Listek. Prve rože. (Čeiki spisal V. Beneš-Tfebizskj. Poslovenil D. Pf.) (Dalje.) Starček uže po6iva. Toda njegovo oporoko so nekako slabo izpolnili. Iz njegove krvi nikdo ni ostal in dom je prišel v tuje roke. Na dedkov grob sicer niso postavili pomnika, toda tudi njegovega vrtca niso pustili pri miru! In ko bi si ga ne bil izgovoril takoj pri odstopu kmetije, nemara bi ga niti ob njegovem življenju pustili. In ker ti, star6ek, niti tvojega vrtca niso pustili v pokoiu in nikdo tvoje krvi ve6 ne živi, pišem te 6rtice v tvoj spomin, spomin tvoje krvi in tvojega vrta z rožarai! * Oseminštirideseto leto odzvonilo je v mnogih 6eških rodbinah tihemu, mirnemu življenju in toliko mladih, nadobudnih 6eških glav pokopalo. Oseminštirideseto leto prišlo je na naS česki ljud tako naglo, prenaglo. Komaj so se pojavili na nebu obla6ki, a takoj razvila se je strašna burja. Narod se je vzbudil iz dolgega spanja, a koraaj si je jel meti o6i, streslo ga je bliskoma pokanje topov in krvava zarja nad Prago. Tega leta prišla je nekoč v sve6anu do Kvetnice tolpa dijakov. Na glavah nosili so rudeče 6epice z belim okrasom, ob boku zakrivljene sablje. Ob pragu Nebeskih je pre ocel dijaški rožljal, da so se tresla okna, kakor je pravil kmet, zvit lisjak in hudoben človek. Nebeski stal je tedaj v polni mo6i pet in štiridesetih let; hotel je imeti iz sina duhovnika, in ko bi ne bilo rudečih 6epic in krivih sabelj, postal bi bil njegov Ivan gotovo duhovnik. Toda sedaj je prišlo druga6e. Nemiri 1.1848. izvabili so mu sina iz bogoslovja. Nebeski še tega ni vedel. Ko }e slišal žvenket na dvoru, menil je v prvem trenotju, da pridejo vojaki na eksekucijo, 6e tudi so Nebeski imeli vse pla6ano do zadnjega krajcarja. Toda nemara so se gospodje zmotili, a kdo potem more pomo6i? Toda komaj so se vrata odprla, planil je jeden teh dijakov k njemu, poljubil mu roko in lice; potem je pohitel k materi. Kmet ni mogel za trenotek besede spraviti iz sebe. A ko je zopet ta dijak z rude6o 6epko v roki in krivo sabljo ob boku pristopil k njemu, kakor nekdaj za otro6jih let, hote6 ga sprijazniti, in mu rekel z onim mehkim, milim glasom: «Ne jezite se na mene, tatek? In ne bodete se jezili?» rekel je o6e samo: «Takovega te, sinek, nisem in nisem nikedar pri6akoval! — Pozdravljam Vas, gospodje dijaki, pozdravljam, sedite, prišli ste, da bi o6eta preprosili, kaj ne ? Saj vem to!> dejal je kmet obrnivši se k dijakom. A Ivanu poigraval je krog ustnic vesel smeh, da se je tako sre6no in lahko izvršilo, a pripisal je mehko o6etovo srce materi, ki je vedela o vsem in gotovo znala o6etu govoriti na srce. Iz Ivana mati itak ni hotela imeti duhovnika za ves svet ne, niti za celo nadškofijo praško. Nebeskemu se rude6a čepka na sinovi glavi in kriva sablja ob boku niste hoteli dopasti. Govoril je sicer z dijaki, bil z njimi prijazen, hitro vprašal zdaj po tem zdaj po onem; toda po vsakem odgovoru je čudno zmajal z glavo, vsakemu bistro v o6i pogledal in konečno je vstal, postavil se pred nje in dobrotljivo rekel: »Nisem u6en 6lovek. Te vaše re6i le malo razumem. Kaj bi tudi mogel proti vam! Toda kar razumem, to so vaše rude6e 6epke in ob boku te sablje, in povem vam, gospodie dijaki, to-le: V te rude6e čepke bodo nekdaj lovili vašo kri, a s terai krivimi sabljami bodo vam sekali glave!» Dijake ie kmetova beseda res prestrašila. Toda ko so odpeli sablje, povesili je po klinih in posedli za mizo, obnovilo jira je pivo zopet smelost v glavi a na ustnicah narodno pesem: Suselka nam piše Z tč nemecke f iše. . . Toda komaj so bili s to pesnijo gotovi, pričeli so drugo, da so se tresla okna. Kmetu je krožilo po glavi, ker takove pesmi še ni sliSal, kar je bil živ. Po6el se je 6uditi tudi Ivanu, kje se to le v njem najde, v tej tihi vodi, v tej mirni glavi in v tem mehkem srcu. JMateri plamtele so o6i radosti, ko }e videla sina brez belega pasu okrog vratu, z lahnimi brkicarai na gornjih ustnicah, v črni 6amari in širokih, poljskih hla6ah. A po vsi vasi šlo je kakor 6e tol6ejo po bobnu, da so k Nebeskovim prišli dijaki iz Prage, da je med njimi tudi njih sin, a da nosi krivo sabljo in rude6o 6epico z okrasom. Drugi dan zbrali so se sosedje, ko6arji in posestniki v ob6inskem uradu. Toda po županu niti sledu ni bilo. Odšel je pre v mesto, a 6udno, da se še ni vrnil. Stari Kazda je pošepetal svojemu tovarišu, da se je skril v sobico, da bi ne imel odgovornosti za današnje dogodke. Tudi dijaki so prišli k zboru in mlinarjev Ferdo iz Rozkazovega je takoj silil zbor, da bi pristopili narodni gardi. Za županovo mizo dvignil se je na ta predlog svetovalec Mrazek, odkaSljal je in se oprl ob naslonjalo hrastovega stola : «Preje morate nam, gospodje dijaki, povedati, kdo vas pošilja? Vas pošilja gospod glavar ali novinarji v Pragi?» • Mrazek! — MrazekU Nad smelim vprašanjem svetovalčevim oglasilo se je iz zbora nekaj glasov. A Mrazek govori: «Jaz sem v tej ob6ini imenovan svetovalcem; župana ni doma, in radi tega re6em, da se v tej ob6ini ne sme storiti ničesar, popolnoma ni6esar. Ivan Nebeski je obledel, a Ferdo zažvenketal je s sabljo ob podlago, da se je stari Kazda ozrl, ne pade-li nad njim polica z vso posodo. ¦ Pazite, gospodje dijaki, a ti Ivan, si to zapisi za ušesa: Od danes za leto dnij bodete piskali drugo; mi bi morali potem piskati z vami, ko bi danes hoteli po vaših sekirieah plesati.> «Sedem in šestdesetletnik! I po naši čisti deželi nahajajo se takovi strahuni!* Svetovalec Mrazek stopil je za korak naprej: «Ne razumim vas, gospodje dijaki. Toda štejem za tri ve6 nego sederainšestdeset, nekaj sem izkusil, nekaj vem in tudi morem nekaj povedati. A ker sem prišel z vami do tega, povem vam vse. Ko bi bil vaš o6e, takoj bi vas podržal doma, dal bi vam v roke bič in vajeti in bi dejal: Nisi se hotel dou6iti, toraj jezdi zdaj. A rude6o 6epico dal bi vnuku, a krivo sabljo kova6u za podkoveU Zbor bušil je po teh besedah v gromovit smeh, a dijakom pordela so lica še bolje kot sukno na 6epkah. «Ni6 v zlo, gospodje dijaki! Govoril sem le tako od srca. A verjeraite, da za eno leto rečete: ta stari sedeminšeštdesetletnik, ali kako ste uže rekli, ne vem, rekel je sveto resnico. Da smo ga le takrat poslušali!» Po teh besedah Sel ie svetovalec Mrazek iz sobe. Dijak Dub izvlekel ie iz naprsnega žepa knjižico, a s svin6nikom v njo napisal te-le besede: «V Kvetnici so sami strahopetci, narod je za celo stoletje vzadej, sami petolizci. Jedna izmed najgorših vasij, katere smo doslej posetili. Niti jeden se ni oglasil!» Kmet Nebeski jezil se je od tega dne nad Mrazkom, ker mu je tako na pol odkrito rekel, da je proti svojemu sinu slab in ga ni umel vzgojiti. Popoldne vozil je Nebeski dijake do samega mesta. A v tem 6asu zapisovali so v uradu njegovo ime v «6rno knjigo* med nemirneže. Sam Bog ve, kako so to tako hitro izvedeli. Gospoda ima dober sluh, čeprav je iz Kvet- nice do urada bilo precej dale6. In vendar kmet Nebeski bil je izmed najvernejih podanikov svojega cesarja. Nekaj dnij se je veliko govorilo o dijakih v Kvetnici. Marsikateri devi priljubila se je rude6a čepica z belim okrasom, toda ostalo je le pri priljubljenju, za teden dni se je na to pozabilo, a o dijakih se je govorilo samo še pri Nebeskih in Pfiborskih. Radi 6esa tudi pri teh, povem vam pozneje. Nebeskega za6elo je nekako skrbeti, ko se mu je 6ez nekaj dni vse v glavi razložilo, kakove stvari je uganjal Ivan. Toda bilo je uže pozno, a kmetica vedla mu je vse tako zvito orisati, da je pozneje sam trdil o svojem Ivanu, 6e postane doktor, bode se mu bolje godilo, kakor marsikateremu vaščanskemu kaplanu. A svetovalec Mrazek govoril ie svojemu sinu, na pol k materi obrnjen: «Vidiš, sinek, mati je tudi hotela iz tebe dijaka imeti in kdo ve, kaj Se, a mari ti ni dobro pri konjih in ne bode ti bolje na posestvu?* Neko6 v pomladi — menim da na bmkoStni ponedeljek — razlegal se je zopet po vasi krik, kakor bi vas na vseh štirih oglih gorela, ali kakor da bi tolovaji, o katerih se je povsod pravilo, da prihrume iz Prage, vsakemu teh kmetov segali z golim nožem po vratu. Toda bili so huzarji, ki so s topotom jezdili skozi vas; hiteli so pre Pragi na pomo6 proti dijakom. Nekoliko mladeni6ev stalo je na cesti, na glavi nosili so 6rne baržunove kapice z rde6e-belimi prameni; toda takoj bile so raz glave, ker bi jim jih neki drugače huzarji s sabljami polučali z glav. In od tega dne stala je vsako no6 straža pred vasjo in goreli so tudi ognji, ko bi vendar prihrumeli ti zli ljudje iz Prage in jim hoteli segati po vratih in posestvu, da bi vsaj mogli srebrnjake in drugo vrednost poskriti. Bilo je v nedeljo popoldne. A v nedeljo popoldne je tudi v najbolj mrtvi vasi živo, kakor bi bu6ele rojile. In rojile so res — toda bili so otroci nemara iz vse vasi, igraje v senei 6etverih košatih lip, katere so Sumele ž njimi, kakor se je zdelo, otroški, Saljivi narodni spev: «Lunak*) leti, Nema dšti; Kde je maji? V 6ernem lese. Co jim vafi? Z jahod kaži; Čim ji masti? Kolomasti!« ¦) Lunak, jastreb. Naglo so otroci utihnili, kakor bi iz jedne teh lip res priletel ne jeden, marve6 cela jata jastrebov. Deklice, ki so se držale za roko, so se izpustile, de6ki, kateri so si v dveh vrstah stali nasproti, so se prestrašili, a vsi uprli so o6i na ulico, katera je vedla mimo dveh hiš na cesto. Na pene6em konju je pridirjal v vas huzar, toraj nekaj precej jastrebu podobnega, z golo sabljo, ves poten s kožuhom vejočim okrog obeh ramen kakor zmajeva krila, a za njim drugi huzar s strašnimi kletvinami, kakor jih ima Ie madjarski jezik. Pred županovo hišo sta sko6ila raz konja in kmalu vstopila v hišo z golo sabljo in nabasanimi puSkami. Župan je šel z njima k Nebeskim. Kmet je zbledel kakor mrtvaški prt in 6udo, da se je držal na nogah. Da je v Pragi hudo, vedeli so uže v Kvetnici; toda da bi bili tu huzarji iz Prage in bi iskali nekoga z golo sabljo in ostro nabitimi karabineri, tega si nikdo niti misliti ni upal. (Dalje prih.) Smešnica. Tobakarjev vzdihljaj: Oh, 6e bi človek le toliko zaslužil, da bi imel za ljubi toba6ek, pa za to prekleto sol.