fcih eicP1 »BS« -d H«ua«j». J paaaiko*. PRO VETA glasilo slovenske: narodne podporne j ed note -s v siški pr» i lodutiki tal s ■Mrl: MIT Ü tttf Bo. Lsvsšefc »n. Tslspkss«: Uwidili MU. .YEAR XV!K h IU., torek, 29. januarja (Jan. 29), 1924. twkau9SS9mMm ¿TEV.—NUMBER 24. dmvtib <•-godkov. Amerika, k v Penneylvaniji, ki Rez 34 ur eksploziji v je usmrtila 40 premogar- I Coolidge je odredil. Jjjni Škandal izroči aodišču. iincolu v Aurori, IU., je m sumu, da je umoril tudi J ženo. rudarji izgubili Da rudarski konvenciji. Inozemstvo. fol piljona oseb prisostvovslo eba Lenina, ki se je vršil v iem mrazu. 'jM ija proslavila aueksijo Ueke. ttliai je pogostil Psšiča. ■ )onald je svetoval Franciji, i t« nc zanaša preveč na svojo pjado. Vstaja v Mehiki se je pričela ifriMi •— Nova premogar-ska tragedija. Druga rudniška nesreča ae je pripetila v soboto v Shank-townu, Pa. Okoli štirideset premogarjev ubitih. Rudniške razstrelbe ae Trste druga za drugo ter puščajo bedo in tugo za sabo med prizadetimi delavskimi družinami. V petek je bilo 32 delavskih žrtev, v soboto pa kakih 40. Ob vhodu v jamo se je kar trlo jokajočih otrok in obupanih žena. LENINOVA ZADNJA POT. niljona oseb likasalo čast itlikemu voditelju proletarske revolucije kljub silnsmta mrazu 96 stopinj pod ničla Truplo jo bilo položeno v začasni mavzo-kj med petjem revolucionarnih pumi. Moskva 28. jan. — Vladimir Ijič Uljanov je bil včeraj popoldne položen k zadnjemu počitku v «ni mavzolej, ki je bil v na gkci zgrajen na Rdečem trgu pod «rfdjem starodavnega Kremla. M miljona oseb jc korakalo za pogrebom, oziroma napolnilo trg vse stranske ulico v bližini. Silni mraz, ki jc ves j«- vietej ♦ *03kvi: toplomer je k:i«ul.35 pod ničlo. Kljub stra&i.niu turuzu B orjaška množica natlaeila Bdeči trg žc zjutraj in čakala do fririh popoldne. Mnogim ljudem znila ušesa in prsti na rokah a nogah, toda množics jc vztro »la. Vojaki so zakurili na trgu vet" velikih ognjev, pri katerih so «e ljudje greli. , , Medtem, ko so stotisoči čakali tuBdečem trgu, so sovjetski vodir telji in zastopniki delavcev in metov i i cele Rusije, vzeli taA V »lovo od mrtvega Lenina t >omu unij. Edino Trockija jc «ujkalo pri tem slovesu. Veet, ž» pride tudi on k pogrebu, so ni ■refcni.ila. Mož se nahaja bolan na Kavkazu. Dvorana, v kateri jc ležal Iljič "anji ¿tiri dni in katero je po-lotilo ver- ko pol miljona oseb, jc V polinruku; električne ob-ki so razsvetljevale o-Ifcnmi prostor s kolonsdami, so •zavite v črno platno. Nastopil« je zadnja častna etra ■ Krasili, komisar trgovine, jc ■»dnji, ki jc opravil to ča*tno ¡p». (Jovorov ni bilo; nič n r' kn' bi motilo alovesnost tre-Tišmo jc petrgal šele zdru ln ,'rk«,stcr moskovskega Veli-fff« Kl-dališča in koneervatorija J" * tresočimi glasovi zapel |nonu*ko\ o pogrebno koračnico in 3 primerne selekcije Iz Wsgnrrj,.vih 'Tannhauaer', "Lo-y»rrih ju ' (Joetterdaeraerung'. vsi navzoči zapeli "InUr-pioualo". — Leninova vdova je stala poleg krste in ■pni.-h.rtaa zrla v bledi obraz "p*« soprog«, tods solze v tem '*"*»"»« momentu ni bilo iz nje- SJ| 9 korana j«, ^-.„j ¡tpriMiU NO ostali sorodniki in ,J,;*J' prijatelji pokojnika, k krsto in jo nesli do g*« Prej dvoreno. Tam zo sa . " 1»»»to na rame in začel se jc EP"1 »>* »dali trg. »talin, nrvi^V K<"n"Wv in Kalenin ao Crh krM° »n n,k*i »»¡p®* L J'h '»menjali drugi; tudi ne-!. JT8flnih ^vcav in kmetov nosa«. Prod krsto Je ,,0,ra vrsta delavcev in " Hiile venec. Lada* Posip^.peAo«. Crvl . t' * ofc* n 18 r «tsla^vreu vojakov lu r^im, )t ogromne P*Molja so bili odkriti. Shanktown, Pa. — Eksplozija, ki se je pripetila v soboto popoldne v premogokopu štev. 8. in ti je Ust tvrdke Barnes A Tucker Goal Co. v tem mestu, je zasula in pokopala najbrž kakih štirideset premogarjev. Jama jc polna smrtonosnega plina, ki mu pravijo "black damp". In ta strupeni plin jc zadušil 32 delavskih Življenj v Johnston City, 111., zadnji petek popoldne. Te strašne žaloigre naših delavcev se vrste druga za drugo malone v nepretrgani verigi. Štirinajst mož se je rešilo po eksploziji, no da bi mogli količkaj pomagati svojim tovarišem v nižjih prostorih. Reševalni oddelki so oh desetih *v soboto zvečer prodrli eno miljo naprej v podauti jami. Delo je počasi napredovalo, ker jim je bilo treba premostiti veliko število vsled eksplosije nastslih prepadov in odkopati zasuto vhode. Več kakor dvajset neševalnih delavcev zo prineali na površje iz jame, ker so se onesvestili. Kakor pravijo zdravniki, ni nobeden U med njih težko in nevarno poškodovan. .«s * < bil, ki kil Prva Lincolnova žena tudi Marjana. stim, ki so bili na površju, je bil rahel sunek. Takoj potem pa se je privalil oblak črnega dima iz glavnega vhoda, in veliko zračno pihalo odreklo svojo alužbo. Enintrideset mrtvih trupel so že spravili na površje. Trupla petih drugih premogarjev ao zasledili. In splošno mnenje prevladuje, da jih je še četvero pokopanih. Devet premogarjev, ki jih je rešil njihen tovariš, leži v bolnišnici, in zdravniki upajo, da bodo okrevali. '^asi ae sedaj Sc ne da reči z gotovostjo, izgleda vendar vse ta* ko, kakor da je zahtevala ta nesreča 40 delavskih žrtev," je rekel inženir Parker. "Kakor menim, bomo dodobra preiskali jamo to noč (v nedeljo ponoči)." Žene in otroci, ki so rftali zadnjo noč v mrazu pred jamo ter koprnečo in trepetaje Čakali na vesti iz jame, ao šli po prečuti noči krvavečih in obupajočih. src domov. Ohiotfo, III — V nedeljo so se stvari uko razvile in zaaukalc, da je lahko misliti tudi na umor prve Linoolnove žene, ki je bila pokopana pred dobrimi sedemnajethni leti. l\>licijaki načelnik Frank Mi-chels ne da dosti ns morilčevo iz povedbo, češ, da jc ubil Lino Shoup Lincoln in njenega brata ker ju je zslotil pri dejsnju 4 ne pisane poatavje*. Tembolj pa mu zdi všeč teorija, da ju je u moril, ker sta mu grozila, da ga ovadita pri oblastih in rssodeneta vzrok smrti njegove prve žene. ■ V mestu Mount Pulsski in drugod po okraju Loganu gre govo rica, češ, da je Lincoln zaatrupi avojo prvo ženo, ki je bila popre, dekle Blanche Rankin. Lincoln je bil več let poštar mestu Mount Pulaskl, in Lin« Bhoup mu je bila za pomočnico Njegova žena je umrla nenad?" raa in? is nedoguanega vzroka Lincoln je dejal, da je savŽila precej praška za glavobol. vuuu«.jr u^i j . Preiskave gl bilo tedaj nohcn#,*i «> «PtM, da bodo skovsli ve ****** * ali govorica le pričela stoje delo peli t Itn i kapital iz Olj > Alton, 111. — (Fed. Press.) — Oscar Weiss, delavec v tukaj-nji tovarni sa izdelovanje ška-tel, se je ponesrečil. Stroj mu jc zmečkal roko in posnel s nje skoro vso kožo, tako da je oeta-lo golo meso. Zdravniki so Is-javili, ds je roks izgubljena, če se hitro ne dobi koža s telesa drugega človeka, a katero ae zakrpa oguljena roka. Takoj so se prijavili delavci, Weisaovi tovariši, in dali vsak po en košček lastne kože za ranjenega tovariša. Wcisaova roka je bila rešena. ____ "Viva la Jugoslavia" je zdaj klic na Reki. Fašisti proslavili atoekaijo g velikim hrupom. Streli ao grmeli, saatavg so vihrale in parade ao bile. Muaaolini je v Rimu pofoatil prijatelja Pašiča in Ninti$a. — Skupščina v Belgradu je odobrila najem valikega po-aojila iz Francije^ t . ,_ IZ UM ŠKANDALA E BO DOSTI N1Ü» OUk. Predsednikov sklep aa imanova njo posebnega preiakovalnega od bora ja smsšal štreno rasnim po-litikarjsmH DAUOHHTV SI PRIZADEVA POKAZATI KBPUSTEAMOiT V TBM IKANDALU Washington, D. 0. Kakor menijo nekateri nepristranski po lidčni opazovalo! v tem mestu, jo predsednik Coolidge s svojim sklepom, imenovati poseben svet aH odbor aa preiskanje oljnega Škandala iu prenesti tespotsko zs dčvo is politike in prizadeti v)sdnih dspartmentov na sveznu sgdiščs, pridobil zase javno mne nje. Ali zelo pa je presenetil in rasočsrsl demokratske voditelje Fawtucket, R. I. — Enajst oseb je izgubilo življenje ko je eksplozija plina raznesla stanovanjsko hišo v Manvillu v pondeljek zjutraj. Hiša je uničena do Ul. Dve družini sta prizadoti. po malem illinolšksm mestecu. Oovorica je še bolj oživela, ko je Linooln vzel Lino Shoup za /.eno. In rftdaj je zopet na uatih .vsakega človeka v Aurori in o-KOIici. Mnoge okolščine, ki so se rez vile včersj, so podkrepile mnenje, da je Lincoln blazen. Glavni zdravnik mrliške oglede za okraj Cook dr. Joscph Bpringer je de-jsl, da jc govoril z morilcem eno uro. Iz tegs pogovors je isposnsl, da bi bilo treba Lincolna nemudoma poslati v norišnico. V nedeljo so prinesli rssni ši* kaški listi vest, da je Lincoln pokazal mesto, kjer je zakopal glavi svojih žrtev, ker se je bsl, ds bi njuni zobje no zgoreli v poči. Glavi jo zslil v cement. Tegs jo sabil v zaboj Ur vseskupaj odnesel v bližnjo greznico. Listi ma-vijo, da so ssres nsšli tamkaj glavi Lincolnove druge žene in njenega brata. Če je temu tsko in Če ni Lincoln blszen, potem pride gotovo ns vislice. POLJSKI DIPLOMAT MOBA ODITI. nega škandale. Predsednik jo v soboto zvečer Policija napadla komuniste v Berlinu. Berlin, 28. jsn. — Včersj je izbruhnil konflikt s policijo med potekom shoda v nekem gledslj-šču v spomin Leninu. Hbod so priredili komunisti. Policije je hotels razpršiti množico delavcev pred gledališčem, a ker se niso pustili, so policaji mahnili s koli po de-Uveih in tri aretirali. l>slje n« 3. strani) na Balkanu. Atene, 28. jan. — Velik snežni vihar v Maeedoniji je povzročil, da je Umpereturs padla na 20 pod ničlo Centlgreda Hto let že ni bilo takega mraza v tej deželi. H«o Turkov je zmrznilo do »mrti v «Olunu. Mnogo Grkov je tudi zmrznilo. Ateviio žrtev morda na-raate čez tisoč. 1 diplomatskega' žganja ga ja pokopala. Washington, D. C. — Dr. Ven-ceslav Hokolowski, prvi tsjnik poljskega poslaništva, je v soboto dobil potni list a naročilom, da naj hitro odpotuje iz Amerike, Prevelika zaloga žganja -» rsčtins se na $00,000 vrednosti — v njegovi k!eti gs je sprsvils v nemilost pri drŽsvnem departmentu. BOPABJI ODPELJALI EA $100,000 tO A V/A. Hammond, Ind. — CeU bsndl-tov, boječa okrog 30 mož, s dvema tovornlms svtomobiloms, je v pendeljek zjutraj vlomila v skladišče liammond Dietiling Co. in odpeljala 00 sodov finega Žganje, ki se oeni ne $100.000 Trije zvrni detektivi, ki so imeli čuvati žgs ,njc, so med ropom spali — pijani kot klade. Predsednik sadaje dume nasrl - Hrlgrsd. Jugoslavija, 28. jan — Mihael Rodzijank'». predalnik zadaje ruske dume, je danes tu umrl. VaeionsllsU »vladali v Egiptu Kairo, Kgipf. — Haid Zaglnl paša. vodja nacionalistov, ki je bil lani izgnan iz Egipta, je prejel nalogo, da organizira novo vlado. naznani^ da morajo biti vsi krivci v oljnem škandalu kaznovani, in da hoče on nastaviti poseben odbor iz republikancev in demokratov, ki naj uveljavi postavo ter stori korske zs preklic nsjem-ninske pogodbe, če se izksže, da je bila tista transakcija nepostsv-na in nepoštena. Predsednik Coolidge je imel 1-menovati tisti posebni odbor že včeraj. Nikakor pa se še nI dslo dognati, katere pravnike si je izbral predsednik, dssi je konferl-ral s odličnimi in slovitimi odvetniki obeh strsnk. Demokrstski voditelji trdo, ds je nspotilo predsednika k takemu korsku in sklepu poročilo, češ, ds so republiksnski Člani preiskovalnega odseka sklenili v bistvu podpirati predelano resolucijo, ki jo je imel predložiti senator Walah v pondeljek. Iz Bele Hiše pa je prišel glas, da ni predsednik ničesar slišal o odeekovem sporszumu. Do svojega končnega sklepa je prišel na podlagi lastnih načrtov, ki jih je snoval in preudarjal zadnjih par dni. Poleg Uga, da je predsc'dniko vo naznanilo povzročilo in izzva lo velikansko razburjenje med demokratskimi voditelji, je bilo glavni predmet razgovarjanjti po uradnem Wasbingtonu. Demokrat ski voditelji smatrajo predsedni kovo akcijo za namig, naj pravo aodni minister Dsugbcrt/ odloži svojo alužbo ter izstopi iz kabi-neU. Generalni zvezni praidnik Dan-gbertjr pa je, kakor izgleda, po-v aem drugačnega mnenja v tem o> tiru. Kajti pozval je predsednika Coolidge, naj nastavi )>oseben svet sli odbor, ker je to po njegovem mnenju nsjbolje in nsjpa-m*toeje, zakaj, on sam je bil kabinetov čUtt zaeno z bivšim notranjim tajnikom Kalloai. Brzojavka pravosodnega ministra. dospela iz meeta Ifiaml, Kla., se glasi, kakor sledi; "Predsednik, Bela hiša s "Naj vam na tem m*etu ponovno priporoči» takojšno neetavitev d vek izvrstnih ia odličnih odvetnikov. ki naj kot taka vzameta oljno zsd"ve v rok«', ter sveto-jem, v kolikor gre tu zs posUvo, ki oprsvieuje sodno postopenje. "Kakor vceu, s« nikakor ne msrsm irognitt odgovornosti v Reke, 28. jan. — Včeraj ao bUo velike alavnosti na lteki. Na bojni a d ji V luki so grmeli topovi parne piŠČali na tovarnah ao plakale v znamenje, da je konec petlctuega prepira z Jugoslavijo in da je teka končno "naša11 — italijanska. 10,000 ReČanov — fašistov lu nekdanjih legijonarjev, katero'je vodil d'Annunzio — jo io od jutra paradiralo po ulicah, ko je prišla sinoči vest is Rims, da je nova reška pogodba podpisana. Takoj so bile razobešene italijanske sa stavo. Oficijelna proslava se je is-vršila prod vladno palačo. Dr. Orostoh, prvi predsednik reške "svobodno" držsvs, je sUpll ns balkon in med hrupnimi evlvs klici nsznsnil, ds je Reks končno anektiraua k "materi Italiji". Tisoči ns trgu so sprsjsli naznanilo s klici "Vivs ritalia, Viva Mussollni, Viva d'Annunsio, Vivs Fiume, Vivs Glsrdino" — ln ns zadnje ss je slišsl tudi klic: "Viva Is Jugoslsvis!" Slavnosti so bile savrftcno ivo-čer s raketami iu splošnim veselja Čonjsm. Na drugI strsni H«Čice, v BuŠa ku na jugoslovanskem teritoriju jo pa bilo vse tibo. Tam ni nihče rajal, nihče nI proslavljal rešitve reškega problema. Rim, 28. jan. — Pogodba, ki je zapošatila ueodo U^Vf, katera bo znana kot "riuuku pogodba" in katero Mussollni Imenuje "pogod bo miru in prijateljstva s Jugo slavijo", je bils podpissna v so boto. Muaaolini je potem priredil Pa šiču in Ninčiču veliko gostijo s zabavo, Bflgrad, 28. jan. — Skupščina je včeraj odobrila posojilo 300 miljonov frankov od Francije. Finančni minister, ki je zahteval, da skupščina ratificira najom posojila, je dejal v zbornici, da vlada porabi posojilo za ekonomsko rekonstrukcijo in pojsčsnje srmsde. Pogoji posojila so sledeči : posojilo je plačljivo v deee-tih letih ln obresti so po pet odstotkov v slstl veljsvl. Vlsds je zastavila dohodke državnih monopolov in csrine. McOONALDOV NASVET FRANCIJI. Poinoars js bil obvsičan, naj saanjša fraaoosko armado la saupa Ligi zarodov. Anglija ba sahUvala, da Liga Nemčijo la Busijo v svojo London, 28. jsn. — Raraaajr MacDonald jo včeraj svetovsl Poincsreju, nsj nelis zanašati se le le ns silo orožja in naj zaupa Ugl narodov glede varnosti'Francijo pred Nemčijo. MscDonald je govoril s poročevalcem periškegs lista "Quoti-dieu", ko je dal Franciji omenje-ni nasvet. MaeDonsld js v , tem rssgovoru * odprto povedal, ksj misli delavsks vlsds o Frsnciji in rešitvi repsrsoijskcga vprašsnja. MaeDonsld i« ožlgossl Frsnoijo rsdi okupirsnja Porurja ln posojil, ki jih je dsla mali ententi in Poljski, reko*, da Franelja no dela za mir, pač jm za novo vojno, "Moje osebno mnouje je, «in največja armada nc bo nikoli aa> jamčila Frsneiji njonega teritorija. Mi bi radi vkleli, da Frsnoija opusti vse svoje zsupenjs v ohoro* ženo silo ln ds spozns, da največja zaščita je v Ligi narodov." js r4-kol MacDonald. . - > ¿M ."Jislftvaka vlada Anglijo ba delals, ds Ncmčijs in Rusija takoj stopita v Ligo narodov, in sioer brezpogojno, iivsemši onih pogo* jov, ki jih mora Rusijs podpisati v pogodbah s drugimi dršsvaml.M Pariz, 28, jsn Poinosre bi rsd posnemal Mussollnljs. Po val s! 11 hoče, da parlament aprejme njegov davčni program, ki določa, da francosko ljudstvo s novimi davki pokrije deset mlljsrd frsnkov de-fleiU. V zboruiel so ns dnsvncm redu ostre debate. Mnogi poslanci, ki so doslej podpirsll Poincsrejs, so Izjavili, ds vlsds zshtsvs od njih, ds Izvrše politični asmomor ns predvečer splošuih volitev. Mocisliati pobijajo nove davke, in ko pride glasovanje, bo mnogo buržoasnih poslgataV na njihovi strani. VSTAJA ▼ MEHIKI OBB H KONGU. Obregon Js sačsl deliti fašistom odločilno ndaroo. Washiugton, D. C. — Mehiško poalsništvo poroča, da gre vstaja v Mehiki rapidno h koncu. Obre-gouovc čete nadaljujejo ofenzivo na zspadni fronti s popolnim nspehoui iu Kstrada, vodja vsta-šev na tej fronti, bo kapituliral vssk čas. Prodiranje fsdsraleev n a vzhodni fronti je euako uspešno, V oljnem okrožju t reja samo še benditovaiije, kjer nI zveznih posadk. KI Paso, T**., M. Jsn. — V Jus-rezu. on k rs J meje, so bili včeraj ustreljeni štirje vstaši, ki so huj-skali vojaško posadko na upor. ................ ■•- -----' tej in drugih zadevah. Pač pa ml stim, da bi bila takšna akcija pri-merna in pravilna za vas, za Falla iu smeriško ljudstvo pa za pravosodnega ministra In njegov de-pertment, če pomislimo, da sem bil jaz /lan grešnega kabineta za eno z g. Fattom. ' ♦ ' Se videl bi red, Čo bi m« vpra-šoli, koga iss#nujte za svetovalca v tej zadevi. Kdino to bi rad v|. d« l. da bi bila naaUvlJena odvet-nlka vešča (»ravnika nad vsako politiko, "Njuno delo more biti Izvršeno s sodelovanjem pravosodnega departm<*nta ali pe brez nJega. MoJ department vam je v tej la drugih zadevah vaikdar na razpolago." MATI, DVA OTBOKA 01 NJEM BEATEANBO UBITI. Okioago, IU. Mlada mati, njena dva otroka ln njen bratra-. tiso so bili ubili v nedeljo dopoldne, ko Je potniški brzovlak Nle-kel Plate Železnice zadel v avto. mobil ter ga razbil na kriliŠČu preko Columbla ave. v llammon-du. Ind. . Tri druge osebe, ki so bile v sv-tomobilu, so bile hudo telesno poškodovane. Ena ženska Je bila tako nevarno ranjena, da bo najbrž umrla. Tbitl so nasl«-dnjii M rs. Betrica Poner, sUra 2M let, njen eno leto stari sin John, njena triletna hči Mara in njen bratranec Robert Palerson lz Moline, 111. ( star je bil 19 let. M rs. Naney Hehulp Iz (Umnimi da Je vozila. Njo so takoj po ne-sreči odpeljeli v holuišuico. Ali poškodovena je tako hudo, da bo najbrž umrla. Njuna otroka, eden star 12 let. eden pa 4 leta, bosta prejkoiie oklevala. Oba otroka sts deklici. OOMPBBS 0TAB 74 LBT Wsshington, D. C. — Samuel Hitntprrn, predsednik Ameriške delavske federseije, je včersj «U hajsl avoj 74 rojstni ds«, Chicago ia oMi«ai V sn-d« o-hlačno. Južuoiapailni vetrovi. TeM|Kral«ira v srnin jih 24. uril» i najvišja 4i. najnižja ¿V Hoinec Izide ob 7.47, sslde ob 0:03 PROSVETA PROSVETA lEPHOT* JEDNOTB CLAÍILO SLOVENSKE NARODNE LAÍTN'I'ÑÍÁ »LOVENiki'' 1 M ÇSS: lUrefotaa: £Wtej«m« ¿fiavTS hi ss HmETim«!!' CtTSmÍÉ^Ími! "PROSVETA" MfT49 S#. Aiwhw; "THE ENLIGHTENMENT" '^"^TCTu^SESiPECjTSHr ^Advrttiing rat— n g CMcf« Satoertption: Ulútwl IM $6.10, »nd forden e—»trio "MFMBI Ud States (aseeot Chicago) aad Cana rtlfri counirtM M-Ö0 B«r jrtsr. of tU'HMhftB P.EBfi' ■Kh. - r~WTtW———I I 11 111 — ) sad Canada $6 p«r jrearf Datum v »klcMi«* W- tl*S4) p»Ug *ai«|i iawM m m»Wt« Ai v«» j« i Um imtwam yinHi -riMai. P»m»H« J» F»»»« M VMM M ttlUvi UM. SAMO PAR VRSTIC SLIKE IZ MASELBIH. = JANUARJA, 19J Več ko šestdeset rudarjev je izgubilo življenje pri dveh eksplozijah v rudnikih, ki sta se dogodili druga z* drugo. Črnilo v listih z dne 26. januarja se je komaj do* bro posušilo, ko je brzojav sporočil o drugi eksploziji v rudniku Lancaster & Tucker kompanije v Pennsylvaniji. Prva eksplozija se je dogodila v Illinoisu, pri kateri je izgubilo življenje dva in trideset rudarjev. Veliki dnevniki so prinesli par vrstic navadnega po* ročila o obeh nezgodah, v katerih je bliščal stavek, da vzroki eksplozije niso znani. Ta stavek je stara pesem, ki se zapoje o vsaki rudniški nezgodi in ima namen za« molčati javnosti prave vzroke o nezgodi. Veliki dnevniki, ki imajo veliko prostora, ako zboli kužek bogate dame, imajo za take eksplozije le toliko prostora, da za silo obvestijo javnost o tragediji, ki se je odigrala globoko doli pod zemljo in pri kateri je več pridnih družinskih očetov izgubilo življenje. r Ti listi povdarjajo vpričo takih dejstev, da so za enakost vseh ljudi in da ne zagovarjajo razredov. Ali je res to, kar pripovedujejo ti veliki dnevniki? Rudarji s svojim pridnim delom skrbe, da imamo kurivo, s katerim grejemo svoja bivališča in s katerim proizvajamo parno silo, ki goni ladije, prevaža vlake in obrača kolesje v tovarnah. Brez premoga današnja človeška družba obstati ne more. Drva in šota ne zadostujeta dan danes več kot kurivo. Oljni motorji in električna sila, katero proizvaja vodna sila, pa niso še tako daleč razviti, da nadomestijo premog kot kurivo na domu in parno silo, ki se proizvaja • pomočjo premoga. i Ako se zavedamo tega dejstva, tedaj moramo pri znati, da so rudarji izredno važni delavci in sicer tako važni, da jih današnja človeška družba pogrešiti ne more. Ako vprašamo sebe, kaj bi zadelo človeško družbo, ako * bi vsi rudarji umrli v eni noči, tedaj dobimo odgovor, da bi bilo kaj takega katastrofalna nesreča za vso človeško družbo. Res bi šli drugi ljudje pod zemljo in kopali premog, ali preden bi bili ti novinci kos svojemu delu in bi bila produkcija premoga tako organizirana kot je danes, bi pomrlo na tisoče, mogoče na miljone ljudi, ker bi bila produkcija premoga za nekaj časa ustavljena po vsem svetu. In kadar se zgodi eksplozija v rudniku, pri kateri več rudarjev izgubi življenje, imajo veliki dnevniki prostora za nekaj vrstic, ki imajo numen prikriti prave vzroke za razstrelbo! Omožila se je hči miljonarja, ki ni izvršila nikdar koristnega dela. Poročila je "spufanega" evropejskega grofa, ki tudi ni še opravljal drugega dela, kakor da je naravi kradel dneve. In kaj store veliki dnevniki? Do piČice popišejo nevestino obleko, njene lakaje in strežnice, njeno doto, njene psičke, avtomobile, pohištvo itd. "Spufani" grof pride tudi na vrsto. Predvsem se priobči, da je viAjih štirih%to preiskalo rodbinsko drevo "spufa-nega" grofa in pronašlo, da je res "plemenit" in da spada med "modrokrvne" ljudi. Na to pridejo na vrsto njegovi dolgovi, njegove številne ljubice, njegovi psi, njegovi konji, če jih je kdaj kaj imel. Za tem se vrsti še druga drobnjav. Tako se napišejo po cele strani Čtiva, za katerega se nihče drugi nc zanima, kot višjih štirih sto, za katere garajo, delajo in tvegajo miljoni delavcev vsaki dan življenje, da ti trotje v človeški družbi lahko žive raskošno in razsipno življenje brez skrbi in dela. tfv0rft]|0. Tiko «0 Ubko vnmal Ali je tako časopisje res nepristransko, ki prinese o w Bil aiovcn.ki dom v Brsddoc-človeških trotih po cele strani čtiva in jih hvali kot mo- ku. da bodo tudi nss posnsli An-drost vseh modrosti, o smrti trideset ali vtč mdarjev glo- *,f41 .d™il_ "V!!4, boko doli pod zemljo pa komaj par tako prikrojenih vrstic, da opere lastnike rudnika vsake krivde? Nak tako časopisje ni nepristransko, ampak zagovarja tisti razred, ki izkorišča rudarje in vse* druge ročne * " Prt** in duševne delavce v svojo korist Tako časopisje je raz- Ž ^k^av^™»^ redno in proti delavskemu razredu. da. ki jik Jc trabs rešiti Dobro i« Zato je pa dolžnost delavstva, da pojača in poveča *n*°°- <*» J* bn* Uvorsos svoje delavsko časopisje, da izbriše vtise, ki jih povzroča ~ &ff časopisje posedujočega razreda. j k.piti to ia ono 1'dslrflts «seje, Dl. — Do dsnes ie ni bilo poročeno v Prosvcti, in skoro gotovo tudi v nobenem drugem slovenskem lista ne, o pre-rsni smrti Jovs Hribsrjs, člspe nsiegs društva. Umor sli samomor se je dogodil dobri dve milji ven is mests Hsseoutaks dne 26. deeembrs proti Jutro. Mestni list je prinesel Ujsvo dotično družbe, pri ksteri ae je nsbajsl nai rojak, de se je sem ustrelil. Več podrobnosti ne bom opisovel. Pokojnik je zakopan na mestnem pokopališču. Društvo se jc udeležilo pogrebe polnoštevilno. Položen je bil tudi venec s primernim nspisom ne krsto, kateregs mu je polotilo društvo kot brstu. Pokojnik je bil tudi člen pre-mogsrske unije ter je spedal k lokslu v New Bedenu, deset milj od tu. Vest o njegovi smrti js bi-ls tskoj poslana na lokal, na ker sta se odzvels predsednik in tej-nik: Prečitsn je bil nsgrobui govor predsednika premogsrske u-nlje kskor tudi društva ob odprtem grobu. žslostno je bilo videti otroke poleg tfrobe, ki so joksli zs svojim rodnim očetom, Čeprav je premnogokret trdo revnsl 2 njimi. Pogled nenje je pričel, de mu odpuščajo. Zs pustil je dvs sins ln Meri, kskor tudi drngo ženo. Prvs mu je umrls lets 1918 zs influeneo. Kje ee nebsja njegovs druga žene, ne vem. Dobiis je že lahko poročilo o njegovi smrti, mogoče tudi ne. Pokojnikovegs življenje no bom opisovsl preobširno. Vssk, kdor gs Je poznsl, ve, kakšen je bil. Na jezik mu je zelo rsda prišla besede o merilnem orožju, s katerim je ilo. končeno tudi njegovo življenje. — Vsekemu členu S. N. P- Ji je dovoljeno kritizireti, nej si bo v tem ali drugem oziru. Teko hočem tudi jez izreziti svoje mnenje, katerega prav gotovo nisem sam. To je, kar se tiče stenskege koledarja. Napis "Slovenska Narodna Podporna Jednote" se nikakor ne vjema s nemškimi Črkami. Sliko, morsm reči reenioi na ljubo, da me je bilo srsm obesiti jo tis* viden prostor. Dovolj je, ko so»o tujerodci prezirsni od domsčinojr ne bodimo jim še v posmeh. Vzemimo na primer društvo, ki nima evoje dvorane in zboruje večinoma v dvorsnsh tuksjšnjih doma Činov. Lep stenski koledsr jc o kras vsake dvorane kakor tudi družinskega stanovenje. Ni mi dovoljeno nekaj vsiljevati, kar je proti načelom, želim pe, da ee opuste elike z barvemi in naj se jih rajše nadomesti s sli ksmi pevskimi zborov, teloved-nih društev, delegseij sli narod-nlh domov, s ksterih bo bolj vid ns izobrazba našega naroda in bo tudi boljša agitacija za nafto S. N. P. J., kot pa slika letošnjega koledarja. Odstranimo, kar je sla bege. ^ Želimo, da nas drugo leto stenski koledar poadravi v drugi obliki, — John tiskar, predsednik društva it. 301. pri ksteri naj vsskdo v dvorsm pove svoje mnenje, ne pe zsne-marjetl aej in potem pa po hišah opravljati uradnikov, da to ali o no ni prsv v dvorani. Za taka go vor jen ja ao sborovsnja. Dvorano smo kupili zsto, ds v nji zborujemo. Popisati moram še nekoliko o štorklji, katera nadleguje tu v North Braddocku vse tiste, ki se ji ksj zsmerijo. Ds pa ne pride prszns k hiši, jim pusti hčerko. Ts ko je storils pri družini Jerneje in Marije ŽnidsVšič, ki pa so gotovo morsli biti s štorkljo dobri prijatelji, ker jih je obdarovala kar z dvema čvrstima in krepkima sinčkoma. Njih mati bo kot članica društva sVetega Alojzije št. 31 tudi deležns dveh podpor. Pozdrsvim vse člsne in člsnice Slovenske nerodne podporne jed-note, Prosveti ps želim veliko novih nsročnikov. Člani Krsnjsko slovenskegs doma v Braddocku, Pa., na svidenje dne 3. februarja I—Martin Hudal, predsednik. Clinton, Ind. — Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je po šest let dolgi boles-ni zs vedno zsspsl soprog in oče Metevž Trupey. Umrl je ob dVeh zjutraj, dne 11. jan. 1924, in pokopali smo ga dne 13. jsn. t. 1. na kstoliškem pokopališču, na njegofo zahtevo, v Frontenecu, Kens. Rojen je bil 21. sept. 1850 na Spodnjem Štajerskem pri Celju. Prav lepo se zahvaljujem vsem zs obilno vde-ežbo pri pogrebu. Lepe hvala tudi vsem, ki so čuli poleg njegove» ga mrtvaškega bdra in nas tolaži-v žalostnih ureh, H* sla lepe Angeli Čermošnikovl ¿a sveže cvetlice, katere mu je podarila v zadnji pozdre* Nadalje lepa hvala P. K ura cry, Albert Galleru in Jscob Kosmaču, ki,so deli svojs avtomobile na razpolago brezplačno. &e posebej lepa hvala Jacob Kosmaču, ki ješ sprejel sins ns kolodvor v Mulberry, Kans., e ev tomobilom. Lepa hvale Adolfu Kurentu in njegovi soprogi, ki sts sinoms pokojnega tako pri jasno poatregla s jedili in pijačo, ter nem dela Be sa popotnico. Te bi dregl soprog ln oče pa želimo, poči vej mirno in lahka tebi eme-rišks zemljs. Žslujoči ostali t Mary Trupey, soprogs v Breezy Hillu, Kens, t John Trupey in Ru dolph Trupey, sinova obe v Clintonu. Ind.; Mary Trupey (omože ne Hrovat), hči v Franklinu, Kens. V stsrem krsju zapušča brat«. — John Trupey, Clinton, Ind. Braddook, Pa. — Ker malo zla gsm dopise, nisem zmožen lepo zložiti, zsto prosim čitstelje in čl tateljlce, da ml ne zamerijo, oko jim ne bo kaj povolji. Delavske razmere še niso pre slebc. Zmerom je še obrst tu polno psro, to je vsskl dsn. Pleče je seveds vsskovrstns. Kakor-šuo jc delo, tsks jc plača. Ako ¿c človek česa izufen, zasluži psr centov več ne den kot neveden delsvee. / Z društvenim delom še preccj lepo napredujemo; imamo tri slovenska društva, št. 300 Napredni Slovenei 8. N. P. J- pri ksterem smo nspredovali v zadnjem letu i lepim Številom članstva. Slovenci v Braddocku smo kupili poslopje, ki se bo porabilo za Slovenski dom. Dosti dolgo sme se potikali po drugih dvoransh, slednjič pa smo vendar prišli k pemetl, de smo se sporazumeli lu iinsmo srdsj svoje zsvetišče sli ds uismo Slovaki, ne Hrvati, tem več Slovenci, česar dosedsj ni bilo. Kot predsednik Kranjskega slo« \ enakega doma opozarjsm vse Dstroit, lOoh. — Dobil sem več pisem glede dela v Dctroitu, na katera aem sc namenil od govoriti. Revno sedej je tu js-ko hud mrez, ker zunanje delo ze lo zadržuje. Redi tega se vsi zu nenji delavci držijo notranjega dele. če kdo izmed Slovencev na merava sem priti za delom, ne; počeks do marca. Dela sc tu še primerno dobro tode ze novinca, ki ni vajen nobenega dela, je bolj težko dobiti de lo, zlesti če ne zna vprašati za pravo delo. Spomladi pa, ko pri de pomanjkanje delavcev, nič ne isprašujejo če doftlcc kaj zna. Bom pozneje spet kaj poročal. S pozdravom! — A. Janeeich. Goodman, Wis. — Vem, ds ni bilo še nikskega dopisa iz te naselbine v Prosveti, in tudi moj namen ni naoelbino opisoveti, ker nisem zmožen. €elim pa sporočiti rojakom o strašni nesreči, ki je sadela od tu miljo stran živečega farmarje Jovs Cizsks, po rodu Poljaka. Dno 21. t. m. zjutraj ob štirih je ssnetel ogenj v peči. Zreven peči se Je nahajal v posobi gszo-lin. Nastala je eksplozije, de je bilo takoj vse v ognju. Zgorelo je vso pohištvo, dve deklici, 5 krev, dve konja, 10 prašičev in 100 kokoši, gospodar sam ps se nahajs hudo opečen v tukajšnji bolnišnici. Rojskom nsj bi to služilo v svs-rilo, ds bi ne imeli nevernih ne-tilnik predmetov ns tako nevernih prostorih. Pozdrav čitstcljcm Prosvete. — Ivan Lavrič. Ba les v Ljubljani. Proračun ljubljanske obéine predloži župan prihodnji seji občinskega svets. Demokrati ts proračun vedno oči-tsjo sedsnjemu občinskemu svetu Naj rajši povedo, kolikokrat so sami prepozno predložili proračun, ko so še bili gospodarji ns msgi strstu. d asi niso nič deleli za so-eielni in gotpoderski nspredckj občine j Fašistovska strahote v Bolgariji. Pisali smo že o grozodejstvih, ki jih izvršujejo fašisti nad bol-garskimi delavci in kmeti. Brali pa smo pismo, ki noštsva take grozovitosti, ds ga prinaiemo spodsj skoro popolnoms ueskrsj-šanega. Pisal ga je duhovnik svojemu sinu v Nemški Avstriji "Dragi sin! Okrog 1. oktobra 1923 sta prišla v nošo vas Boris Genčef . . . in njegov brst Ivsn Genčef, a^l&ven oficir . . . Novi komandant Genčef je del poklicati ix Plovdiva 15 rabljev, milijonarjev v vojaških uniformah CeV dan, & oktobra, je pila vsa tolpa z bratoma Genčef v hiši Pela Popofa in grozila, da bo pila za vinom tudi kri. Okrog sedme ure eo resnično povabili 13 kmetov, med njimi tudi tvojega brata Petka, in jih z avtomobilom odpeljali v Plov-div . . . Pretekli eo dnevi in mi nismo vedeli za usodo aretirancev, do-kler ni prišel tretjega dne v našo ves Nikola 'Nikolof iz Kurteva in nam prinesel aledečo strelno vest: Ko je doepel evtomobil do mline Kalju Kurtefa med vasema Kur-tevo in Kora-Tair, je dojel šofer, da jc motor poškodovan in ne mo-r^ dalje voziti. Nato so rekli banditi: "Potegnimo dol debelega T' In izvlekli so iz svtomoblla tvojega brata Petka in so ga mu čili ter postopali z njim na naj etrešnejši način. Ko so mu zadali okrog 50 vbodov s nožem, so mu sdrobili lobsnjo. Ravnotako so ubili tudi Nikola; oataU so ubc žsli, trije med njimi ps so bili še ustreljeni. Ta žalostna vest sc je hitro rsz-širila in vznemirila celo vas. Po polnoma smo potrti. Tvoja sva kinja, ki je ostala sama spremi otroci, se ne ds potolsiiti. Najti ns morem besed, de bi izrazil svo-' je ogorčenje ned temi divjimi avermi, našimi obleetniki, in niti solze, da bi objokovel svojo usodo. Čaksm samo še na smrt, ki naj stori konee vsem mukam, de ne bom več eliftel ne videl joka in stoka vdov in sirot. S težavo so pripravili komsn* danta, da je dal nama, dvema duhovnikoma, dovoj^enje za pokop umorjenllr>*Ob> sedmi uri je dospel voz z nagimi pohabljenim trupli. Komandant nam je ukezel, de jih oblečemo do 8. ure prihod njege jutre. Ob tretji uri je bil pokop. Preiskovalne komiaija, ki amo jo zahtevali, ni prišle.. . Nikdo v veei ne ve, sskaj so bili ti ljudje sretlrsni in umor jeni. Glsvns krivda na umorih pade na vlado, ki takim banditom in krvoaesom, kakor sts pijsnes ln igrales brsta Genčef, dovol moriti nedolžne ljudi. Težki časi so napočili za ljudstvo, dobrodošli pa za morilce. Niti Turki ln janičari niso počenjeli takih grozodejstev. Komaj je prišle ua površje vls de učenega profesorja Cankova — že je gezilo vse ljudstvo v kr vi. Elita neroda je bila tismrče ne, matere so izgubile svoje'eino ve, žene svoje može in otroci svo je očote Ko pt&jmeš moje pismo, piši ta koj svojemu bratu v Ameriko, k nej vse to sporoči časopisom. Daj to v javnost, v nemške in angleške časopise. Naj ve eel svet, da vladajo v Bolgariji živine, ki pi jo jo človeško kri. V zapadni K vropi Živijo ljudje, razumeli bodo naš klic, slišali jok tiaočev otrok ki so postali sirote brez strehe in kruha sdsj, ko prihsja zima Trdno verujem, ds sc javno mne nje v Evropi in Ameriki nc l>o dalo.več vsrati od naših vladar je v, ko bo slišslo ts grosodc, stvs . . . t ) | Ne pozsbi poudsriti v časopiKih ds se brst s Genčef svobodno sprehsjste. čeprav eta nepoerec no kriva ns umoru petih kmetov. Prinsaam tudi listo vseh bres nalogov sretirsnih in umorjenih ns-še vssi: Zaprti v ječah Plovdiva: 1. Angel Angelkof, 24 let star, učitelj, poročen. 2. Kslofer Sudsref, 27 let star, kmet, poročen. 3. Lazar Nikolof, 24 let eter, kmet. poročen. 4. Boris Krištof, 28 lat star, kmet. 5. Sle ve j Krištof, 25 let star, brat imenovanega. a Peter Nedelčef, 26 let etar. delsvee. 7: Angel Nedelčef, 17 let sUr, brat imenovsnegs Todorof, 43 t Petko Iv. •tsr, poročen 2. Sto jsn Psuof, 30 letbJ šiteij, poroden. p^^^HH l Mihael Tr. Toškof, 3*1 »tsr, učitelj, poroten. 4. Nedeljčo P. Ljahov iG •tsr, krojaški vsjenee. 5. Nikols Georgijef, 20 let I kmet, samski. To so žalostne vesti \z uaie Naznsni jih celemu milj uemu svetu. Od Vidina do ■ gs morjs in od Rodopt,kega gorja pa do Donave j.> zmuzni cel narod in tisoči so bili polj kakor živina. Mnogo «veti mest in vasi se je spreuesiU pogorišča, mnogo šol v zapor^ v Kričim, dne 3. novtmbra lfla Pozdrav. Tvojočel To očetovo pismo sinu bprii.1 dovolj. "V Bolgariji vladajo vinc, ki pijejo človeško kri." mi iz jueou, Romarji. Radič je priromal Dunaja in se flastanil v hol« 'Auge Gottes". Tem rezidira,; seda po keverni. debatira in veda tudi rezonire. Nasa zimai vsemi okorelimi in zastarel metodami opremljena izvcatit ska služba, ki se drugače imemi diplsmatično zastopstvo, je ugo^ vila: da je Radič na Dunaju, potuje ž njim zvesta ženiea, de njegovega imetja, zet, obiskuj pa Radica temni, nevarni, dr škodljivi elementi, ^ugarasi, kedonstvujoči itd. "Jutranje Novosti" &o v go»p du zaspale. Iz tega pogorij izšel nov feniks .imenovan "N| rodni dnevnik", lil bo združil srečen nečin radikslne politice metode in vrline bivše gs SloveJ skege Naroda. Nam pa je vie dokaz, da brez sledu ne izgine svetu nobena stvar. Ponarejeni bankovci. Že časa so razpečevali po JugosUt ponarejc bankovce, zlasti 10 nareke koveče. Sedaj sc je clji poarečilo izslediti ponarej valce in njih pomagače. Ponarej valci ao imeli tiakarno v mali j tranjaki vasi v Žejsh pri Postojn V14 dneh so natisnili 240,(1 bankovcev. Glavar te družbe je I taeki Ignafc Zakfojšek. Klišcje izdelal Ernest Pahor, osobje ps; preskrbel brivec Matija Pisik. Pcj licija je ujela tudi več rszpočcvi cev. Med njimi so Gustav Žnitf Šič, posestnikov sin"\ Starem tr in Anton Zsbukovec. Tudi v Ljub ljsni je bilo več razpečcvalcev. T^ ao eratjrall najprej dijaka tiabr njo. potem celo rodbino Lee od koje ps ao pridržali v zapor kot osumljeno semo eno hčerkic Vea družba je bila odpeljani beogradeke zeporc. Veliki snežni samsti v Srbiji Vojvodini V Srbiji in Vojvodi« vlsdsjo veliki snežni viharji zameti. Po nekod so železniški proge popolnoma zamctenc in vssk železniški promet pretrgM Tudi progs Zsjjrcb-Bcograd je železniški promet ustavljen in sta ja jo vlaki na progi. Lopo Gtftsovo dvorano v born so Orjunsši s podtaknjen« bombo popolnoma razrušili. Tvrdj ka Götz namerava spremeniti W lepo dvorano, v katej-i »c jc tudi meraikak delavski shod in je bila vaem mariborskim kroi ua razpolago — v ekladisée. Sklepe občinsksga svstslj ljanskega je vlsds deloma rai«e Ijsvils ua ugovor demokrate^ Razveljavijenje se tiče poklicnel gasilstva in personalnih vPj šanj. O tem, da je poklicno silstvo v vsakem • modernem B* prodnem mestu potrebno, si« civilizirane ljudi uobenegs ditj ms. Ensko je tudi trebs ,sko * hoče res ksj delsti, imeti prim"' ne ljudi ns rszpolego. Ste»«*1 razpolaga občina avtoiioms* Nadzorna oblast Ima pa«-paziti, da se vrše zakoni; g«* uredbe svojo uprave, ps ssie v«e* ks občine svtonomno ^kl^pa«-Proti rszveljsjenju sklepov « Občina vložila ugovor ns uprav"» sodišče, ki bo končno odločera* Ako hoče iti nadzorna oblsM taw daleč, da bo kršUa tudi * vprašanjih evtonomij^ rra ne izplača več govoriti e s»w nomiji občin. Zlasti Je ps to sa abčinarje, ker gw tuPJ« nameravenim soeislmm vam ns ljubo nsjbujšim so%rs»-kom dela vat ra — demokrst"» Premalo otrok v Osljo. v * ski žapniji je leU 1W3 1 oseb. rojenih Je bilo ps le 457 S. Konstantin Bekardiiičcto, 3d| Sicer ps ni čudno, če as*sdaje let stsr. délavée. ko Bog zs odrsOc i<> aovore^j Umorjeni » i tsko slsbe skrbi. prosveta p jaKUARJA, 1924 ifldustrijalnin nezgodam. ^i oddelek* L. X 8.) L.VI New York je čez Uv poškodovanih »nk l ^od v induatrijalnih ■jo pomenja, du imamo kk)00(> delavec v. ranje-rru Približno 1,400 de-„„ na leto valed indu-I neifod. In število ne Lrti raste skoraj vsak Lva *> pri«»«!* govorno-L odredil posebno kainpa varnost v industriji. Pro \t * poseben "varnostni in pozval v to s vrbo deloda-in delavce, kakor tudi vse ■ ne organizacije na ao- IJP i državnim departmen-. . v« Ne* York Je naJveeJ® ¿njalna država v Združenih ^ Približno 4,500.000 indu-delavcev — vštevii če« j^nsk — je zapoalenih v ima drug učinek. "Ne tone opclfr, temveč aaihu ene je M*ebe, pe Je ie velik učinek, glave bo povedala. kako močna Je opeke, ko bo dobila opekin poljub. Opeka jc tako "učinkovita, ker to val naj manjši drobci v nji tesno adruže-ni. Kakorhitro delavci in delavke zapopedejo velik pomen organizacije, aasije luč v njih domove, kar je prvi poje v, da imajo mož gane in zdrav razum. Prepričaj mo sc z malo povestjo, da jc to resnica. * Postarnejša gospa jc šla nekoč v zavetišče obiskat uorcc. ženica je bila radovedne in teko polna vprašanj kot brivčeva čepica odstriienih las. Da bi le za trenutek držala v miru svoj jeziček. Portilla iz Jigtslavil». Piše naš stalni poročevalec. Ljubljana, 10. januarja 1W4 Beograjska konferenoa. ( \ Konferenca Male untautc, ki ae poklic in namen. Vse atrauke al prizadevajo, da bi naredile kup čijo a katerokoli vfro v državi. Klerikalci ne zahtevajo malo. Oui nič ne govorijo o velikih izdatkih z ustanovitvijo katoliškega semenišča in katedrale v Belgra-du, čeprav bodo ti atroiki znaša H ua stotiue miljonov. liežim pod pira cerkev z vsemi štirimi. Pri j« za en dan zakasnila radi pri vsem tem. pa se duhovščine in ee- hodu rumunskega zunaujcg« mi lo proevetno ministeratvo zgraža, «le» »s, ac ©tvori ielç danea, t, j. ko ae gre za dovolitev tfideect mi- 10- t. m. tVhoslovaštf zunanji ljonov dinarjev za šole na jugu minuter Ueneš jo Že prišel, ru-države, kjer jc pouk ailuo potre- «m»»kega pa je zadržal velikan-ben. Prosvetno miniaterstvo in z I ski sneg in viharji. Priapelo jc njem vse verske stranke v državi muogo novinarjev in med temi tu-so edini v tem. da človek mora bi- di dopianik za "Chicago Daily ti veren, naj bo Že katerekoli ve- ^evrs". Skoro iz vseh držav so sere, samo da jc veres iu četudi nič *topuni večji listi. Nsmcn te kon-Jrag?g^, ne zus. Pravijo, da člo- fereuee in cele Male entante j! kar nsproj je čebrusla", da njeni | vek postane krlvoverec, če se iso- osiguranjo upoštevanja mirovnih možgani niso imeli nitj trenutke brezi v šoli, in radi tega so zoper- pogodb, ki so ustvarile novo Ev-casa, da bi odgovorili na njena i etavljajo odobriti trideset miljo- ropo, iu ohranitev miru. Hezprnv-vprašanja. Tu vidimo posledice. U»v dinarjev za šole na Jugu, če- Ujela ae bodo vsa vprašauja, ki se Pri vhodu v oddelek, kjer so prav ssmi zase zahtevajo za cer- Mojo vaeh držav Male entante. O bili najnevarnejši norci, jc ženice k ve in aemenišča na atotiaoče. | konferenci bomo šc poročali, prašala varuha t (Zlasti katoliška ali klerikalna Ljubi mož, kaj pa «sredite, 8trenks v Jugoalsviji se po svojih če kateri ismed teh bolnikov po-1 "«topnikih zelo repenči, da brez stene nemiren in vas napade T1' Skvetska Nartfa u »t« a. »»rtu laoe. Pedporii Jediiti I Uk«rs. If, *a»lie v Sri* vi tili ••Is« ETtovsrnah, železnicah, in departmentnih trgo V devetih letih, kar jc v delavski odškodninski za '¿¿ompensantion j® bi*0 jv» miljona in pol induatri tezgod in smrtnih nezgod ¿ez 13.000. Tekom devetih p odakodnine za nezgode, pla n poikodovancem ali, v aluea ore smrti, njihovim druži-naša 1 c vsega skupaj iez Jlionov dolarjev. Okoli 42J, oseb je bilo vpravičenih do sdikodnin. Skupna vaota, ki ■j delodajalci plačujejo na u odškodnine, znaša sedem niljonov dolarjev, 't odškodnine morajo plačcva-ajalci, ali na zadnje one riitivljajo finančno breme, ki ns vseh prebivalcih. Deloda k seveda vračuna odškodnino groike proizvodnje. Tsko je ent oni, ki nsvsczadnje i stroške za delavake odškod t. Znižanje nezgod bo imelo sa jltdico znižanje odškodnin Mi odškodnin pa pomenja man; produkcijski strošek in manjše nnogib produktov. Bedi tega je dolžnost in korist L da se čira bolj preprečijo gpde na delu. Več kot polovi k vseh nezjzod. ki se ddgajajo, se (jt preprečiti. Da se znatno zni-kevilo nezgod, to je svrhs var-stne kampanje, ki ae sedaj vr-r državi New York. Delodajal-bij opremijo snoje stroje t irnostnimi pripravami, delavci tj neprenehoma pazijo na ne-irnost. širše občinstvo pa naj idpira gibanje za znižanje števi-šrtev, ki jih industrijalne ne-ede iztirajo na človeškem trp- •oj.ll jJLm Vo,rl«k. «r«d»lk «tastu UU Zs ILLINOIS. Sa LAWNDALZ A V«* CHICAGO lsvriovnlni odbor: r UPPItAVNIODSEti Pr>šw<>lh Vlomi Bob SI, Mo«!«««, Pk., ft. leji BU. Ntnk. gl klo«oJ*lk >ki «provtutj (UftiU PSI» OtSs«.' POPOTNI ODSEK, J..W. Vmdrm—lprodaofelk. 00? W. M. F S t.. SprUefUld, l.L.oikor. B«. S70, Borkorto«. OkU, Fr«d A. Vl£r. S». STS,JI* Joho TorJol), Bo. OS. H*od«rt*«vUU, P«.. J«ko CUrUk. 410 W. Na? a «fUld. tU. £ P. Dvr, «•run. K u «eile«, bolniški odsek. oskzonjz ok k ou Ei Bio« Sklicanje narodne skupšiine. Vlada je poklicala vse poelanej verci ne ssmo škodljivi cerkvi, I ** l\\) m v Bc0*rad' *er £¡ U Umv* t ti/) i ir», .. di» sklicana uarodna skupščine, Vsruh. bil je močan koščen ie ^več tudi državi, ker ee «oče- Z^Za ^ lik mož. ki jo gledel na atar> v slučaju vojne zanjo bojev.- tm ^l Z^^bo aVjbrl nieo kot slon na kobUico, jc od- "♦J?» . . . " .nr^di.U o ^ložiiu velik ; ;enico govoril: "Gospe, s em, ker hočem, če kateri prične zbijati šale.", "Da, da, ljubi mož," je odgovorila. "Pa recimo, da bi dva ali trije napadli hkratu, kaj bi naredili t" "Oospe," je zavrnil -varuh ne Doživeli bomo kmalu, da bo mi- temi norci lahko de.|nUter 1 pomočniki evojih pomočnikov v božjem imenu in po volji države uvedel zasledovanje krivovereev. LENINOVA ZADNJA POT. razpravljala o položaju. Velike redukcije v oddelku ss kmstijitvo. V oddelku zs kmetijstvo v I Ljubljani je reduciranih S3 urad-likov iu uradnic in so med njimi tudi prvovrstni kmetijski veičski in atrokovnjnki. Samo na drž. kmetijaki šoli nk Grmu je reduci- SSS7-SS S*. LavnSale Av„ VZHODNO OKKOZJEi JeJb^&abrsili. Bm SSS, M*», Su., Pa. , ^ J«k« Gr*i»lj, 14SSI PM CAPADNO OKROUZi A>Im I «Ur, Bm 104, Or« _ MU. Mar«, S«. IsTs-kl. Mlu, ee e^^eMSf Mika Zuf«l, S4SS S. Wleakeat«v Si . M«rraf, Utek. ' Nadaomi odbori Fr..fc Zalla» ,wswielk, MM W. SSik Si.. Ckl^ lU. Prmak Somrak. SS1T PmHr Av«., CUM O«, WttlUai SUtev, S404 Si. Clik St.. CUv«UnS* OkU. Združitveni odbori Predaedelki P^ AUš, SIS4 S*. Cr«wf«ri Aja^CkUjf«, IS. i^suTsesTor u« cfcr2SS^U. VRHOVNI ZDBAVNUL« De. P. j.Z«re,SSSS Sl.CUlr Av,OeeeU>d, a POZOR t—Korespondenc* e gl. «iborolkt, ki Meje v |bmo «roi«. v ril Sekešes is VSR ZAOZVE BOLNIŠKE PODPORZ SZ NASLOVZ. Bolniške laj* •uit« S. nTP. k SSS7-SS S*. LoamSale Av^, Ckloege, 1R. DENARNE POS1UATVR IN STVARI. U^Jf^mASSti •Skoro In joinote v«kš« «• o«aUv«i TajoUtvo S. N. P. Jh SSST-SS S«, (Nsdsljevsnje e prve strsni.) koliko nepotrpcžljlv nsd sitno že-! ^oprsv ao jim curki ledu viseli