave je Jože Starič predstavil oba avtorja, Adl je prebiral svoje pesmi, Haze pa predstavil svoje skulpture, ki so jih navdihnile Ad-love pesmi ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k nastanku knjige in razstave. Na obiskovalce pa je prav poseben vtis naredila tudi Slavica Marinkovič - virtuozinja na harmoniki. Andrej Perhaj med prebiranjem pesmi iz pesniške zbirke Lepota sveta. Foto: Metka Starič Vsem Slovencem Razstava vsem Slovencem gostovala v kemptnu (2. junij), derendingenu (3.-12. junij) in Stuttgartu Večdnevnemu popotovanju v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar se je pridružil tudi zavod Parnas in v cerkvi Sv. Magnusa (Manga) v Kemptnu na ogled postavil razstavo Vsem Slovencem. V sodelovanju s pastorko Jutto Martin je razstava dobila primerno mesto v stranski ladji cerkve, kjer si jo je lahko ogledalo veliko število ljudi. Odmev na razstavo je bil tolikšen, da jo bomo na povabilo evangeličanske cerkvene občine iz Kemptna ponovno postavili na ogled v času reformacije in izvedli še knjigoveško delavnico. Razveseljujoče. Razstava je svoje mesto dobila v evangeličanski cerkvi sv. Magnusa (Manga) v Kemptnu. Z zanimanjem so si jo ogledali tako udeleženci izleta po Trubarjevih poteh v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar (večina zaslug za uspešno potovanje gre Marku Zoretu) kot tudi v Kemptnu živeči Nemci. V ta namen smo pripravili tudi posebne spremne knjižice s prevodi panojev v nemški jezik. Razstava je dobila svoj prostor v stranski ladji cerkve sv. Manga v Kemptnu Matjaž Gruden je v imenu sodelavcev razstave Vsem Slovencem s Trubarjeve domačije pastorki ge. Jutti Martin izročil kipec Trubarja (delo Aleksandra Arharja) in se ji zahvalil za gostoljubje. Ker so bili nad razstavo v Kemptnu obiskovalci navdušeni, so nas poprosili, da jo ponovno pripeljemo tja ob dnevu reformacije in pripravimo tudi knjigoveško delavnico. Knjižničarka evangeličanske cerkvene občine v Kemptnu pa nam je pokazala originale Trubarjevih knjig, hranijo jih kar v cerkvio, kar je bilo za nas nepozabno doživetje! Iz Kemptna seje razstava preselila v Evangeličanski dom Primus Truber Haus v Derendingenu, kjer je na ogled od 3. do 12. junija 2008 - od tam pa se seli v Stuttgart in nato na mladinsko prvenstvo v nogometu v Tuebingenu. Pri vzpostavljanju vezi za gostovanja po Nemčiji, nam ves čas zvesto stoji ob strani dr. Zvone Strubelj. Zato smo mu mu ob občinskem prazniku na slavnostni akademiji v Velikih Laščah izročili kipec Trubarja (delo Aleksandra Arharja) in se mu javno zahvalili za vso pomoč. Besedilo in foto: Metka Starič, Zavod Parnas V imenu ustvarjalcev razstaveinTrubar-jeve domačije je Matjaž Gruden izročil kipec Trubarja pastorki jutti Martin Predstavitev Knjige predstavitev prevoda novele dedkova nedelja švicarskega pisatelja jeremiasa gotthelfa Člani društva Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče že več kot deset let sodelujemo in prijateljujemo s prebivalci Občine Lutzelfluh v Emmentalu, kjer je pastor, pisatelj in šolnik Jeremias Gotthelf deloval od leta 1831 do svoje smrti leta 1854. V slovenskem jeziku sta do zdaj izšli dve njegovi deli: Črni pajek, prvič leta 1925, Liza, nenavadna dekla leta 1997 in istega leta ponovno zgodba Črni pajek. Veseli smo, da se je v Trubarjevem letu Gotthelfovim delom v slovenščini pridružila nova knjiga - prevod zgodbe Dedkova nedelja. Pripoved govori o zadnjem dnevu starega moža, ki ureja stvari svojega življenja, se z mirno vestjo ozira v preteklost in pripravlja vse potrebno za prihodnost. Knjigo je izdala založba Karantanija v sodelovanju s Švicarskim veleposlaništvom v Sloveniji, prevod pa je financiralo društvo Gotthelf - Stube iz Lutzelfluha. Predstavitev nove knjige je bila v petek, 23. maja, na Trubarjevi domačiji. Prireditev je organiziralo Švicarsko veleposlaništvo skupaj z društvom Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče. Zbrane so pozdravili švicarski veleposlanik v Sloveniji Štefan Speck, župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in Predstavitev knjige Politična kultura na Trubarjevi domačiji V PETEK, 16. MAJA, JE BILA NA TRUBARJEVI DOMAČIJI NA RAŠICI V ORGANIZACIJI JAVNEGA ZAVODA TRUBARJEVI KRAJI IN OBČINSKEGA ODBORA SOCIALNIH DEMOKRATOV VELIKE LAŠČE PREDSTAVITEV KNJIGE POLITIČNA KULTURA. Avtor knjige, profesor dr. Igor Lukšič, predava splošno politologijo, zgodovino političnih idej in sodobne politološke teorije na Fakulteti za družbene vede. S svojo zadnjo knjigo vnaša v slovenski znanstveni in politični prostor premislek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti politike in politične kulture pri nas. Dr. Lukšič je med predstavitvijo še posebej poudaril, da moramo za uspešno delovanje v politiki vložiti več energije v medsebojne odnose in razviti najprej družinsko zavest, nato politično zavest, sledi ji državljanska, nato mednarodna in nazadnje svetovna zavest. predsednica društva Kulturni most Irena Indihar. Predstavitev je povezoval Matjaž Gruden, sodelovali so učenci Glasbene šole Ribnica: Ana Stritar, Lara Petrič, Blaž Podobnik in Pavla Lušin ter Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom Martine Kovačič. Izredna profesorica mariborske univerze dr. Vesna Kondrič Horvat je spregovorila o avtorju Jeremiasu Gotthel-fu in ga označila kot »Shakespearja kmečkega sveta« in pomembnega predstavnika realizma. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za lep in zanimiv večer. Posebna zahvala gre upokojeni profesorici Ljudmili Schmidt kot idejni pobudnici projekta, gospodu Jorgu Siegenthalerju s Švicarskega veleposlaništva za njegova prizadevanja za izdajo knjige in predstavitev na Trubarjevi domačiji. To razumemo kot priznanje in zahvalo našemu društvu in Občini Velike Lašče, ki ima edina v Sloveniji partnersko in prijateljsko povezavo s švicarsko občino. Zahvaljujemo se tudi Občini Velike Lašče, ki je skupaj s švicarskim veleposlaništvom prispevala nekaj sredstev za izvedbo predstavitve nove knjige. Za društvo Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče Irena Indihar V svoja razmišljanja je vpletel tudi pomen delovanja Primoža Trubarja v političnem smislu. Primož Trubar je deloval za spremembo političnih razmerij znotraj vladajoče rimskokatoliške cerkve. S svojim političnim delovanjem je odprl slovenski prostor za pluralnost misli in tako povezal slovenski živelj s sodobnimi evropskimi tokovi. Osnovno sporočilo dr. Lukšiča je, naj politika ne vleče razvoja ne levo, ne desno, ampak naprej. Mag. Polona Cvelbar Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM V NOVE PROSTORE V zadnjem času skoraj ne mine dan, da ne bi slišali kakšne novice o prostorskih težavah, ki jih imajo vrtci in občine zaradi večjega števila vpisanih otrok za šolsko leto 2008/2009. S povečanim vpisom otrok v vrtec smo se srečali tudi v naši občini. Do razpisanega roka (30. april 2008) je prispelo 66 vlog za vpis v vrtec Sončni žarek, od tega 15 vlog iz sosednjih občin. Po preteku roka so prispele še tri vloge za sprejem v vrtec. V šolo 1. septembra odide 26 otrok in tako je bilo v vrtcu 25 prostih mest za prvo starostno obdobje in 9 prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja. Ker je število vlog presegalo število prostih mest, je o sprejemu v vrtec odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Po prvem pregledu prošenj smo takoj obvestili občino ustanoviteljico o prostorskem problemu. Cilj občine, vrtca in šole je že ves čas zagotavljanje varstva in vzgoje čim večjemu številu otrok naše občine. Tako smo k reševanju problema zelo odgovorno pristopili delavci vrtca in občine in poskušali najti najboljšo možno rešitev za otroke in starše. Po pregledu prostorov, ki bi bili ustrezni za izvajanje predšolske dejavnosti smo sprejeli odločitev, da odpremo en oddelek vrtca na podružnični šoli Turjak. Razlogov za odločitev je več: - prostor, ki ga bodo jeseni napolnili 5 do 6 let stari otroci, je bil obnovljen in ustreza pogojem in standardom, ki so predpisani za opravljanje predšolske dejavnosti; - lokacija je primerna, ker se večina staršev vozi na delo v Ljubljano in otroka spotoma odda ali vzame iz vrtca; - šola ima tudi dovolj veliko zunanje igrišče, tako da bomo otrokom zadovoljili tudi njihove potrebe po bivanju in igri na prostem. Med počitnicami bomo izvedli vsa potrebna popravila in dela ter prostor primerno opremili s predpisano opremo, da se bo delo s 1. septembrom lahko nemoteno pričelo. Vsak začetek nečesa novega je težak. Tudi odločitev o tem, kateri otroci naj gredo v novi oddelek, ni bila lahka. Z vzgojiteljicami vrtca smo pretehtali več možnosti in sprejeli odločitev, da predlagamo staršem ene skupine otrok preselitev v nove prostore. Otroci, vzgojiteljici in starši, ki se že dobro poznajo in se razumejo, lažje prenesejo različne spremembe. Vsi starši, ki bi imeli s preselitvijo na Turjak prevelike težave, so imeli možnost, da otroka obdržijo v vrtcu v Velikih Laščah, otrok pa bi bil vključen v drugo skupino. Tako smo lahko ugodno rešili vse vloge za sprejem v vrtec s 1. septembrom 2008 in sprejeli 53 otrok. Zaenkrat ne moremo sprejeti 6 otrok, ki bi jih starši želeli vključiti oktobra, novembra, decembra in januarja 2009. Vseh 6 otrok je uvrščenih na prednostni seznam za sprejem v vrtec in bodo lahko sprejeti v vrtec, če bo kaj prostih mest. V reševanje prostorskega problema in organizacije je bilo vloženega veliko dela, truda in prizadevanj vseh odgovornih na občini in v šoli. Zahvaljujem se vsem za sodelovanje, prav tako tudi vsem staršem, ki so s svojim ravnanjem in predlogi prispevali k rešitvi problema. Stanka Mustar, pom. ravnatelja Načrtovanje odprtja vzgojno-varstvene družine Ker bodo oddelki v vrtcu glede na sedanje stanje prijav s 1. septembrom polni kljub odprtju dodatnega oddelka na Turjaku, bomo skušali skupaj z vodstvom vrtca za otroke, ki bi jih starši želeli vključiti v vrtec kasneje, poiskati varstvo v varstveni družini. Takšna oblika varstva, ki smo jo v občini včasih že imeli, je opredeljena v Zakonu o vrtcih (Ur.I. RS št. 100/2005). V varstveni družini za I. starostno obdobje je lahko vključenih 4 do 6 otrok, za II. starostno obdobje 5 do 8, v kombinirani skupini pa 5 do 7 otrok. (Pravilniko normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Ur. I. RS št. 75/2005). Za otroke iz prvega starostnega obdobja lahko izvaja to obliko varstva oseba, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa oseba, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja. Kandidat, ki bi želel opravljati delo v varstveni družini na svojem domu, mora imeti v skladu z normativi in standardi zagotovljen ustrezen prostor in opremo v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. I. RS št. 33/2008). Zainteresirani kandidati, ki izpolnjujejo kadrovske in prostorske pogoje za odprtje varstvene družine, lahko dobijo več informacij v vrtcu na tel. št.: 01/7881 582 - Stanka Mustar, ali na občini tel. 01/7810 367 - Veronika Vasic. Javni razpis s podrobnimi pogoji za prijavo bo vrtec objavil v naslednji številki Troble. Občinska uprava Veronika Vasic razpis za varstveno družino Za zagotavljanje izvajanja programa javne službe - predšolska vzgoja, lahko vrtec organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu in ima v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo. V vzgojno-varstveno družino je vključenih 6 otrok. Možnosti za vzgojitelja zasebnika in varuha predšolskih otrok so objavljene na strani Ministrstva za šolstvo in šport. Stanka Mustar, pom. ravnatelja Plavalni tečaj v našem vrtcu V PONEDELJEK, 9. JUNIJA, SE JE ZAČEL TEČAJ PLAVANJA ZAVSE OTROKE IZ SKUPINE RIBICE TER STAREJŠE OTROKE IZ SKUPINE RAČKE. Tečaja se je udeležilo 27 otrok, ki so že komaj čakali, da se odpravimo proti Ljubljani. Zjutraj, ko si stopil v igralnico, si lahko začutil, kako so otroci komaj čakali, da se odpravimo na plavalni tečaj. Po hitrem zajtrku smo pobrali nahrbtnike in se odpravili proti avtobusu. Na avtobusu je bil pravi vrvež. Otroci so se pogovarjali samo o tem, kdaj bomo že končno prispeli do bazena. Ko smo se le pripeljali do OS Savsko naselje, nas je lepo sprejel g. Jože. Hitro smo se morali razdeliti na dve skupini. V prvi skupini so prevladovale punce, ampak le zaradi svojih pričesk. V drugi skupini pa so bili večinoma fantje, ki pa s sušenjem svojih pričesk nimajo problemov. Kratki lasje - hitro suha glava. Na bazenu sta nas sprejela dva vaditelja, ki sta nas poučila o pravilih lepega obnašanja ob in v bazenu. Nato je sledil prvi vstop v vodo. Cisto počasi po stopnicah in že je bila vsa skupina v vodi. V bazenu je vsak od otrok pokazal, kaj zna (potopil glavo, poskusil zaplavati ali pa samo hoditi v vodi). Druga skupina je v igralnici barvala, se igrala družabne igre, risala s kredo na tablo, pomalicala in si tako krajšala čas. Potem je sledila zamenjava skupin. Naslednji dan so skupine razdelili glede na njihove sposobnosti v vodi. Tako je ostalo vse do konca tedna. Otroci so se skozi igro naučili potopiti glavo za 5 sekund, plavati čolnička, drseti v vodi in plavati žabico. Po končanem tečaju je sledil še preizkus. Otroci so navijali za svoje sovrstnike in jih s tem spodbujali. Tečaj so uspešno opravili prav vsi. Prvi dan plavanja se je popolnoma razlikoval od zadnjega, saj so vsi napredovali. Na koncu smo se zahvalili obema vaditeljema in g. Jožetu za topel sprejem in gostoljubnost. Tako se je končal naš plavalni teden. Vzgojiteljice želimo otrokom lepe počitnice in veliko morskih dogodivščin. Besedilo in fotografije: Nataša indihar clcibanove urice Vzpostavljanje socialnih odnosov V vrtcu Sončni žarek so se januarja začele Cicibanove urice. Interes staršev, da pripeljejo svojega otroka, je bil velik. Oblikovala se je simpatična skupina, ki sva jo izmenično vodili Tadeja in Joži. Vsak četrtek so otroci, polni pričakovanj prihajali na igralne urice. Sprva so bili malo nezaupljivi do nove življenjske izkušnje, potem pa so se postopno osvobodili negotovosti in se prepustili toku dejavnosti. Prizadevali smo si, da bi srečanja potekala sproščeno, da bi se otroci z veseljem vračali ter da bi ob pripravljenih igralnih kotičkih zadostili željo po raziskovanju, manipuliranju z materiali in spoznavanju novega okolja. Otroci so prehajali med igralnimi kotički, likovno ustvarjali, radi so prisluhnili pripovedovanju pravljic. Ob poslušanju so ostrmeli in se preselili v domišljijski svet glavnih junakov. Igralne urice so potekale do konca maja. Vsem otrokom, ki so zvesto prihajali na srečanja, želiva počitnice, polne prijetnih spoznanj, doživetij ter novih prijateljskih navez. Zapisali: Joži Planinšek in Tadeja Škulj Program »Zdravje v vrtcu« v vrtcu Sončni žarek Vrtec Sončni žarek Velike Lašče seje v šolskem letu2007/2008 vključil v program promocije zdravja v vrtčevskem okolju Zdravje v vrtcu, ki poteka pod pokroviteljstvom Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. V vrtcu želimo zagotavljati ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo in za razvoj telesnih in duševnih sposobnosti otrok. Zdravje v otroštvu odločilno vpliva na zdravje v celem življenju posameznika in tudi na zdravje v naslednjih generacijah. Ključnega pomena pa je obdobje do 6. leta starosti. Cilje programa razdelimo v dve veliki področji. Prva skupina ciljev je namenjena oblikovanju vrtčevskega okolja kot skupnosti, ki je zavezana skrbi za zdravje, in utrjevanju pozitivnega odnosa do zdravja. Druga skupina ciljev obsega prizadevanje za zmanjševanje nastanka bolezni in poškodb. V predšolskem obdobju si otroci pridobijo izkušnje, stališča in vzorce vedenja, ki jih večinoma obdržijo vse življenje. Skrb za zdravje je prioriteta pri našem delu in v skladu s tem izvajamo aktivnosti za krepitev zdravja: spoznavanje in uživanje zdrave hrane, veliko gibanja na svežem zraku in v novi telovadnici, umivanje zob in sistematski zobozdravstveni pregled, skrb za osebno higieno, higieno prostorov in igrač, skrb za odpadke, pitje vode in nesladkanega čaja, pogovori, delavnice in didaktične igre na temo zdravja, izleti s starši v naravo, izvajanje športnega programa Zlati sonček ... Delavke vrtca se redno udeležujemo izobraževanj za promocijo zdravja, ki jih organizira Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Otroke in starše želimo s tem projektom osvestiti o pomenu zdravega in varnega načina življenja. Vsi si želimo biti zdravi, zato že v vrtcu skrbimo, da ne zbolimo! Tatjana Marolt, vrtec Sončni žarek varno s soncem Zaščitimo se pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov Vrtec Sončni žarek Velike Lašče sodeluje v projektu Zaščitimo se pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov - Oza-veščarije predšolske populacije. Nosilca projekta sta Društvo za boj proti raku regije Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Osnovni namen projekta je otroke in njihove starše opozoriti na pomen pravilne zaščite pred sončnimi žarki in jim privzgojiti pravilno samozaščitno ravnanje. Osnovna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki sončne svetlobe so enostavna. Upošteval naj bi jih vsak človek, predvsem pa si je treba prizadevati, da bi jih bil deležen vsak otrok! Temeljna priporočila staršem za zaščito otrok pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov: - dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu; - v najbolj vročih urah dneva poiščimo senco; ultravijolični žarki so najmočnejši od 10. do 16. ure, zato se takrat z otroki umaknimo v zaprte prostore ali senco dreves, šotora ...; - otroke navadimo na preprosto pravilo o senci: če je otrokova senca krajša od njegovega telesa, naj takoj poišče senco; - otrokom nadenimo na glavo pokrivalo že zjutraj in jih oblecimo, da lahka obleka pokrije čim večjo površino otrokovega telesa; - ne pozabimo na sončna očala; - uporabljaj mo kreme za zaščito pred soncem z najvišjimi sončnimi zaščitnimi faktorji; - otroke zaščitimo, tudi kadar smo z njimi v senci, saj se UV-žarki odbijajo od površin, kot so voda, pesek, beton in trava. Želimo vam lepe, brezskrbne in bogate počitniške dni in ne pozabite: varno s soncem! Po delovnem gradivu Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Tatjana Marolt, vrtec Sončni žarek zaključna zabava vrtca Sončni žarek Precl nami so počitniški dnevi. Otroci se veselijo letovanja na morju ali v toplicah, preživljanja časa s svojimi starši, sorodniki. Precl odhodom na dopust, pa smo se skupaj poslovili ocl delovnega šolskega leta. Vrtec Sončni žarek je otroke in starše povabil na zaključno srečanje. Organizirane so bile ustvarjalne delavnice po igralnicah vrtca, kjer so aktivno sodelovali otroci in starši. Navzoči otroci so poljubno prehajali mecl dejavnostmi. Za najmlajše je bil pripravljen gibalni poligon. Ostali so izbirali mecl izdelovanjem pentlje, splava, gusarskega pokrivala, poslikavo rutic, lesa in kamenja, oblikovanjem slanega testa, izdelovanjem hobotnice iz plastenke. V frizerskem salonu so si lahko oblikovali modno pričesko. Na priložnost pa je bilo potrebno kar malo počakati, saj je bilo zanimanja veliko. Ob koncu ustvarjanja so otroci dobili sladoled ter se s straši odpravili v športno dvorano. Tam se je nadaljeval drugi del zaključnega srečanja. Gost zabavnega programa je bil animator Sten Vilar. Otroke je popeljal v svet glasbe, plesa in domišljije. V nevidno mrežo dobre volje, ki jo je tkal s svojo razigrano energijo, je lovil celo starše. Za trenutek so pozabili na težave, strahove in se prepustili toku dogajanj. Zaključno srečanje se je uspešno izteklo. Vrtcu Sončni žarek je v največje zadovoljstvo, cla so otroci uživali. Skupini Ribice, ki se poslavlja in podaja na novo življenjsko pot, pa želimo veliko poguma, trdne volje in uspehov. Zapisala Jožica Planinšek Bivanje v Zapotoku 46 otrok iz vrtca Sončni žarek je konec maja odšlo na tridnevno bivanje v naravi v Zapotok pri Kureščku. Bivanja so se udeležili otroci iz starejših skupin: Račke, ježki, Medvedi in Ribice. Prvi dan, 26. maja, so se otroci najprej spoznali z okoljem, se namestili po sobah, naredili kratek sprehod ter se igrali na igrišču. Komaj so čakali, da se bo zvečerilo, saj smo se s svetilkami odpravili v bližnji gozd. Tam smo preganjali Bed-anca in živali na štirih nogah. Naslednji dan smo že navsezgodaj odšli na Kurešček. Popoldne smo ob različnih družabnih igrah, športnih aktivnostih in likovnih dejavnostih, kot so izdelovanje ogrlic in oblikovanje izdelkov iz das mase, čakali na čarovnika Janeza, da nam je prinesel sladoled. Sledila je težko pričakovana čarovniška predstava in »pižama žur«. Tu ni treba dodati, da dolgih priprav na spanje ta večer ni bilo. Zadnji dan je potekala športna olimpijada, vendar nas je močno sonce kmalu prisililo, da smo se umaknili v notranje prostore. Kaj je bilo otrokom najbolj všeč, pa naj povedo kar sami: Nik S.: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo košarko igral, ko mi je David na koš ciljal. Jest sem dal 6 košev, on pa dva. Pa jedli smo dobro: makarone, pire krompir, palačinke, pa prežgan ko. Patricija: Ko smo se igrali, bili na gugalnicah. Najbolj sem si zapomnila ko smo tam spali. Gašper: Ko smo s svetilkami svetil pa so se baterije spraznile in so se same napolnile. Pa po avtu sem rad plezal (igralo). Rad sem palačinke jedu in gres. Ajda: Pižama parti - ko smo plesali in gledali čarovnika. Nik H.: Najbolj mi je bilo všeč, ko sem dal 23 golov med tavelikimi, ko smo hodili, se šli Enko - pa še zmagal sem! Miha: Ko sem šel na Blažev pograd in sva gledala zmaje, pa ko smo dobro jedli, spali, pa pižama žur. Podelitev medalj - vsi smo "zmagovalci" bivanja v Zapotoku. Medalje so si zaslužili vsi otroci, ampak ne le s športnega vidika temveč tudi zato, ker jim je uspelo tri dni bivati stran od domačega okolja. Naučili so se bivati z drugimi ljudmi, vrstniki, spati v drugih posteljah, se prilagajati in biti potrpežljivi pri tolikšnem številu otrok. Otroci so si lahko tako nabrali dodatnih izkušenj v samostojnem življenju. Najprej čarovniški triki, nato pižama party. Besedilo in fotografije: Tadeja Škulj Tekmuj sam s sabo, s sošolci in s časom Finalisti naše šole Učenci so v računalniški učilnici vadili in se tudi prijavili s svojim geslom. Lahko pa so vadili tudi doma, pogoj je le inter-netna povezava. Utrjuje se računanje na pamet, računalniški program rezultate točkuje. Število doseženih točk je odvisno od hitrosti in zanesljivosti računanja, težji primeri so ovrednoteni z več točkami. Še vedno se lahko pomerite in preizkusite sami s seboj na spletni strani http://sl.lefo.net. Za tekmovanje so bili predvideni trije krogi in vsak prijavljen tekmovalec je lahko tekmoval trikrat. Za uvrstitev v finale pa sta se upoštevala dva najboljša rezultata. Tekmovanje je bilo časovno omejeno. Iz prve starostne skupine so se trije tretješolci uvrstili med prvih dvanajst iz različnih koncev Slovenije in tako postali finalisti. To so bili Jakob Hočevar, Nik Pintarič in David Škof. Finalisti so se 5. aprila pomerili med seboj v živo na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. Tekmovali so v peteroboju - naključne računske operacije. Otroci so spoznali šolo in sovrstnike iz različnih krajev Slovenije. Malo utrujeni, pa vendar zadovoljni in bogatejši za novo izkušnjo, smo se pozno popoldne srečno vrnili domov, za kar gre zasluga tudi našemu ravnatelju, ki je bil ta dan naš šofer. Besedilo: Branka Levstik Finalisti matematičnega tekmovanja v črnomlju V letošnjem šolskem letu smo učence od 1. do 5. razreda prijavili v projekt Tekmuj sam s sabo, s sošolci in s časom. To je matematično tekmovanje, namenjeno udeležencem vseh starosti, skupinam, razredom, šolam, staršem, razdeljeno na starostne stopnje. Tekmovanje in pred tem vaje so potekale v štirih starostnih skupinah: 1. starostna skupina: učenci od 1. do 3. razreda, 2. starostna skupina: učenci od 4. do 5. razreda, 3. starostna skupina:učenci od 6. do 7. razreda, 4. starostna skupina:učenci od 8. razreda dalje, srednješolci in odrasli. Finalisti prve starostne skupine ob zaključku tekmovanja 'mm v , v Sola/Sport Športni uspehi OS Primoža Trubarja veliko uspehov učencev oš primoža Trubarja na športnih tekmovanjih v šolskem letu 2007/08 Šolsko leto 2007/08 je bilo na področju šolske športne vzgoje gotovo prelomno, saj je bilo v znamenju gradnje nove športne dvorane. Ob novi pridobitvi smo že skoraj pozabili na jesenske in zimske mesece> ko smo imeli program športne vzgoje močno prilagojen. Za vso pomoč v tistem času se še enkrat zahvaljujem Občini Velike Lašče. Program šolskih športnih tekmovanj se glede na prejšnja leta ni veliko spreminjal. Udeležili smo se sicer nekoliko manj tekmovanj, a dosegli zavidljive uspehe. Največja uspeha sta gotovo prišla na koncu šolskega leta, ko je Simon Babic osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu v metu žogice, mlajši učenci pa so postali področni prvaki v malem nogometu 10. področnega centra (Grosuplje), v katerem je kar 23 šol. Ostali uspehi so predstavljeni v nadaljevanju. Športnika šole za letošnje šolsko leto sta postala Ajda Centa in Rok Marolt. Vsem učencem športnikom iskrene čestitke. Bojan Novak NAJVEČJI USPEHI V ŠOLSKEM LETU 2007/08 3. mesto V DRŽAVI SIMONA BABICA v metu žogice. Simon Babic je v hudi konkurenci osvojil 3. mesto v metu žogice z odličnim rezultatom 65,63 metra. To je prva medalja z državnega prvenstva v atletiki za našo šolo. Največji dosedanji uspeh v atletiki za učence OŠ Primoža Trubarja Simon Babič, učenec 7. razreda, je na državnem prvenstvu v atletiki v kategoriji mlajših učencev (rojenih leta 1995 in mlajših) v metu žogice osvojil 3. mesto. S tem je izboljšal 4. mesto Martina Lovšina iz šolskega leta 2005/06 in Janija Marolta iz šolskega leta 2004/05. Zadnja leta je prišlo že kar nekako v navado, da se kakšen od naših učencev uvrsti na državno prvenstvo v atletiki, kar je glede na to, da je atletika kraljica športov in kot taka dosegljiva vsem, zares velik uspeh. Državno prvenstvo je bilo letos 5. junija v Celju. Kljub deževnemu vremenu so bili doseženi odlični rezultati, kar govori o vzponu slovenske atletike v zadnjih le- 1. mesto EKIPE MLAJŠIH UČENCEV V MALEM NOGOMETU NA PODROČNEM TEKMOVANJU Ekipa mlajših učencev je na medobčinskem prvenstvu osvojila prvo mesto in se uvrstila na področno tekmovanje, kjer je bila prav tako najboljša in zmagala. 12. mesto NEŽE HOČEVAR na DRŽAVNEM PRVENSTVU V KROSU. Neža Hočevar je osvojila najboljšo žensko uvrstitev šole na tej množični tekaški prireditvi. 18. mesto NEŽE HOČEVAR na LJUBLJANSKEM MARATONU Neža Hočevar je osvojila najboljšo žensko uvrstitev šole na tej množični tekaški prireditvi (med 265 udeleženci). 13 medalj na KRPANOVEM KROSU Učenci naše šole so bili po številu osvojenih medalj najboljši izmed vseh sodelujočih šol. V svojih kategorijah sta zmagala Zan Žužek in Jakob Hočevar. 9 medalj na KROSU V LOŠKEM POTOKU Učenci naše šole so osvojili kar 9 medalj. V svojih kategorijah so se zmag veselili Žan Žužek, Jakob Hočevar in Rok Marolt. 3. mesto UČENCEV NA PODROČNEM EKIPNEM ATLETSKEM TEKMOVANJU 2. mesto EKIPNO NA PODROČNEM TEKMOVANJU V ATLETSKEM TROBOJU Tega tekmovanja smo se udeležili prvič in že dosegli odličen rezultat. tih. Simon Babič se je na tekmovanje uvrstil s petim najboljšim rezultatom s področnih tekmovanj, na tekmi pa je našel še nekaj rezerve in z odličnim metom v zadnji seriji (65,63 m) prišel na stopničke. Treba je dodati, da se je, kljub temu da je učenec 7. razreda, že močno približal tudi šolskemu rekordu. Sicer pa so naši učenci odlično nastopili tudi na področnem tekmovanju 26. maja v Ljubljani. Tam je Simon prepričljivo zmagal v metu žogice, prav tako pa je bil najboljši Miha Žužek v skoku v višino. Drugo mesto je prav tako v skoku v višino osvojila Ajda Centa, tretji mesti pa Tjaša Cimperman v metu žogice in fantovska štafeta 4 x 1 00 metrov v postavi Tadej Marolt, Gregor Sile, Luka Koren in Rok Marolt. Poleg teh odličnih rezultatov ne morem mimo dveh četrtih (Rok Marolt, Tadej Marolt) in enega petega mesta (Jan Peteri in). Verjamem, da bomo tudi v prihodnjih letih z veseljem lahko poročali o podobnih uspehih naših učencev. Ekipa mlajših učencev (letnik 1995 in mlajši) področni prvak v malem nogometu Zadnje končano športno tekmovanje je postreglo še z enim velikim uspehom. Ekipa mlajših učencev se je preko medobčinskega tekmovanja uvrstila na področno prvenstvo, kjer pa je zmagala in tako dosegla največji uspeh v nogometu v zadnjih letih. Medobčinsko prvenstvo je potekalo maja na Igu. Sodelovalp je 8 šol. Naša ekipa se je pomerila najprej v skupini z OŠ Horjul (4:1), OŠ Škofljica (2 : 0) in OŠ Dobrova (1 : 2) in osvojila prvo mesto. Nekaj dni kasneje smo v polfinalu premagali vrstnike iz OŠ Brezovica (5 : 0), nato pa v finalu še učence OŠ Dobrova (2:1) in se jim tako oddolžili za poraz v predtekmovanju. Prvo mesto nas je pripeljalo na področno prvenstvo, ki smo ga organizirali v naši novi športni dvorani v ponedeljek, 9. junija 2008. / Na tem zaključnem turnirju sta sodelovali še ekipi OŠ Do-brepolje in OŠ Ob Rinži Kočevje. V prvi tekmi so naši učenci premagali OŠ Dobrepolje z 2 : 0, nato pa izgubili z OŠ Ob Rinži z minimalno razliko 1 : 2. Kljub temu smo se lahko veselili naslova področnih prvakov. V ekipi so največje breme nosili Miha Žužek, Domen Škulj, Metod Indihar, Gal Škulj, Nejc Mramor in Ambrož Hren, igrali pa so še Kristian Bamburač, Blaž Bavdek in Rok Kaplan. Vsem fantom iskrene čestitke! Obenem pa se je treba zahvaliti tudi vodstvu NK Velike Lašče za pomoč pri organizaciji področnega prvenstva. Bojan Novak Foto: Primož Skulj ZAHVALA PD VEUKE LAŠČE Planinsko društvo Velike Lašče se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi 16. pohoda po Velikolaški kulturni poti in po svojih najboljših močeh pripomogli k še eni uspešno izvedeni prireditvi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki se pohoda udeležujete in vsako leto dokazujete, da naš trud ni zaman. Žogarija v Mariboru Učenci OŠ Primoža Trubarja so se v Ribnici udeležili tekmovanja v nogometu in športnih igrah. Vsem sodelujočim je bilo v veliko veselje, da se je ena od ekip uvrstila v finale Zogarije v nogometu. Finale je potekal 7. junija 2008 v Mariboru pod komentatorskim vodstvoma Simona Galeta. Tam se je naša ekipa pomerila z najboljšimi ekipami, ki so bile v malem nogometu zmagovalke v okviru cele Slovenije. Napeta borba, ki je niso ustavile niti deževne plohe, je vsem udeležencem prinesla zlate medalje. Uspešne nogometaše je na tekmi spremljal trener Srečo, ki sedaj že vrsto let dobro skrbi za naše najmlajše nogometaše. Tudi v prihodnje si želimo dobrih rezultatov. 15. Kolesarska dirka po Sloveniji Uvodna etapa mimo Velikih Lašč Drugi teden junija se je skozi Velike Lašče sredi sončnega popoldneva peljala uvodna etapa 15. slovenskega Toura. Kolesarji so dirko po Sloveniji začeli v središču Ljubljane, pot pa jih je nato vodila vse do Postojne. Na trgu v Velikih Laščah so jih z velikim navdušenjem pričakali tudi učenci OS Primoža Trubarja. Besedilo in fotografija: Marija Ivane Campa Odličen dosežek mladih karateistov V soboto, 15. marca 2008, je v Žalcu potekal mednarodni turnir karateistov, ki so se ga udeležili mladi karateisti iz Italije, Avstrije, Švice in Slovenije. V kategoriji dečkov, starih 10 let, je v disciplini kate prvo mesto zasedla slovenska ekipa kluba Shotokan iz Grosupljega, ki jo trenira Esad Bogaljevič, 5. dan. Ekipo sestavljajo: Ni k Horvat, Štefan Joksimovič ter naš občan in učenec OŠ Velike Lašče, Jure Jaklič. V nedeljo, 25. maja 2008, pa je v Oplotnici potekalo ekipno državno prvenstvo v disciplinah borbe in kate. Ekipa kluba Shotokan je zasedla tretje mesto. Mladim karateistom iskrene čestitke! N. M. Našpičenost ekipe Mina Cafe ni dovolj Zaključuje se spomladanski del Medobčinske lige v malem nogometu pod pokroviteljstvom občine ribnica. Ekipa je glede na lansko leto v spremenjeni zasedbi. Po dvanajstih krogih gre fantom iz ekipe Mina Cafe slabše kot lani. Našpičenost s katero so lani krojili vrh, je letos premalo. Do jeseni je časa za analizo dovolj. Ni prostora za malodušje. Dopadljiva igra, ki so jo pokazali na nekaterih tekmah in domače igrišče v Velikih Laščah, ki je z od junija spet aktivno, vlivata optimizem in voljo, ki jo bodo jeseni potrebovali. Tega se najbolj veselimo zvesti navijači. Prijetne počitnice do jeseni. Zapisal: Mitja Pintarič Fotografije so bile posnete na državnem prvenstvu v Oplotnici. Naš občan Jure Jaklič je prvi z desne. (Foto:J. Basič.) Najmlajši ponos SD NK Velike Lašče Cicibani do osem let zaključujejo s tekmovalnimi aktivnostmi 31. maja se je končalo tekmovanje za Cicibane U-8 pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. V tej kategoriji je tekmovalo šestintrideset ekip iz Bele Krajne, Zasavja, dolenjske in širše Ljubljanske regije, razvrščenih v devet skupin. Nogometaši, organizirani znotraj SD NK Velike Lašče, smo tekmovali v Skupini 2, zaradi lažjega sodelovanja pod imenom Kočevje VL. Že po jesenskem delu je bilo jasno, da ne bomo imeli znotraj skupine pravih nasprotnikov. V skupini smo končali na prvem mestu, z dvaindvajsetimi zmagami, samo z dvema remijema. Razpored po rednem delu znotraj U-8 skupine 2. Nestrpno smo pričakovali finalni turnir z željo po najboljšem. V nedeljo, 8. junija, v Radomljah smo se srečali s prvaki iz ostalih osmih skupin. Smela pričakovanja so počila kot milni mehurček že na prvi tekmi, ko se je poškodoval eden najboljših igralcev. Kljub njegovi veliki želji ni mogel dati pričakovanega. Ekipa se je srčno borila in se z eno zmago, dvema neodločenima rezultatoma in dvema porazoma, uvrstila na drugi del lestvice. Pohvalno! Največji uspeh SD NK Velike Lašče v petletni zgodovini v tej kategoriji. Ob predpostavki, da infrastruktura v Velikih Laščah ni primerljiva z možnostmi drugih ekip, volonter-sko delo nogometnih navdušencev ni dovolj za najvišja mesta v državi. Pohvala tudi staršem, ki so se na finalu v velikem številu prelevili v strastne nogometne navijače in na ta način spodbujali svoje nadebudne nogometaše. Podpora staršev ima neprecenljivo vrednost. S finalom Medobčinske nogometne zveze Ljubljana se pri nas nogomet ne konča. Do konca šolskega leta se bomo udeležili tradicionalnega 6. turnirja LEGEA OPEN 2008 za selekcije U-8 pod okriljem NK Brinje in malo nogometnega turnirja v Dobrepoljski dolini. Mitja Pintarič zaključena sezona za Cicibane u-10 desetletniki to sezono prvič tekmovali samostojno Pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana so se to sezono nogometaši iz Velikih Lašč merili prvič v kategoriji do 10 let. Tudi to skupino je vodil Srečko Rajšel. Vsi vikendi aprila in maja so bili rezervirani za nogomet. Naporno tekmovanje je mimo. Uvrstitev v drugem delu lestvice ni odraz igre, ki so jo fantje kazali skozi celo ligo. Tekmovanje na travi zahteva temu primerno vadbo za katero so bili naši prikrajšani. Posamične prijateljske tekme v Kočevju in Ljubljani so bile premalo glede na konkurenco. Zahvala staršem, ki so otroke vozili na tekme in jim stali ob strani. Pohvale s strani nasprotnih ekip so dobra spodbuda za prihodnjo sezono, v kateri bi želeli ekipo zadržati skupaj. KLUB ŠT Z N P GR TČ 1. Kočevje V L 24 22 2 0 97:17 68 2. Mirna 24 13 3 8 65:45 42 3. Livar I.Gorica 24 4 3 17 25:70 15 4. Bela krajina A 24 4 2 18 30:85 14 Z - zmaga N - neodločeno P - poraz ŠT - število tekem TČ - število toč V pričakovanju »Norosti« Zaključek skavtskega leta skavtske skupine škocjan - Turjak 1 V soboto, 24. maja, popoldne smo se izvidniki in vodnice ter popotniki in popotnice zbrali na šolskem igrišču na Turjaku. Po kratkem uvodu smo jo peš mahnili do tabornega prostora, ki se resnici na ljubo niti ni nahajal zelo daleč stran. Ko smo prispeli, smo se razdelili po skupinah in v nekaj urah so na tabornem prostoru že stali šotori, jambor, ognjišče, mize in klopi. Po uspešni postavitvi tabora pa je sledil prihod naših najmlajših skavtov volčičev, obilna večerja, ki smo je bili vsi zelo veseli, saj peka hrenovk in tvvista na ognju pri skavtih vedno vžge. Klepetanje ob ognju so prekinili voditelji z navodili »Takoj spat,« saj je bila ura že pozna. Stražarji so zasedli svoja mesta ob ognju, ostali pa smo se nekateri veseli, drugi z negodovanjem odpravili spat. Ponoči pa se je zgodila katastrofa ... Ribniški skavti so prišli krast zastavo! Kriki in vpitje straže so prebudili skoraj vse, ki smo ravno zaspali, vendar ker pravila ne dovoljujejo, da bi bil ponoči zunaj šotorov še kdo drug kot stražarji in tisti, ki kradejo smo ostali v šotorih in upali, da se bo hrup kmalu polegel. Vendar se ni! Zjutraj je sledilo poročilo straže, telovadba in zajtrk. Po zajtrku pa smo se spet razdelili po skupinah in pripravili vse potrebno za skavtsko mašo, označili pot do tabornega prostora, da so nas starši našli in se pripravili na skavtske obljube. Točno o poldne smo začeli s skavtsko mašo, na katero so bili povabljeni tudi starši in jo je na veliko veselje vseh vodil zaporniški in skavtski duhovnik Robert Friškovec, ki je z doživeto pridigo vse navzoče pripravil do vsaj kratkega razmišljanja o sebi in svojih navadah. Po maši je sledil sestanek s starši in predstavitev odraslih skavtov, potem pa svečane skavtske obljube za vse, ki še niso imeli ta prave skavtske rutke. Naše druženje smo zaključili s pospravljanjem tabornega prostora, torto in velikim piknikom, na katerem so tudi naši starši pokazali veliko volje in znanja pri izvedbi piknika, očetje za žari, mame pa pri rezanju zelenjave. si hladen ali vroč? Predstavitev odraslega skavtstva staršem skavtov skupine škocjan - turjak 1 Na pripravljalnem vikendu osebja za Jamboree na Turjaku je padla beseda: skavti skavtske skupine Skocjan - Turjak 1 bi svojim staršem želeli predstaviti izkustvo odraslega skavtstva - in kaj hitro smo bili dogovorjeni, da jih obiščemo. Četrti vikend v maju so pripravili zaključek skavtskega leta, dvodnevni izhod in obljube. Medse so povabili še Robija Friškovca, ki je med masno daritvijo na svoj prodoren, jasen in odkrit način pošteno razmigal mišljenje in telesa vseh navzočih. To je bila tista prava skavtska sveta maša, ko ti ob pogledu na mladino v oranžnih krojih, zelenje gozda, trav in šotorov v taboru, ploskanje ob prepevanju skavtskih pesmi, zaigra srce. In zakaj ne bi vsega tega sprejeli kot del svojega življenja tudi odrasli? Robi je v pridigi potrkal na naša srca in pokazal na pravi odnos s Šefom: Bodi hladen ali vroč, ne pa mlačen! Ne bodimo kristjani samo na pol. Za to, da smo boljši, se je enostavno treba brcniti v ...! Ena izmed poti, ki nas vodi k Njemu, je tudi skavtska pot. Starši in vsi ostali! Naslednje skavtsko leto bo pri vaszrasla nova bratovščina odraslih katoliških skavtinj in skavtov, kajne! Bodite dobrodošli v veliki skavtski družini, katere del so to nedeljo postali tudi vaši otroci! Katja Anžič, načelnica ZBOKSS Papir ma varnem domači skavti zbrali 11 ton papirja Z veseljem sporočam, da smo različne skavtske skupine do danes zbrale nekaj več kot 266 ton papirja, skoraj 4 tone kartona in nekaj več kot 2 toni in pol drugih odpadnih surovin. Zahvala za to gre seveda tudi vam, saj ste nam pri akciji zbiranja papirja pomagali. Mnogi se sprašujete ali nas boste v taki akciji še kdaj videli. Vsekakor, vidimo se ponovno oktobra. Skavti pa ne zbiramo samo papirja, naš novi zabojnik je zelo vesel tudi plastičnih zamaškov. Te bomo zbirali še vse poletje, k temu pa ste vabljeni tudi vi. Zamaške pobiramo v začetku septembra. Če ima kdo že zbrano veliko vrečo zamaškov, pa nas lahko pokličete na tel.: 040 423 674. In ne pozabite, skavti smo vedno za akcijo, pa ni važno kakšno. Melita Štrukelj, stegovodinja Skavtska skupina Škocjan - Turjak 1 Motivi iz narave prvi fotografski natečaj v Mladinskem društvu VRT V petek, 23. maja 2008, smo se v prostorih MD VRT-a prvič, srečali vsi nadobudni mladi fotografi iz naše občine. Zbralo se nas je ducat, 7 pa nas je na natečaju sodelovalo s svojimi fotografskimi deli. Na natečaju so lahko sodelovali vsi člani Mladinskega društva VRT, ki so svoje digitalne fotografije poslali do vključno 18. maja; prijavljene fotografije pa so morale biti njihovo avtorsko delo. Vsak udeleženec je lahko oddal največ 5 fotografij. Ker smo vsi amaterski fotografi, smo se odločili, da ne bomo izbirali le ene najlepše fotografije, vendar bomo skupaj pregledali vse prispele fotografije in jih med seboj primerjali. Pri izboru najlepših smo upoštevali dobro izbran in poudarjen motiv, ostrino fotografije, barvne kontraste, kompozicijo in perspektivo. Vse prispele fotografije so bile izvirne, ne obdelane z različnimi progra- mi. Natečaj je imel zaključeno zgodbo, in sicer z naslovom Motivi iz narave. Vsako fotografijo je avtor tudi podnaslovih Namen natečaja ni bil le izbrati nekaj lepih fotografij, ampak vzbuditi umetniško žilico in željo po izboljšanju tehnike fotografiranja. Pogovor o različnih motivih, lokacijah nastanka posnetka, fotografski opremi in še čem se je zavlekel v noč in več kot očitno je bilo, da to ni bil zadnji fotografski natečaj v našem društvu. Tokrat iščemo motive v živalskem svetu. dobrote iz gradeške peči Izletniki Vestnikovega vlaka po programu »Sprehod po Trubarje-vu rojstni fari« v soboto, dne 7.6.2008 na zaključnem pikniku na Gradežu Majski izlet v neznano Upokojenci smo si polnili bateriie v deželi sonca, vina in priiaznih liudi - na Primorskem Vsako leto v najlepšem mesecu nas naše vodstvo preseneti z izletom v neznano. Organizatorji so molčeči, ničesar ne izdajo. Po objavi izleta se različno odzivamo. Smo pač ljudje, ki nas ločijo želje, pogledi, interesi in prav je tako. Nekatere razjeda radovednost, drugi z veseljem sprejemajo presenečenja. Godrnjačev je le peščica. Za letošnje majsko potepanje so se prijavili pozitivno naravnani, disciplinirani, vedoželjni, veseli ljudje. Po mnenju vseh je bil prav zato izlet izvrsten in prežet s pozitivno energijo. Seveda je k temu pripomogla dobra organiziranost in sončno vreme, kljub črnogledi vremenski napovedi in dežju v naših krajih. Napolnili smo si baterije, ki bodo kar nekaj časa razsvetljevale naš vsakdanjik. V avtobusu smo izvedeli - na Primorsko bomo rajžali. Popeljali smo se po rodovitni in vinorodni Vipavski dolini, deželi sonca, burje, sadja, vina in prijaznih ljudi. Velik razcvet je doživela v času rimskega imperija. Po dolini so posejani dvorci, gradovi in. Naselja so pravi kulturni spomeniki. Ustavili in ogledali smo si: - Vipavo, starodavno naselje, ki mu slikovitost dajejo razvaline starega gradu na strmem hribu nad mestom in vrsta izvirov reke Vipave. Reka teče med hišami, pod njimi in pod številnimi mostovi; - Ajdovščino, kulturno in gospodarsko središče Vipavske doline: mesto se ponaša z izredno bogato in razgibano zgodovino, ki sega tja do 3. stoletja. Leži pod strmim robom Trnovskega gozda in ob sotočju potokov Hublja in Lokovščaka. Izviri Hu-blja spadajo med najimenitnejše kraške izvire. Ob njem so bile fužine, mlini, žage in zajetje pitne vode. Industrija v Ajdovščini se je razvila po 2. svetovni vojni. Od izvirov Hublja poteka geološka pot Ajdovščina-Jesenice, ki jo je leta 1988 odprl Jože Smole, tedanji predsednik SZDL. V Ajdovščini je bila imenovana prva povojna slovenska vlada; - Vipavski Križ: vas leži na podolgovatem griču sredi doline. Bila je naseljena že v predrimskih časih. Konec 15. stoletja je takratni goriški škof dal zgraditi štirinadstropni grad in obzidje zaradi nevarnosti turških vpadov. Hiše so stisnjene v zavetje gradu in obzidja in so spomeniško zaščitene. Vipavski Križ je dobil tržne pravice leta 1507. Cesar Ferdinand ga je leta 1532 povzdignil v mesto. Zgradili so tudi kapucinski samostan, kasneje pa še samostansko in župnijsko cerkev. Samostan ima bogato knjižnico. V njem je dolgo let živel znameniti pridigar Janez Svetokriški. V Vipavskem Križu je pridigal tudi Primož Trubar; - Sveto goro ali Skalnico, ki se strmo dviga nad smaragdno reko Sočo in Solkanom. Je romarska božja pot, visoka 682 metrov. Ob cesti na goro so postaje križevega pota. Z gore se odpre čudovit razgled. Na vrhu je veličastna bazilika Marijinega vnebovzetja s frančiškanskim samostanom in romarskim domom. Zvonik je visok petdeset metrov in ima štiri zvonove. Na gori je gostinski lokal Restavracija Sveta gora s 400-letno tradicijo in slovi po izvrstni kuhinji. Tudi nas so kulturno postregli s slastnim kosilom. V deželi rajsko mili, kot jo je poimenoval in opeval pesnik Simon Gregorčič, smo se sprostili in doživeli globoko zadovoljstvo. V njej resnično vsak popotnik najde zatočišče, kjer si napolni dušo, oči in telo. Zgodil se je konjerejski dan v Velikih Laščah. Konjerejsko društvo Velike Lašče je v soboto 24. maja 2008 pripravilo prvi konjerejski dan. V dvanajstletnem obstoju društva je to tretji prikaz spretnosti konj v naslednjih disciplinah: -prikaz spretnostne vožnje dvovpreg, - ježa okrog sodov, - »šlajsanje« hloda, - preskok (skok v višino), - velikolaška alka. Udeleženci velikolaške alke. Nato se je začelo spretnostno jahanje kot prikaz poslušnosti konj in njihove uporabe za delo in rekreacijo. V galopu okrog sodov. V spretnostni vožnji je prvo mesto dosegel Valentin Alič, drugo Alojz Indihar, v ježi okrog sodov prvo mesto Matic Zakrajšek, drugo Rok Tomšič, tretje Pavšič Živa, v »šlajsanju« hloda prvo mesto Alojz Novak, drugo Peter Indihar, tretje Alojz Indihar, v preskoku je prvo mesto zasedla Živa Pavšič, Povezovalec Stane Werbole (drugi z leve), župan Anton Zakrajšek in še nekaj krivcev, zaradi katerih je srečanje tudi uspelo. Živa Pavšič - zmagovalni preskok. Ob 1 5. uri je na prireditveni prostor posijalo sonce (pred tem nas je strašil dež). Slovesna povorka, v kateri sta na čelu vihrali slovenska in občinska zastava, je župana in goste pripeljala na prireditveni prostor. V povorki je bilo šest zapravlj¡vekov pod vajeti članov društva, jezdeci, spremstvo članic podeželskih žena v društvenih nošah, na koncu pa jezdeci sosednjih konjerejskih društev. Alojz Indihar v »šlajsanju« hloda. Domen Indihar - na startu. Skupna zmagovalka - Živa Pavšič. drugo Gregor Šile, tretjo mesto pa je zasedlo več tekmovalcev, v velikolaški al ki pa je zmagal Jože Rupar, drugi je bil Gašper Zgonc, tretje mesto pa je spet zasedlo več udeležencev tekmovanja. Prireditev je zelo dobro uspela in se zaključila s podelitvijo pokalov v skupni razvrstitvi (seštevek točk, pridobljenih v vseh disciplinah). Zmago si je zaslužila Živa Pavšič, drugo mesto je pripadlo Jožetu Ruparju in tretje Roku Tomšiču . Sledilo je družabno srečanje s srečelovom in ansamblom Roka Žlindre. Konjerejsko društvo se zahvaljuje občini Velike Lašče, sponzorjem in vsem obiskovalcem, ki ste pripomogli k uspehu naše in vaše prireditve, ki naj bi postala tradicionalna. Tajnik: Peter Indihar Konjeniška prireditev podhojca 2008 V soboto, 7. junija 2008, smo uspešno izvedli konjeniško prireditev v Podhojnem Hribu. Tekmovalci so se v treh različnih panogah trudili za dobre uvrstitve in jih bolj ali manj tudi dosegli. V prvi panogi, endurance - pravilnostna tekma, je vseh devet udeležencev opravilo s prvo od potrebnih dveh uspešnih tkem za pridobitev licence, s katero bodo lahko nastopili tudi na endurance - hitrostnih tekmah. Tekmo je ob obvezni prisotnosti sodnikov Konjeniške zveze Slovenije zaznamovala tudi prisotnost mednarodnih sodnikov. Druga je bila hitrostno spretnostna tekma v parkurju, ki je vseboval različne ovire in naloge. Tu smo videli več kot trideset udeležencev, ki so vsi po vrsti dokazali, da sta jahač in konj zmožna prav vsega, ko se le ujameta. Za konec je za vrenje adrenalina poskrbelo devet tričlanskih moštev, ki so se s kopitom ob kopitu pomerili v paralelnem slalomu. Naj ne pozabimo tudi množice gledalcev, ki so res imeli kaj videti in veliko prostovoljcev, ki so pripomogli, da je bila prireditev uspešno pripeljana do uspešnega konca. Na koncu pa moramo poudariti, da take tekme ne bi mogli organizirati brez sponzorjev. Vsem sponzorjem še enkrat, od srca hvala! Konjeniško društvo Podhojca Predsednik: Dušan Zgonec zagotovimo skupaj varne šolske poti - mar res? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče si je za vsako obdobje svojega mandata izdelal lastni načrt aktivnosti. Pa ne zgolj na papirju, temveč konkretno in vsebinsko. Dvig kulture, navad in odnosa do prometne varnosti je osnovno poslanstvo tovrstnih organizacij po celi Evropi in seveda tudi pri nas. V njej sodelujemo ljudje, ki imamo voljo, željo, znanje in možnost prenesti v domače okolje vse tisto, kar lahko zagotavlja večjo varnost na cestah, ki potekajo po naši občini. Varnost naših otrok je tu nedvomno na prvem mestu. Zaradi specifične umestitve številnih vasi v prostor, nevarne državne ceste, ki je med našimi otroci že večkrat zahtevala svoj davek in seveda nevarnosti medveda imamo v občini odlično zagotovljen organizirani prevoz otrok, ki pa žal globoko posega v malho letnega proračuna. Rešitev? Zagotovo ena sama! Primerna ureditev varnih šolskih poti s pločniki, razsvetljavo, ustreznimi postajališči itd. In kdo je tisti, ki ima interes urediti tovrstne poti? Na sistemski ravni država, občina, šola, na sekundarni ravni pa zagotovo številni starši, stari starši in vsi tisti, ki vedo, da je varna površina danes že osnovni standard naselij in urbanega okolja. Tako smo na naš naslov dobili številne pobude, predloge in prošnje staršev, naj naredimo kaj več za večjo aktivno in pasivno varnost otrok. Z velikim in požrtvovalnim delom smo po desetletjih nevla-ganja sredstev v infrastrukturo državne ceste le dosegli, da je Direkcija RS za ceste izdelala načrt ureditve rekonstrukcije državne ceste med Rašico in Malimi Laščami in v Retjah, ovrednotila in poiskala finančni vir projekta v višini približno 2,2 milijona evrov, postopkovno potrdila aktivnosti v Državnem zboru RS in začela z operativnim izvajanjem na terenu. Vsi, ki uporabljamo to cesto bi tako ob sodelovanju z občino pridobili pločnike, razsvetljavo, varna in kvalitetna križišča: Jakičevo, Pušče, Male Lašče, naprave za umirjanje prometa, ločilne otoke, avtobusna postajališča, ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo itd. Končno, bi rekli vsi tisti, ki preprosto sledijo tragični krvavi ceni cestnega odseka! In številni, ki so si še včeraj brusili jezike, kako država ne investira v infrastrukturo, kako je to nevarna cesta, kako vozniki norijo in ogrožajo domačine itd., so bili čez noč posta- vljeni pred dilemo, ali lahko za višji interes in ureditve ceste, prodajo košček praviloma nefunkcionalne zemlje cestnega sveta. Ups? To pa ne. »Naj dajejo soglasja kar tisti v Retjah in na Rašici, mi pa se tega ne gremo,« je bil največkrat slišan gostilniški odgovor cenjenih krajanov, ki imajo in bodo imeli tudi s svojimi potomci nemalo težav pri varnem sodelovanju v prometu ravno na tem odseku. In zaradi tovrstnega početja se vtem času že preoblikujejo in spreminjajo projekti, išče se rešitev kako zadovoljiti ogromne in požrtne interese posameznikov, ki zahtevajo »pravičnoocenitev« odškodnine in ceno nezazidljivih površin (tudi do 130 EUR/m2), ignorirajo javne predstavitve rešitev projekta, vljudne pozive k sodelovanju in njihovim predlogom itd., še več, velikokrat na primeren vaški način obrekovanja zahrbtno rušijo trud in aktivnosti vseh nas, ki se transparentno trudimo za dobrobit vseh nas, naših otrok, vnukov in ostalih zanamcev! In to največkrat ljudje, ki se niso odzvali na nobeno javno predstavitev projekta in bi lahko s projektanti na osebni ravni in neposredno rešili morebitna nesoglasja. In tako si lahko le vsak izmed nas predse postavi ogledalo in se vpraša: »Kaj sem sam naredil, da bodo naši otroci in vnuki lahko varno hodili v šolo?« Odgovor poznate le tisti, ki praviloma tega članka niti ne boste prebrali in vam bo skozi druženje v eni izmed gostiln nekdo prišepnil spet drugače prirejeno povest o dobrih in malo manj dobrih ljudeh. In ker se v majhnih krajih vedno vse izve,tudi ni skrivnost, komu naj svet staršev, ki se že desetletja trudi za varnejšo udeležbo otrok v prometu, v prihodnje naslovi tovrstne prošnje. Ja, moj predlog je, da kar osebno na njih, kajti tudi oni imajo otroke, vnuke in seveda kup dobrih predlogov, ki jih žal očitno ljubosumno čuvajo le zase. Tako del zastavljenega in pomembnega načrta v načrtovanem obsegu aktivnosti občinskega SPV ne bo izpolnjen. In prav je, da za ta del nekdo tudi odgovarja. V dobro vseh, sem se tako odločil, da na svojem prostovoljnem mestu predsednika SPV Velike Lašče omogočim mesto nekomu, ki se je v tem ogledalu prepoznal, ima močnejši in pozitivnejši vpliv na sokrajane in bo morebiti uspel rešiti zelo dobro zastavljen projekt. Verjemite mi, da se velja potruditi v dobro vseh! Sam pa, seveda zgolj in samo iz osebnih razlogov, nepreklicno odstopam s funkcije predsednika SPV in se iskreno zahvaljujem celotnemu odboru, občini in vsem posameznikom, ki ste nam pri aktivnostih kakorkoli aktivno ali kako drugače pomagali. Srečno, Robert Štaba, predsednik SPV Velike Lašče Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas - Mala Slevica vabi na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo v soboto, S. julija, ob 20:00 na športnem igrišču v Dvorski vasi. Zabavala vas bo skupina ČUKI, gasilci pa bomo poskrbeli za odlično hrano in mrzlo pijačo. Čaka vas tudi srečelov in obilo bogatih dobitkov. Vstop prost! Enkratni pokojninski dodatek Vlada in koalicija posebno pozornost namenjata ranljivim skupinam, med katere sodijo tudi upokojenci, ki so v svojem aktivnem času prispevali v pokojninsko blagajno in soustvarjali današnjo uspešno Slovenijo. Kot vemo, je prejšnja vlada leta 2000 uvedla nov način usklajevanja pokojnin, ki gaje potem še enkrat spremenila. Usklajevanje pokojnin bi po takratnem zakonu bistveno zaostajalo za plačami. Ena pomembnejših predvolilnih zavez sedanje vlade je bila, da bo spremenila način usklajevanja pokojnin tako, da se bodo te povečevale v skladu z rastjo plač in to je tudi storila. Usklajevanje pokojnin je za upokojence tako precej ugodnejše. Predvidena rast zneska najnižje pokojninske osnove v odstotkih po zakonu prejšnje vlade in dejanska rast po letu 2005 spremenjenem zakonu. Zaradi lanskoletne inflacije, še bolj pa zaradi izrednega povišanja cen hrane, ki ga v Sloveniji omogočajo monopoli, ki so bili ustvarjeni pred obdobjem te vlade in njene koalicije, in jo najbolj občutijo prejemniki najnižjih pokojnin je Vlada pripravila Zakon o enkratnem pokojninskem dodatku. Namen zakona je dodatno izboljšati materialni in socialni položaj uživalcev nizkih pokojnin, za katere se po določbah tega zakona štejejo pokojnine enake ali nižje od 500 evrov. S predlaganim zakonom je predvideno izplačilo enkratnega dodatka, ki ga bodo upokojenci prejeli skupaj z avgustovsko pokojnino. Do dodatka so upravičeni tudi prejemniki državnih in kmečkih pokojnin, ne pa tisti upokojenci, ki prejemajo pokojnine iz tujine oz. tisti, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. S predlaganim zakonom je predvideno izplačilo enkratnega dodatka v treh različnih višinah. • Najvišji znesek, to je 150,00 evrov, se bo izplačal uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evrov. Teh je 1 54.902 in to pomeni dobrih 23,2 milijona evrov sredstev. Teh upravičencev je 54.821 in bo za to potrebnih slabih 5,5 milijona evrov. • Tisti, katerih pokojnina presega 450,00 evrov in hkrati ni višja od 500,00 evrov, pa se bo izplačal enkratni pokojninski dodatek v višini 80,00 evrov. Teh upravičencev je 43.019, za kar bo potrebnih 3,4 milijona evrov. Znesek dodatka v EUR Število upravičencev Sredstva v EUR 150,00 154.902 23,2 mio 100,00 54.821 5,5 mio 80,00 43.019 3,4 mio 252.732 32,1 mio Skupaj bo potrebnih za realizacijo zakona 32,1 milijona evrov, dodatek pa bo prejelo več kot 252.000 upokojencev. Vlada, zdajšnja koalicija in poslanska skupina SDS smo v zadnjem obdobju, zaradi omenjenih bistveno povišanih stroškov življenjskih potrebščin sprejeli že več ukrepov, s katerimi želimo olajšati in razbremeniti proračune družin in posameznikov z najnižjimi dohodki: • povišali smo otroški dodatek; • povišali smo dodatek za velike družine; • sprejeli zakon o štipendiranju, ki v štipendijski sklad prinaša več sredstev in omogoča pridobitev štipendije večjemu številu dijakov in študentov; • sprejeli smo dodatno dohodninsko olajšavo za zaposlene; • dvignili znesek minimalne plače, ki jo prejema 1 6.000 upravičencev; • uredili smo subvencionirano prehrano za 96.000 dijakov; • razbremenili starše plačila vrtcev za drugega in naslednje otroke. Zavedamo se, da se s sprejetimi ukrepi skrb za upokojence, delavce, starše in ostale kategorije ne končuje, ampak bomo tudi v prihodnje sprejemali ukrepe, ki jim bodo olajšali življenje in delo. Lahko me pokličete na tel.: 01/478 95 35 ali se mi oglasite po el. pošti: aienka.jeraj@dz-rs.sL Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajerai.sds.si._ Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Na tu vas zveiste brumne farmoštre, pridigarje, šulmastre inu stariše inu vse te, kir znajo brati, per sodnim dnevi opominam tar prosim, de vi v cerkvi, v šuli, doma inu kir vkupe pridete, te preproste vučite le te štuke naše prave kerščanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti mladi tar stari je bodo umejli inu prou zastopili. (Primož Trubar) • Uživalcem pokojnine enake ali nižje od 450,00 evrov in višje od 403,63 evrov se bo izplačal enkratni pokojninski dodatek v višini 100,00 evrov. Odstotek povišanja pokojnin 1 5,9 5,1 1 - 1,1 4,3 4,1 2,8 2005 2006 2007 ■ Prejšnja vlada □ Sedanja vlada MALE LAŠČE Že večkrat sem zapisal, kako se Male Lašče iz majhne obrobne vasice, ob skrbnosti in prizadevnosti svojih prebivalcev, spreminjajo v prav sodobno in zgledno urejeno slovensko vas. Skoraj prav na sredi vasi pa kljub negodovanju vaščanov propada stara kmečka hiša, ki s svojimi odpadajočimi strešniki in komaj še stoječimi stenami resno ogroža mimoidoče. Poslušal sem pogovor vaških fantov, ki so modrovali koliko časa bo hiša še stala, ali se bo sesula vase ali pa zrušila na sosedovo hišo. Mnenja so bila različna, ugotovitev pa samo ena - edino vrednost v hiši predstavlja že skoraj muzejska vrednost električnega števca. Ker je po nesreči prepozno zvoniti, bi bilo morda najbolje, da bi ob kakšni priložnosti v Male Lašče povabili pristojnega inšpektorja z Ministrstva za okolje in prostor, ki bi odredil ustrezno ukrepanje. Besedilo in fotografija: Jože Jeršin Trobla 7/2005 Ne prezrimo ! Na obrobju Malih Lašč stoji ostareli lepotec z razcefrano streho in polomljenimi rebri. Ta ubogi zapuščeni starostnik, ki se ponaša z neprecenljivo arhitekturno dediščino tega kraja, nemo zre po sosednjih gričih in se sprašuje ali bo zdržal prihajajočo in še kakšno zimo? In mi, ki živimo v teh krajih, se moramo vprašati ali sploh znamo ceniti tak biser in dovolj spoštovati zapuščino naših prednikov. Brez pomoči bo nekoč mogočen kozolec končal v kupu strohnelega lesa in s seboj odnesel košček zgodbe, ki pripoveduje o kmetu, ki je oral nase njive in kosil laške travnike že mnogo pred nami. Starec potrebuje pomoč in prosi vsaj slamo za streho. Kdo in kako mu lahko pomaga? Jože Jeršin Mi smo, bug vej, dosti zmišlovali, s kakovimi puhštabi to našo besedo bi mogli prov po tej orftografiji, štaltnu inu zastopnu pisati. (Primož Trubar) Trobla 4/2008 PA SMO PREZRLI IN POZABILI Se poleti je njegova vegasta pojava kljubovala zobu časa, med velikonočnimi prazniki pa je dokončno klonil pod težo sveže zapadlega snega. Ostal je le kup strohnelega lesa, ki pod seboj skriva našo sramoto. Sramoto, da nismo znali ali pa nismo hoteli ohraniti dediščine naših prednikov. Kot da bi se sramovali, da so bili naši dedje povečini kmetje, ki so na takšnih kozolcih sušili seno za svoje krave. Ob takem ravnanju se vprašam: »In kaj bomo pustili svojim potomcem?« Zgodbo, da krave jedo brikete, so vijolične barve in vsem je seveda ime Milka. Jože Jeršin Inu potehmal je meni vejdeoč., de ti eni bukvarji inu vezarji te slovenske bukvbe predragu prodajo, zatu tih ti boži ne kupuj o in bodo zadržane. (Primož Trubar) m&Mm Obnovljen kasetirani leseni strop v cerkvi sv lenarta v krvavi peči 19. junija letos je bil po temeljiti obnovi in rekonstrukciji manjkajočega dela (približno eno četrtino stropa je uničila vlaga in je bil že pred časom nadomeščen z navadnimi di-lami) na svoje mesto vrnjen leseni poslikani strop v prvotnih barvah iz 16. stoletja. Več kot eno leto so to zamudno in zahtevno delo opravljali trije restavratorji v ZVKDS, Restavratorskem centru pod strokovnim vodstvom restavratorja Vita Dolničarja. S tem je Krva va Peč dobila še eno zanimivost, vredno ogleda in občudovanja. Upamo, cla se boclo našla sredstva tudi za sanacijo temeljev in zidov, pa tucli za restavratorski poseg, s katerim bi »obudili« pod ometom skrite freske. Tekst in foto: Srečo Knafelc NA OBISKU ... PRI IVU KOLARJU Za trgom pod velikolaškim klancem, ki se prevesi proti jugozahodu, je nekako na ravnini ob začetku ceste za Cerejo, oziroma na Malo Slevico, preurejena hiša družine Kolar, v kateri je bila svoje čase znana gostilna Pri Drakslerci. Tu je bila leta 1856 prvič uprizorjena Levstikova igra Juntez. S tem so Velike Lašče pridobile dolgo gledališko tradicijo oziroma ljudskega prosvetnega clela. Na tem svetem prostoru so se v začetku letošnjega maja dogajale ob lepem vremenu pomembne stvari, ki jih je pripravila družina Kolar svojemu očetu, ki je praznoval 90 let življenja. Luč sveta je zagledal v zasavskih zelenih revirjih v Senovem, kjer je bil svoje čase rudnik rjavega premoga, ki je dobil nov zamah po 1. svetovni voj n i. Ivo Kolar je v začetku 2. svetovne vojne pri 23 letih doživljal okupacijski vojaški pritisk. V bližnjem gradu Rajhenberurg je bilo zbirališče cleportirancev, zavednih domoljubov, ki so jih izseljevali v Srbijo ali v koncentracijska taborišča. Enako je občutil vse močnejši pritisk na delovnem mestu in nacl sodelavci za vse večji izkop premoga za potrebe nemškega stroja. Kot elektrotehniku je bilo odrejeno, cla je skrbel za vzdrževanje rudniških naprav in zlasti za elektromotorje. On pa je, kjer je le mogel škodoval in zavlačeval z cleli. Postal je sumljiv in opazovan. Naročeno mu je bilo, cla oclicle v partizane, a v tistem času in razmerah, ki so bile, ni bilo tako enostavno. Okupator ni izbiral sredstev in kaj hitro je posledice občutila tucli družina, a kljub temu mu je uspelo oditi v partizane. Po vojni se je ponovno zaposlil v Senovem. Leta 1951 je dobil ocl rudniške uprave pisno priznanje za izvedbo mokre separacije premoga. Za njegovo 80-letnico življenja, so mu podelili priznanje v obliki kovinske grafike za pionirsko delo električne lokomotive, ki jo je s svojimi sodelavci ustvaril za potrebe rudnika v težkih povojnih letih iz vse mogočih elementov in elektromotorjev reških tramvajev. Pri obnovi takratne domovine je sodeloval tudi v amaterskem gledališču, kjer je spoznal svojo bodočo družico Darinko, ki je kot učiteljica poučevala v Senovem. Po upokojitvi leta 1975 sta odšla v Darinkine Velike Lašče, kjer sta ob sinu Gorazdu nadaljevala plodno tretje življenjsko obdobje. V nedeljo, 4. maja, ko se je že nekol iko poleglo domače praznovanje, se je zbralo na njegovem domu nekaj prijateljev. Da mu iskreno stisnemo roko in zaželimo trdnega zdravja. Na dan zmage, 9. maja, pa je bilo v popoldanskem času prijateljsko srečanje Zarje spominov Velike Lašče, da mu tu na jasi sredi gozda nad Retjami v lovski koči vsi še enkrat prisrčno čestitamo ob njegovi 90-letnici življenja. Toda še preden je minil maj, mesec mladosti, mu je bolezen za vedno vzela življenjsko sopotnico Darinko, ki jo je tako ljubil in z njo delil dobre in slabe trenutke življenja. Zopet so se zgrinjali znanci in prijatelji, a vse je tako tiho, kot večni mir, le srca utripajo ob slovesu. Domovina ti si kot mati, ki mi je nudila grudi, da te ljubim kot skorjo kruha, ko mi jo je dala mati. TRUBARJEVA MALICA PROSENA KAŠA Na Gradež se vrača ekološka pridelava prosa Ideja gospoda Borisa Zoreta, da Društvo za ohranjanje dediščine za najavljene obiskovalce sušilnice sadja na Gradežu pripravi Trubarjevo malico, se je uresničila. Pridne članice društva tako po starih in že skoraj pozabljenih receptih že nekaj časa pripravljajo proseno kašo z domačimi suhimi češpljami. Vendar s tem nemirni in kreativni duh gospoda Zoreta še ni bil zadoščen. Idejo o malici je nadgradil z idejo o domači pridelavi prosa. Proso za kašo naj bi bilo pridelano na način, kot so ga pridelovali tukajšnji kmetje v časih Primoža Trubarja. In ker na Gradežu živijo ljudje, ki se znajo pogovarjati in poslušati drug drugega, je Stanislav Zabukovec sprejel idejo in se odločil, da poseje in pridela tako proso. Nabavil je domače seme, zoral njivo, jo prebranal, posejal proseno seme, Simon in Srečko pa sta z lesenim valjarjem povaljala seme v zemljo. Ko je seme vzklilo in se razvilo v pedenj dolge rastline, so vaške ženske z ročnimi plevkami (prelcami) skrbno oplele celo njivo, postopek odstranjevanja plevela pa so kasneje tudi ponovile. Zabukovec zagotavlja, da na njivi ne bo mineralnih gnojil in raznih strupov proti plevelu, pri pridelavi pa se bo zgledoval po starih običajih. Tako bodo dozorelo proso ženske tudi s srpi ročno požele in povezale v snope. Družno z moškimi bodo snope nato nožno omeli. Metje prosa je za kmečke fante in dekleta na vasi imelo prav poseben pomen. Snope prosa so z bosimi nogami meli v parih, ob takih priložnostih pa se je vnela tudi marsikatera vaška ljubezen. Očiščeno in osušeno proso so nato v mlinskih stopah oluščili lupin in presejali. Tako je bilo proso pripravljeno za uporabo, predvsem kuhanje in pečenje kaše. In kaj menijo strokovnjaki prehrane o prosu in proseni kaši? Proso spada med najstarejša kultivirana žita. Njegova domovina je srednja Azija, kjer je proso še vedno pomembno kot krušno žito, sicer pa je proso med prvimi žiti, ki so ga Evropejci pridelovali za ljudsko prehrano. Slovani so imeli proso za simbol rodnosti. Prosene jedi so bile prisotne na ženitovanjih in drugih slavjih. Prosena kaša je bila vsaj pet stoletij naprej od srednjega veka vsakdanja hrana slovenskih kmetov. Pridelovanje prosa za kašo in kruh je omenjal tudi slovenski baron Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske, pomen prosene kaše pa izhaja tudi iz zapisa starega reka: »Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.« Strokovnjaki za prehrano proso cenijo zaradi mineralov. Vsebuje precej beljakovin, od tega 8 esencialnih aminokislin. Izboljšuje vid, blaži in zdravi kožne alergije, je edino žito, ki deluje alkalno, in je zaradi tega primerno kot živilo za občutljive želodce. Vsebuje vitamine B in holin, ki preprečuje zvišanje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja. Poleg ovsa je proso žito z največ vitamini in minerali. Če povzamem, so na Gradežu letos s prosenimi semeni posejali tudi naravno zdravilo. Besedilo in fotografije: Jože Jeršin Sprehod po mokrišču ob rašici - med ptice in orhidejevke Ljubitelji narave smo se v pomladanskem času kar dvakrat podali na mokrišče ob Rašici z zbirnim mestom na Trubarjevi domačiji. Aljaž Rijavec z DOPPS-a, sicer pa študent gozdarstva, je ljubiteljem narave ob dnevu sonca približal ptice z mokrišča ob Rašici. Med sprehodom po mokrišču smo našli kar 11 različnih orhidejevk (po domače kukavic) z rdečega seznama ogroženih rastlin. Na dan sonca (17. maja) smo se odpravili poslušat ptice z Aljažem Rijavcem, študentom gozdarstva in ornitologom, članom DOPPS-a. Ob sončnem vzhodu smo se s Trubarjeve domačije odpravili ob Rašici in prisluhnili petju številnih ptic. Aljaž nas je opozarjal na različne glasove in sčasoma smo tudi sami pričeli ločevati ptice po glasovih. Za konec se je tudi rumeni strnad z značilno Beethovnovo simfonijo usode postavil pred naše daljnoglede in zbirka je bila popolna. 1 5. junija nas je med rastline z mokrišča popeljal ljubiteljski biolog in eden največjih poznavalcev orhidejevk v Sloveniji, Brane Dolinar iz Ljubljane. Po predhodnem ogledu mokrišča se je odločil, da se odpravimo na osrednji del med Knejem, Stopami, Marinčki in Dolščaki, kjer so kukavičevke najšte-vilčneje zastopane. Našli smo kar enajst različnih orhidejevk - po naše kukavic, ki so vse zabeležene na rdečem seznamu ogroženih rastlin. Med njimi je bila tudi izredno ogrožena loeselova grezovka (Liparis loeselii), ki zaenkrat še korajžno poganja v mokrišču pred Marinčki, vendar pa so ji tudi tu šteti dnevi, če kmetje ne bodo več kosili mokrotnih travnikov vsaj enkrat letno in s tem ohranjali ustrezne pogoje za njeno preživetje. Ta dan smo na mokrišču našli: mesnordečo prstasto kukavico (Dactylorhiza incarnata), majsko prstasto kukavico (Dacty-lorhiza majal is), Fuchsovo prstasto kukavico (Dactylorhiza maculata subsp. Fuchsii), Transsilvansko prstasto kukavico (Dactylorhiza maculata subsp. Transsilvanica), močvirsko kukavico (Orchis palustris), navadni kukovičnik (Gymnad-enia conopsea), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), pi-ramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), navadno moč-virnico (Epipactis palustris), jajčastolistni muhovnik (Listera ovata) in Loesloevo grezovko (Liparis loeselii). Ste vedeli, da pod Logarji prebivajo mesojede rastline - na sliki nežna rosika z mokrišča ob cesti Knej-Karlovica. S posebnim zanimanjem pa smo poiskali tudi mesojede rastline, ki imajo svoje domovanje pod vasjo Logarji, pravzaprav tik ob cesti Knej-Karlovica. Tu smo našli dolgolistno rosiko (Drosera angUca), okroglolistno rosiko (Drossera rotundifolia) in alpsko mastnico (Pinguicula alpina). Jeseni nas čaka še tretji obisk mokrišča - na noč netopirjev bomo spoznavali netopirje, nam je obljubil Aljaž Rijavec. Že sedaj lepo vabljeni vsi ljubitelji narave. lovci za čisto NARAVO DAN ZEMLJE 2008 Kot vsako leto, smo lovci LD Velike Lašče tudi letos organizirali obsežno čistilno akcijo na območju naše lovske družine. Zastavili smo jo kot pobiranje manjših smeti ob gozdnih poteh in potokih. Zanimivo, kako nekateri še vedno peljejo mimo vsaj desetih kontejnerjev svoje smeti v bližnji gozd in jih veselo zalučajo po bregu v potok. Te filozofije ne bom nikoli razumel... Na Mali Slevici smo se zbrali, izdelali načrt akcije in se v dvojicah odpravili na teren, (foto: N. Marolt) Dvaindvajset lovcev v štirih urah pomeni enajst »šihtov« ali pol meseca dela povprečnega delavca. V tem času pa se, verjemite, veliko naredi. Rezultati govorijo svoje. Preko štirideset natlačeno polnih velikih vreč drobnih smeti pomeni znaten doprinos k lepšemu izgledu naših gozdov. Mogoče smo letos malo pogrešali tisto roko, ki bi skupaj v ak- Obtu mi hočmo, de vže naprej v ti naši kranski deželi de se ti psalmi, pejsmi in vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovenskim, kranskim jeziku se dopernašajo inu dile. (Primož Trubar) cijo potegnila več društev hkrati, v izogib neorganiziranosti dela in koncentraciji prostovoljcev na eni, ob hkratnem ostajanju smeti na drugi strani občine. Pa, kaj bi tisto, večje dni kot klobas in tudi let ni malo. Naslednje leto bo še bolje ... Neje Marolt, LD Velike Lašče Smeti ne sodijo v naše gozdove (foto: N. Marolt) P.S.: Ljubljenje v avtomobilu na koncu gozdne poti je čisto fletno, samo ... ali ne bi bilo bolje »gumice« in prazne »piksne« energijske pijače (očitno jo nekateri potrebujejo) preprosto spraviti v vrečko in jo odvreči v za to namenjene smetnjake, kot da jo odvržeš skozi okno na pot in to vsaj enkrat tedensko? Vsaj v zimskem času, da ne bo dame zeblo, ko okno odpiraš ... Pa jo odvrzi v enega od javnih smetnjakov, če se bojiš, da te bo doma mama videla. In naslednjič, spoštovani »uporabnik gozdnega prostora«, ko bom med hojo po lovskih stezah videl tvoj avto z zarosenimi šipami na koncu gozdne poti, ne bom, kot ponavadi, vljudno naredil širokega ovinka, pač pa bom pristopil k avtu, potrkal na okno in te vljudno opomnil, da pospravi svinjarijo za seboj. Pa ne odgovarjam za »ujetega (p)tiča tožbo« ... Nejc Natu vi, muji lubi Kranjci inu Slovenci, pujte le te pejsni v cerkvi, doma inu na puli zastopnu iz srca, rezmislite, kaj vsaka beseda, nekar, kar ta viža oli štima V sebi drži. (Primož Trubar) Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče vabi! V soboto, 19. julija 2008, bo pred gasilskim domom v Velikih Laščah veselica z ansamblom Nagelj. MONTAŽA STAVBENEGA POHIŠTVA Matjaž FanlJcvar 9.p. Knej 1, IS 14 Rob mohxízjl fvc okbitr m vrat GSM: 031/ 500 S££ ainroMO NTAiHi a i a™ m i NOTRANJA ofbiiu Ta],; 01/ TBB 10 80 e-mail: mtj.ponikvar@gmail.com Strokovnjaki inštituta ERICO opazovali medvede v ld velike lašče Lovci LD Velike Lašče se že vrsto let aktivno vključujemo v raziskave divjadi in ostalih prosto živečih živalskih vrst ter okolja. Zadnja leta še posebej dobro sodelujemo z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo iz Velenja, ki je eden vodilnih tovrstnih inštitutov pri nas in v Evropi. Med drugim smo se aktivno vključili v projekt preizkušanja ultra zvočnih odvračalnih sredstev, kot sredstev za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, rezultati raziskave pa so bili pomembna tema pogovorov na osmi mednarodni konferenci o srnjadi (8th Roe Deer Meeting), ki smo se je, pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče udeležili tudi nekateri člani naše LD. Lovci LD Velike Lašče in raziskovalci inštituta ERICo v našem lovskem domu po zaključku ekskurzije (foto: ERICo) Na enem od srečanj v našem lovišču lansko leto sta doc. dr. Boštjan Pokorny, vodja oddelka za raziskave na omenjenem inštitutu, in njegova pomočnica dr. Helena Poličnik izrazila željo, da bi lovci LD Velike Lašče, ki je ena od lovskih družin z največjim relativnim številom rjavih medvedov (Ursus arctos L.) v Sloveniji, za raziskovalke in raziskovalce omenjenega inštituta organizirali opazovanje medvedov v naravi. Starešina LD Velike Lašče, Viktor Ceč in gospodar, France Zakrajšek sta idejo takoj podprla in dogovorili smo se za obisk v spomladanskem času, aprila. To je namreč tisti čas leta, ko medvedi že zapustijo brloge in se začnejo hraniti, v naravi pa je ponudba hrane še dokaj pičla, zato v tem času lovci intenzivno zalagamo krmišča, da medvedi ne iščejo hrane v bližini naselij. Zalaganje krmišč in posebej intenzivno redno spremljanje medvedov sta dober mesec pred okvirnim datumom prevzela gospodar LD, France Zakrajšek v revirjih Karlovica in Kal išče ter lovski čuvaj Alojz Indihar v revirju Hribi, pridružil pa se jima je še Milan Šile v revirju Kališče. Omenjeni trije člani in spodaj podpisani smo goste tudi spremljali na visokih prežah na dan opazovanja. Gospodar je, glede na prisotnost medvedov na krmiščih, določil datum opazovanja na 18. april 2008 in izkazal se je za »zadetek v črno«. Na Štirih krmiščih smo v slabih treh urah videli deset različnih medvedov vseh starostnih kategorij. Vseh osem gostov je videlo vsaj po dva medveda, v večini po tri. Gostom smo lahko na konkretnih primerih predstavili načine ocenjevanja starosti in teže pri medvedih v naravi, obnašanje medvedov na krmiščih, škode, ki jih povzročajo medvedi in težave s pojavljanjem medvedov v bližini naselij v naši občini. »Ku-kuc« (Foto: N. Marolt) Ekskurzijo smo zaključili v našem lovskem domu ob izvrstni večerji, ki nam jo je pripravil naš član in oskrbnik lovskega doma Milan Indihar. Nejc Marolt, komisija za kadre, turizem in informiranje L D Velike Lašče v Sodrazici 08x petek, 4. julij 8008 2. PSOGLAVSKA NoC •POP DESIGN• I DIVJA• •TTJRBO ANGELS * OGNJEMET • sobota, 5. julij 2008 DAN ŠPORTA & VAŠKI VEČER odbojka na mivki, nogometni turnir,... nedelja, 6. julij 2008 TRZNI DAN a ansamblom FHABTGA MIHE LIGA pekel se bo " SODRAŠKI VOL " Tone Kuntner - sicer duša večerov na Trubarjevini v čast domovini - je tokrat prevzel vlogo Trubarja - ogledal sije tudi, kako poteka izdelava »njegovih« knjig v knjigoveški delavnici dne so ga okupirali nastopajoči, v popoldanskem času pa morda zato, da ne bi predstavljal konkurence domačemu društvu z veselico? Stojnice na tem velikem zborovanju niso bile dovoljene -tako je bilo navodilo protokola. Mimogrede, ob proslavi leta 1986 so bili spominki zelo zaželeni in dobro prodajani. Prostor, s katerega se je dalo kaj videti, je bil rezerviran za povabljene, ljudstvo je ostalo zunaj in lahko spremljalo dogajanje na velikem zaslonu. Priprave na proslavo en dan poprej so skoraj preprečile obisk obiskovalcev Vestnikovega vlaka iz Prekmurja, ki so svoj prihod napovedali že veliko prej, kot je bilo dogovorjeno za generalko za proslavo. Če bi se le ta odvijala po planu, bi šlo gladko, zaradi njihove zamude pa naj bi stornirali obisk skupin. Le izredni trmi in nepopustljivosti vodnika Andreja Perhaja gre pripisati, da trije napovedani avtobusi obiskovalcev iz Prekmurja niso ostali brez razlage. Pika na i in nenazadnje tudi vzrok tovrstnega mojega pisanja pa je postavitev kemičnega WC-ja v galeriji Skedenj, kjer je gostovala razstava Dušana Zekoviča - Hazeta in Andreja Perhaja - Adla. Oprostite, dragi gospodje iz protokola, ampak za stranišče za predsednika države bi pa vendarle lahko našli primernejši prostor. Vsi, ki vsak dan živimo s Trubarjevo domačijo, smo bili ogorčeni, a storiti se ni dalo ničesar. ... _ Metka Staric Osrednji prireditvi na Trubarjevi domačiji ob rob V nedeljo, 8. junija, je bila na Trubarjevi domačiji osrednja slovesnost, v kateri je v obliki scenske predstavitve sodeloval tudi zavod Parnas. V spomin se nam bo zapisala kar z nekaj zanimivimi dejstvi: program pod taktirko režiserja Filipčiča je bil pester in zanimiv. Možnost za sodelovanje smo dobili tudi domačini - nastopila sta Mešani pevski zbor OS Primož Trubar pod vodstvom Majde Kokošinek ter zavod Parnas s knjigoveško delavnico, ki je potekala ves čas prireditve pod galerijo Skedenj. Čeprav so za oboje pozabili napraviti streho za primer dežja, pa se je le dobro izšlo, saj se Na stojnici sta se ves čas prireditve knjige vezala Andrej Lešnjak, upokojeni učitelj z Grafične šole iz Ljubljane in Milena Vintar, Par-nasova sodelavka, sicer pa študentka grafične obdelave - smer fotografija iz Velikih Lašč. je naliv po generalki končal še pred pričetkom prireditve. Trubarjeva domačija je bila tako ustrezno vpeta v vrsto dogajanj v Trubarjevem letu in dogajanje je dobilo dovolj velike razsežnosti, saj seje država na koncu le odločila, da prevzame organizacijo. Vprašanje pa je, koliko je ob tem pridobila sama Trubarjeva domačija. Obisk spominske sobe in ostalih prostorov Trubarjeve domačije je bil onemogočen, saj so vse prostore preuredili v garderobe za nastopajoče. Ves dan je bil za goste zaprt tudi gostinski lokal - dopol- LJUBEZEN DO DOMOVINE V petek, 6. junija 2008, tik pred osrednjo proslavo ob 500. obletnici rojstva našega Primoža Trubarja, je bil na Trubarjevi domačiji na Rašici zadnji kulturni večer v šestletnem ciklusu, ki sta ga zasnovala in vodila dva velika domoljuba: Anton Zakrajšek, župan Velikih Lašč in Tone Kuntner, pesnik in igralec. Trideset gostov se je zvrstilo v teh šestih letih, po pet v vsaki sezoni. Ti gostje so bili umetniki, kulturniki, politiki in filozofi. Skratka, zelo pomembni ljudje iz slovenskega družbenopolitičnega življenja, ki so sooblikovali novejšo narodovo zavest in so pomembno sodelovali pri rojstvu in nastanku naše države. Vsi ti ljudje so prišli na Rašico, na Trubarjevo domačijo, sedli pred nas v Trubarjevi sobi, brez maske, in nam razodel i svoje videnje in občutke. Potem so odgovarjali na naša vprašanja, se z nami pogovarjali. Ti gostje niso prišli na Rašico da bi prepričevali prepričane. Niso bili izbrani po politični pripadnosti. Nekatere uvrščajo na desnico, druge na levico; marsikdo ne čuti ideološke ali strankarske pripadnosti. To nisi bili le kulturni večeri. Bili so več. Bili so pot iskanja resnice z ljubeznijo do domovine. Najpomembnejši in dragocen pa je občutek, da je imel ta projekt, ti kulturni večeri namen prerasti to našo slovensko razpolovljenost; razdeljenost na rdeče in nerdeče. Najbrž se boste strinjali z menoj, ko trdim, posebej tisti, ki imate svoje otroke, vsaj dva ali več, da je ena najhujših bolečin, ki jih lahko doživite, to, da so med njimi razprtije. V vaši družini. Med brati in sestrami. In še ena misel in prispodoba se mi je sedaj ob zapisu te trditve porodila: spora med njimi prav gotovo ne boste odpravili s tem, da se boste postavili na katerokoli stran ali s špekulacijami. Le z veliko ljubeznijo in resnico. Verjamem, da bomo kdaj odstranili vse tiste ideološke filtre, ki so bili uprogramirani pa tudi tiste, ki so nastali v trpljenju občutenja hudih krivic in nemoči. Zakaj trpljenje včasih zamegli razum. Pogrešal bom te kulturne večere. Prvi petek v parnem mesecu je bil zame poseben dan. Veselil sem se srečanja z gosti, z županom in Kuntnerjem, pa tudi z drugimi obiskovalci, ko smo potem, po koncu programa, ob kozarcu vina ali soka kaj pomodrovali v galeriji. Iskrena hvala gostitelju Antonu Zakrajšku in Tonetu Kuntnerju za te večere. zma RADItir ! ZELEIMI VAL 93.1 a. 97.□ MHz FERDOV KOTIČEK »Mami, lačen!« Zaključek šolskega leta je tudi zaključek poučnega radijskega projekta »Mami, lačen«. Ferdo in Petra sta kar štiri mesece obiskovala in seznanjala nad 1000 otrok po več kot 20-ih vrtcih v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Velike Lašče in Dobrepolje z zdravim prehranjevanjem. Sedaj tudi Ferdo ne sega samo po sladkih dobrotah, ampak za malico slastno grizlja jabolka in hruške. In mnenja nekaterih vključenih vrtcev o projektu Radia Zeleni val: »Strokovni delavci VVZ Kekec Grosuplje se vedno radi odzovemo akcijam in projektom, ki skrbijo za boljši jutri naših najmlajših. Tako smo tudi z veseljem sodelovali pri oblikovanju zgibanke s strokovnim člankom naše vodje prehrane in higienskega režima Patricije Šerbel Kos in vzgojiteljice Petre Bor, ki je sodelovala pri pripravi zgibanke in izvajala projekt o zdravi prehrani. Otroci v našem vrtcu in enotah zmajčka Ferda že dobro poznajo, tako so ga nestrpno pričakovali in se odzvali na njegovo pobudo, da se zdravo prehranjujemo. Skrbeli so, da Ferdo ni posegal po sladkarijah in tako so preko igre sledili in dosegali zastavljene cilje. Tudi po njegovem odhodu še vedno skrbijo, da si npr. splaknejo zobe, ko pojedo čokolado...in skrbijo tudi, da opozorijo o tem starše. Zmajček Ferdo jim je prijeten in pozitiven zgled.« Majda Fajdiga, ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje »Projekt, ki ste ga pripravili, smo sprejeli z veseljem, saj je naša želja in hkrati tudi cilj, da bi naši otroci uživali čim bolj zdravo hrano. Znamo se odreči sladkarijam in veseli smo, da se na to navaja tudi Ferdo. Ko bo spoznal, da preveč sladkarij škodi želodčku, ga ta ne bo več bolel. Želimo si še sodelovati z vami in seveda z našim Ferdom.« Vrtec Ig IN ŠE FERDOVA NALOGA NAVODILA ZA NAJMLAJŠE: Pobarvaj sadje ter nadaljuj zaporedje domin. Vsaka slikica sadja se mora ujemati s slikico, ki je v domini nad ali pod njo. O NAVODILA ZA MALO VEČJE: Najprej reši zgornjo nalogo. Sedaj pa v spodnje kvadratke vpiši črke in preberi besedo. A 4 V 1 12 3 4 5 2 6 2 Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig. podjetniške IN druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950 610, 031 647 793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. • Javni razpis za finančne spodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Razpisnik: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet razpisa: povečanje števila zaposlenih invalidov s finančnimi spodbudami delodajalcem za: sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za določen čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za nedoločen čas, neposreden prehod invalida iz javnih del v redno delovno razmerje za nedoločen čas, samozapo-slitev invalida za nedoločen čas, prehod zaposlenega invalida iz delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoji za sodelovanje: na razpis se lahko prijavijo delodajalci, ki so registrirani v Republiki Sloveniji in so v času med 1. oktobrom 2007 in 30. septembrom 2008 zaposlili enega ali več invalidov. Samozaposleni invalidi imajo iz tega razpisa enake dolžnosti in pravice kot delodajalci. Rok za oddajo vlog: je 6. oktober 2008 do 12.00. Podrobnosti razpisa: http://www.svzi.gov.si/index.php?depjd=7. • Javni razpis za posojila v kmetijstvu - pridelava. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Pogoji za sodelovanje: upravičenci do pomoči v naložbe so kmetijska gospodarstva ki so organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med majhna in srednje velika podjetja. Roki za oddajo prijav so: 16. junij 2008, 16. julij 2008,1 9. avgust 2008 in 1 7. september 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html. • Javni razpis za posojila v kmetijstvu - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti. Nameni dodeljevanja sredstev: začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri: vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, di-verzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Roki za oddajo prijav so: 16. junij 2008, 16. julij 2008, 19. avgust 2008 in 17. september 2008. Podrobnosti razpisa: http://www. rdf-sklad.si/kmetijstvo.htm I. • Javni razpis za postavitev javnih e-točkz brezžičnim dostopom. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom preko več javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč na ruralnih ali manj razvitih območjih v Republiki Sloveniji. Gradnje javnih e-točk obsegajo postavitve javnih e-točk s fiksnim in brezžičnim dostopom do svetovnega spleta preko več javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč, ki morajo zadoščati vsem pogojem, zahtevam ter tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije. Rok za oddajo vlog je 7. julij 2008 do 1 2.00. Podrobnosti razpisa: http://www.mg.gov.si/si/javna_narocila_ razpisi povabila/javni razpisi/. • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb za ieto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa je spodbujanje in subvencioniranje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let in so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje. Cilj je zaposliti brezposelne osebe iz ciljne skupine starejših, za obdobje vsaj enega leta. Rok za oddajo vlog: 30. junij 2008 in 10. september 2008 do 12.00. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/Javni Razpisi.htm. • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa je spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev. Zaposlitev brezposelne osebe mora biti realizirana za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta pri netržnih delodajalcih. Pogoji za sodelovanje: Na javni razpis se lahko prijavijo netržni delodajalci, ki bodo za obdobje najmanj enega leta za polni delovni čas zaposlili dolgotrajno brezposelne osebe. Rok za oddajo vlog: 30. junij 2008 in 10. september 2008 do 20.00. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/ Dejavnost/Javni Razpisi/Javni Razpisi.htm. • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja, s pomočjo subvencije za zaposlitev, mladih brezposelnih oseb, ki sodijo med težje zaposljive skupine brezposelnih. V izvajanje bodo vključene brezposelne osebe, ki so mlajše od 25 let oziroma so iskalci prve zaposlitve, ki so pred manj kot dvema letoma pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo in so najmanj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje. Rok za oddajo vlog: 30. junij 2008 in 10. september 2008 do 12.00. Podrobnosti razpisa: http://www. ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javn i Razpisi/Javni Razpisi, htm. Darinki Kolar v slovo! Nepričakovano nas je preseneti la vest, daje umrla Darinka Kolar. Člani združenja Zarja spominov Velike Lašče smo 9. maja 2008 praznovali devetdesetletnico dveh naših članov, v prijetni družbi je bila vesela in razpoložena tudi Darinka. Samo deset dni kasneje pa je sklenila svojo življenjsko pot. Na pokopališču v Velikih Laščah smo se poslovili od nje 23. maja 2008. O njenem značaju, o njenem delu in uspešnosti, o ustvarjalnosti in o številnih dogodkih, povezanih z njenim delom v Senovem, je veliko povedal predstavnik šole iz Senovega. Njegove besede so bile: Težko je najti dovolj odličnih besednih zvez, zadosti pomembnih izrazov zahvale in pravo mero čustev, da bi se primerno poslovili od dolgoletne učiteljice in ravnateljice ter nadvse aktivne sokrajanke, katere ime je vtkano v senovsko krajevno zgodovino od leta 1947 do 1978. Ni pravega sozvočja glasov, ni harmonije in ubranosti v mislih in besedah. Toda ona je to zmogla in znala. Prav umetelno razpredati besede in zastavljeno misel prignati do konca, da je bogastvo besed dobilo vsebino in pravo podobo. Gospa Marija Kolar, mi smo ji rekli kar: Darinka. Da, Darinka je bila mojstrica govorjenja, učiteljica v pravem pomenu besede, velika ljubiteljica narave in slovenske kulture. Prenašala jo je, dokler je še delovala na Senovem, preko mladih rodov z nepozabnimi recitali najširšim ljudskim množicam na tedanjih velikih proslavah. Pa tudi sama je aktivno igrala v Dramski skupini kulturnega društva. Na Senovo je 3. oktobra 1947 tedanjo Marijo Štupica privedel dekret z Osnovne šole Raka, še prej pa je službovala kot pripravnica na osnovni šoli Sveti Križ pri Kostanjevici (Podbočje). Že prvo leto je pridobila med dijaki - saj je poučevala na gimnaziji-odobravanje, ker se je zanimala za njihov vsestranski razvoj in ne zgolj za vsebine, ki so bile povezane s kemijo in biologijo, ki ju je poučevala. Ta njena prizadevanja so cenili tako starši kot ostali krajani in ji že v zgodnjih ocenjevalnih listinah namenili najvišje ocene in vsa možna napredovanja. Tudi sicer njeno delovanje ni bilo omejeno le na njeno ožje pedagoško strokovno naravoslovno področje, ampak ob pregledu šolske kronike lahko ugotovimo, da je v kraju uspešno vodila tečaje, poučevala o kmetijskih napredkih, elektrotehničnih pridobitvah, pripravila dramatizacije in recitacije z učenci ter vodila organizacijo Rdečega križa v šoli, kraju in občini in se tudi zavzemala za pravice učiteljev, kot vodja učiteljskega sindikata. Samo izredno široka, bogato razgledana, pozitivno usmerjena in delavna osebnost zmore kaj takega. Tisti, ki smo bili njeni učenci ali sodelavci, se dobro spomnimo, da je bil njen korak vedno hiter, njen pogled jasen in svetal, njene besede odločne in enoumne. Bila je izjemno dosledna osebnost. Kar je rekla, to je storila, za tem je stala. V njenem besedišču ni bilo izrazov za potuho, trmo, lenobo, brezdelje, nevzgojenost. Pravzaprav je bilo komuniciranje precej preprosto. Njeni stavki so se začenjali nekako takole: v naslednjem mesecu bomo pripravili to in to. Kdo se javi! Če ni bilo junaka se je javila sama. Gremo naprej! Vedno je potrebno gledati naprej, k novemu, boljšemu. Na Senovem je našla sorodno mislečega mladeniča, Iva Kolarja, s katerim sta sklenila zakonsko zvezo leta 1953 in nato dalje kot dva napredna intelektualca skupaj soustvarjala krajevni razvoj. Tudi rojstvo sina Gorazda njune vsestranske aktivnosti ni omejevalo, pač pa sta jo spretno privzgojila tudi njemu. Tako ravnanje jo je privedlo do odločitve, da postane ravnateljica. Našo šolo je vodila od leta 1967 do upokojitve - 1978. V tem času se je zlasti trudila, da je podpirala vsestranski razvoj učiteljev, spodbujala jih je k nadaljnjemu izobraževanju, k napredovanju; pri učencih gojila tekmovalni duh in šola je prav vtem času pridobila nekaj zavidljivih priznanj na tedanji državni ravni. Ob odhodu v pokoj je v poslovilnem nagovoru dejala, da je bila vseh 32 delovnih let predvsem učiteljica in je hvaležna svojemu možu in sinu, da sta ji omogočila, da je največ časa posvetila temu, kar je najraje delala, to je bila skrb za šolo. Ne vem, če smo uspeli spoštovani Darinki kdaj vsi tisti, ki delamo v letih za njo na šoli, zahvaliti za to njeno neizmerno razdajanje. Gotovo pa smo ji dali vedeti, da jo cenimo, kadar nas je obiskala. Darinka in Ivo sta se namreč kmalu po upokojitvi odselila v Velike Lašče, kjer je še živela mama, ki je potrebovala pomoč in pridne roke na domu. In tako, kot je bila delovna Darinka v senovskem obdobju, s tako delovno vnemo je nadaljevala tu, na domu v Laščah. Rada pa se je vračala v Senovo. Takrat ni hotela veliko govoriti o sebi. Zanimal jo je le razvoj. Ali poteka vse tako, kot bi moralo. Koliko otrok je v vrtcu, kako imamo organizirane prevoze, kdaj bomo imeli premiero predstave, zakaj naš zbor ni sodeloval, kje so bili na ekskurziji, in tako dalje in tako dalje in zopet: veliko uspeha še naprej, le naprej, na boljše. Bova prišla, z Ivom bova prišla, kar povabite naju. Rada prideva. Nazadnje sta bila med nami pred tremi tedni, ko je Metalna praznovala svoj jubilej. Tudi tokrat ni govorila o sebi. Neizmerno veselje in navdušenje je izrazila nad nastopom najmlajših iz vrtca. Spoštovana Darinka, danes se zahvaljujem v imenu mnogih. Hvala, da ste mnogim rodovom učencev, ki ste jih poučevali, namenili več, kot zgolj narekuje učni načrt. Hvala, da ste vzgajali in učili uglajenosti, da ste posebno skrb namenili žlahtnemu zvenu naše besede in jo sami in preko učencev kot največji dar poklanjali drugim v srce. Hvala, da ste odlično opravili svoje pedagoško poslanstvo in tako prispevali h kulturnemu in vsestranskemu razvoju Senovega in Senovčanov. Hvala, da ste bili ravnateljica z vizijo, sprejemljivo za kraj, učence in učitelje. Draga Darinka, učili ste skromnosti, delavnosti in poštenosti. Tako ste tudi živeli. S takim slogom ste si ustvarili krog ljudi, ki vas cenimo in vas bomo pogrešali. Hvala, da smo se lahko učili od vas. Vsem žalujočim sorodnikom in prijateljem, še posebno možu Ivu, sinu Gorazdu in njegovi družini izrekam v imenu sedanjega kolektiva Osnovne šole Senovo, upokojenih sodelavcev, krajanov KS Senovo in v svojem imenu iskreno sožalje. Kot večen studenec, ki nikoli ne usahne, je bilo vaše razdajanje, spoštovana Darinka. Ne studenec, kot potok, kot hudournik, še bolje: kot reka. Reka teče, val izpodriva val, nastajajo novi valovi. Več ko se jih združi, močnejša, silnejša je. Tu in tam je tok bolj razburkan in spet drugič je reka plaha, tiha in prijazna. Kot velika solza teče v daljavo, v neznano, stran, odhaja. Vedno odnese s seboj del življenja. Le najtežji, najžlahtnejši kamni, kot spomini, kot neme priče, ostajajo na dnu. A takrat, ko je reka dovolj bistra, oko spočito in pogled jasen, vidiš jasno na dnu reke izpisano njeno ime. Hvala spoštovana ravnateljica, hvala učiteljica, sodelavka, sokrajanka, snovalka novih idej in vizij. Hvala. Združenje Zarja spominov Velike Lašče izreka iskreno sožalje Ivu Kolarju, Gorazdu Kolarju in vsem ostalim članom družine. ZAHVALA ob slovesu naše sestre in tete Ljudmile STARC. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Bredi Krišto in patronažni sestri ge. Martini za izkazano naklonjenost. Hvala g. župniku Jaksetiču in g. župniku Masniku za opravljen obred, g. Zakrajšku, pogrebcem, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi našega Janeza ZAKRAJŠKA, Jurmanovega Janeza z Lužarjev. □ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodom župnikom, gospodu Jaksetiču in gospodu Zadniku. Zahvaljujemo se gospodu Miroslavu Dolesu za poslovilne besede, praporščakom, pevcem, članom CD Bloke-Nova vas in CD Velike Lašče, članom ZCD Cerknica, DU Velike Lašče in DU Bloška Planota, članicam Društva podeželskih žena Velike Lašče, članicam Bloških gospodinj Zarja, medobčinskemu društvu invalidov Cerknica-Loška Dolina-Bloke, gospodu Marku Zakrajšku za izvedbo pogreba in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Eva v imenu vseh njegovih. STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Skrivnost uspeha življenju v tem, človek dela tisto, kar ljubi, temveč ljubi tisto, dela. % KLANCAR, D.O.O. Groznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si RENAULT POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA Trubarjeva cesta 59,1 JI 5 VELIKE LASCE Telefon: 01 78-730-79, Mobile!: 041 -79-59^31 pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja fTRGOUP TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče tel.: 01/78 81099 lel/lax: 01/78 81039 UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme. Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov. UniCredit Leasing d.o.o. Dodatne informacije: Šmartinska 140 Vid Šere 1000 Ljubljana tel.: 01^5206 026 www.unicreditleasing.si mob: 041/362 748 fax: 01/5206 034 e-pošta: vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i £ UniCredit Leasing IMJIBVaXE jJTT ¡O JLETFO mm PETEK, 4. JULIJ, ob 18.00 Levstikov dom, Velike Lašče LAN PA RT Y (Mladinsko društvo VRT) NEDELJA, 6. jULIj ob 18.00 Grad Turjak OBRAZI PRIMOŽA TRUBARJA (OSUP J.K.M.B,) ob 20.30 Viteška dvorana na gradu Turjak KONCERT EKVADORSKE SKUPINE ENSEMBLE VILLANCICO (Občina Velike Lašče in Festival Sevicq Brežice) ČETRTEK, 10. julij Športna dvorana, Velike Lašče 1. LJUBLJANSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA (TVD Partizan Velike Lašče) SOBOTA, 12. jULIj Trubarjeva domačija, grad Turjak, Levstikov dom in cerkev v Velikih Laščah 1 5. TABOR SLOVENCEV PO SVETU (Občina Velike Lašče in Izseljensko društvo Slovenija v svetu) NEDELJA, 13. jULIj, ob 17.00 Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Zgončah KONCERT PIANISTKE TATJANE KAUČIČ IN KLARINETISTA DUŠANA SODJE (Občina Velike Lašče) PETEK, 1. AVGUST Športna dvorana, Velike Lašče MEDOBČINSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU (TVD Partizan Velike Lašče) NEDELJA, 3. AVGUST Velike Lašče DAN GOSPODINJ (Društvo podeželskih žena Velike Lašče) SOBOTA, 23. AVGUST, ob 20.00 Viteška dvorana na gradu Turjak KONCERT STARE GLASBE (Občina Velike Lašče in Festival Sevicq Brežice) SOBOTA, 6. SEPTEMBER Pri bajerju, Turjak DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU (LK Turjak) SOBOTA, 6. SEPTEMBER Rob OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU (TVD Partizan Velike Lašče) SOBOTA, 13. SEPTEMBER Velike Lašče MEDENA TRŽNICA (Čebelarsko društvo Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.