Krivoverski klerikalizem — učiteljstvo te kliCe pred sodbo Uudstva. (Konec.) MKdor je z nami, tisti je naš", more biti naše geslo. Mi moramo biti v prvi vrsti učitelji in vzgojevalci; pobijati moramo strasti in napake ter delovati z vsemi silami za splošni napredek, kazati na korist omike in šolstva in na svoje sovražnike, naj bodo ti potem katerekoli politiške stranke. Pravega pnlitiškega prepričanja je med preprostim narodom, pa tudi med polizobraženci bore malo. Klerik&Icev je največ takih, ki mislijo zaradi zlorabe vere, da se bije boj zoper vero. Ti ne vedo za pohlepnost in zvijačnost klerikalizma. Že mnogo let klerikalizem laže, obrekuje in na vse pretege zavija resnico zoper moderno šolo, a ljudstvo le še ne izpregleduje, da bi bila ta šola z učiteljstvom vred tako brezbožna in nevarna. Že davno je ijudstPe sodilo učiteljstvo in šolo, Inaeti hoče vedno več šol. Povsod zidajo nove šole. Ako bi bile slabe, bi se ne zmenil nihče zanje, Seveda so klerikalizmu šole Dapoti. Izšolan, izomikan in izobražen narod se ne da slepo voditi za nos. Klerikalizem vpije, da je prijatelj šole, napredka in omike, saj ,je delaven in tudi do skrajnosti marljiv na literarnem, socialnem in gospodarskem polju, a vse obrača le v svoj prid, vero imazavado; kar drugi delajo je vse zanič, če je še tako dobro; vsak mu je brezveree, ki ne trobi v njegov rogj čeprav živi zglednto kot vsak drugi. Nasprotno pa je politiški njegov somišljenik njegov največji, najvdanejši in najzaupnejši prijatelj, če ima še tako grde pege na sebi; če je tat, javni lažnik in obrekljivec, oderuh, skopuh, krivoprisežnik, zaradi deliktov že večkrat sodnijsko kaznovan in preganjen, fce je do kosti korumpiran in izprijen, samo da ima denar in veljavo, da tuli in trobi v njegov rog — klerikalizem je z njim do skrajnosti usmiljen, potrpežljiv, češ, to je pravi in pošteni katoliški mož. četudi nikdar ne gre v cerkev in živi pohujšljivo, ga zagovarja in ga ima v skrajni sili celo za žrtev liberalizma, če ne že za mučenika, kar se je večkrat zgodilo. Greh zagovarjati, zamolčati, grehu dajati potuho in z grehom se celo bahati je vsakdanje delo uašega klerikalizma — to so cvetke modernega katoličanstva. človeka v nasprotuem taboru morališko ubiti, mu jemati čast in pošteuje, mu škoditi na unetju in kruhu, to je njegovo delo. Za druge kakor za sebe in svojce nima smisla in srca. Vse to bomo o priliki dokazali z neovrgljirimi dejstvi, saj nam mora dati naš klerikalizem končno vendar odgovor, če ima v sebi le trohieo poštenosti, verskega duha in čut moškega ponosa. In takšni ljudje prete nam učiteljem, ki živimo med narodom, delavni v okviru svojega poklica, ki se trudimo za narod, kateri nas vsak dan opazuje, za katerega živimo, trpimo in delamo, da nas bo isti narod za naš neumorni trud sodil in obsodil. Takih učiteljev ne maramo, ne zaupajmo jim svojih otrok! Da, to je bila, je in bo želja našega klerikalizma, ki nosi na sladkosmehljajočih ustnicab, v ovčji ponižnosti Kristusove lepe nauke, jih lepo oznanja in uči, a jih zavija le 8ebi v prid, drugim pa v pogubo. Rekli smo že ob napovedi tega boja, da hočemo marljivo gledati na to, da klerikalna dreTesa pohujšljivosti, obrekljivosti in zapeljivosti ne bodo zrasla do neba. Mi smo mu najbolj napoti, to vemo prav dobro. Vemo pa tudi, da je naše delo pošteno, odkrito in javno, zato se ne bojimo nikogar. tudi mogočnega klerikalizma ne. Značaj moža in njegove delavnosti se spozna v sili. Učiteljstvo je v teh hudih časih Iačno; stradati mora, da preživlja sebe in svojce, a ne more odstopiti od svojih načel, ne more ukloniti svojega tilaika in reči: nDajte nam kruha, pa smo vaši!" Tega ne more storiti in tudi ne bo storilo, ker bi s tem priznalo, da ni vredno častnega imena odgojevalca. Vemo prav dobro, da bo klerikalizem napel vse peklenske moči, da bi strmoglavil učiteljstro in moderno šolo, a to se drži natančno šolskih zakonov in svoje prisege, pot do popolne zmage je še jako daleč, strmoglaviti mora poprej državne šolske zakone, kar pa pojde težko, po naših mislih je to celo nemogoče. Dotlej bo imel torej še dovolj dela, namazati bo moral še mnogo vagonov papirja z obrekovanjem učiteljstva in moderne šole. Vemo prav dobro, da bo napel vse svoje moči, da bi nam škodoval kakor do sedaj. Od pamtiveka je bil naš zagrizeni in smrtni sovražnik na katoliški podlagi in tak tudi ostane, to vemo prav dobro. Poprej bi smeli pričakovati, da bo tekla Sava proti Triglavu, kakor da bi se naš klerikalizem ponižal v prijatelja šolstva. A vkljub temu se bo šolstro razvijalo, množilo, uspevalo in napredovalo v največjo žalost, jezo in sramoto klerikalizma. Da nam bodo klerikalci v deželnem zboru nasprotni kakor vselej, da bodo ovirali regulacijo učiteljskih plač, tudi vemo. A končno se bo moral vendar vdati kakor vselej, rad ali nerad, pritisku od zgoraj. Danes je učitelj na Kranjskem unicum ined vsemi stanovi na svetu. Vsak blapec in dekla brez študij ima boljše dohodke od učitelja začetnika. S 68 kronami na mesec brez stanovanja in hrane mora izbajaii ali pa poginiti. Elerikalizem se smeje in si mane radosti v svojem katoliškem prepričanju, trdeč: BNe vinarja ne v poboljšanje učiteljem!" Mar je njemu stradajoči, da je le sam sit r katoliškem prepričanju, da se le njemu dobro godi — vse druge naj vzame budič, če hoče, saj ni mojega prepričanja, saj ni moj bližnji, saj je dovoljeno po novi klerikalni veri trgati zasluženo plačilo delavoem in najemnikom, saj Kristus priporoča po novi veri izkazovati ljubezen le somišljenikom, dobrote le vdauim, vse druge pa sovražiti ter pustiti poginiti kot pse zaplotom. Huj, nova vera našega klerikalizma je res krasna; prijadrali smo srečno v Kristusove čase nazaj, koje Zveličar karakterizo?al farizeje: BPoslušajte, kar vas uče, a ne živite po DJih vzgledih!" Tudi naši moderai farizeji uče" lepo, a delajo in žive ravno narobe. Dčiteljst?o se je postavilo tem grobokopom porobu; pozna jih, ker jih zaradi svojega poklica mora poznati. Klerikalizem je na napačni poti, a tega v svoji slepoti ne vidi, pravzaprav noče videti, če mu še tako očitno dokažeš. Slep je, gluh in do skrajnosti otrpnjenega srea — drvi naprej po svoji krivi poti in vpije, če se mu vse ne posreči: BKri?overci napadajo sv. katoliško cerkev!" Da je pa sarn tegakriv, da sam ne živi in ne dela v duhu vere, o tem ne mara slišati ničesar. Mi smo prepričanja, da bi klerikalizem že davno dosegel svoje namene, ako bi bilo njegovo hrepenenje po nadvladi v politiškem, socialnem in gospodarskem oziru božja volja. A to njegoro stremljenje razpada povsod y prazen nič. Pri nas nosi sedaj zvonec, se čuti raogočnega gospodarja, bije in zmerja, sovraži, laže, mori morališko bližnjega na časti, poštenju ia imetju, končno pa mora priti čas, da bo konec temu brezbožnemu delu. Ljudstvo bo sodilo svoje sovražnike, spodilo bo volkove v ovfiji obleki v cerkev nazaj k izpolnjevanju tega. za kar so poklicani in postavljeni. Končno nam sili vpražanje na površje, ali je mogoča 8 takimi l.judmi sprava zaradi ljubega miru, zaradi blaginje in n»predka našega naroda? Kolikor poznamo razmerje po mnogoletnih lastnih poizkušnjah in zgledih drugih kronovin in držar — bi bila vsaka sprava z njim zaman. Tudi pri na8 80 že poizkusili tako spravo, a klerikalizem je snedel besedo, vojska se je nadaljevala. Moža, ki je pod častno besedo lagal v deželnem zboru, je klerikalizem postavil na čelo klerikalnema časopisja. Mojstrsko se drži, vsa čast mu! Cvetke iz svojega vrta daje učiteljstvu večkrat pod nos; ta duh je res močau — peklenskemu smradu popolnoma sličen. Šopek je poln ostrega trnja, da zbada do krvi. Sedaj nam je dal zopet voDJati tako cvetko. Da, U mož dela klerikalizmu vso čast, labko je ponosen nanj! Eako se bo pa vendar končal ta boj ? Oe bomo držali križem roke ter samo gledali, kako klerikalizem dela, seje Ijuliko, prepir in sovraštvo, bo žel zmago klerikalizem. Naša dolžnost je, da narod, med katerim živimo, za katerega trpimo, se mučimo in delamo, tudi poučimo o nameri klerikalizma. Respektirajmo vero kot nekaj nedotakljivega in svetega, glejmo pa obenem kako se vera zlorablja od klerikalnih prrakov. ,Med Ijudstvo za ljudstvo", naj bo naše geslo. Neumorno, pridno, veatno in vztrajno delo mora roditi polagoraa obilno dobrega sadu. T prvi vrsti moramo biti edini v svoji stanovski organizaciji z geslom: BVsi za enega, eden za vse". Taki velesili ne pride sovražnik kmalu dokože. Treba je zbujati zaspance na vztrajno delo. Vsak naj dela dosledno po vseh svojih močeh. Tako si pridobimo ugled med ljudstvom, potem pojde lahko ia gladko samo ob sebi. Znani so nam mnogi slučaji, kjer so učitelji možje na svojem raestu, ljudstro jih visoko spoštuje, vsako rovanje, obrekovanje, poniževanje in sramotenje ne izda prav nii — klerikalizem se samo smeši a tem t očeh ljudstva. Kdor pa ni za vztrajno delo, kdor se ne zna varovati sorražnih navalov, ampak podleze slabostim — tajesam kriv, da ga klerikalizem mrcvari in mu škoduje. Za enkrat smo zopet dali r ofenzivi nažemu ljubezniremu klerikalizmu rekontro s tem, da ga zovemo na odkrit in poiten boj z dostojno polemiko, kakršna se spodobi omikanim Ijudem. Bojimo se ga prav nič ne, ker imamo toliko nabranega gradiva, da ga je za večletno dostojno bojevanje na ostajanje. Torej, ljubi uaš klerikalizem, če si res katoliškega prepričanja, če živiš, se rovnaš in delaš na verski podlagi, katere nauke sam u6iš, stopi _a dan. Krivoverski klerikalizem .— učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva!