JKTUALNO VPRAŠANJE »Osnovno težišče lanskoletnih razprav o nagrajevanju je šlo za Izpopolnitvijo samega sistema. Višek teh razprav je Bta-NŠče sindikatov, da je treba zaslužke delavcev tesno vezati na storilnost in pustiti, da s storilnostjo rastejo tudi zaslužki delavcev. Lani je bilo največ problemov okrog premij in norm. Zaradi nepravilne uporabe premijskega sistema, predvsem pomanjkanja realnih premijskih osnov so se premije v večini primerov izrodile v stalne dodatke k plači. Da eo se premije že celo ukoreninile kot stalne dodatne plače, kažejo primeri, ko posamezniki zahtevajo, Nagrajevanje da bi morali tudi letos dobivati enake premije, kot lani ne glede na plačevanje po učinku dela. S tem pa je zgubljen osnovni smisel premij: namreč stimulacija in nagrajeva- nje za posebe« uspeh. Popolnoma razumljivo je, da so takšne premije, ki so jih dobivali predvsem posamezniki na vodilnih delovnih mestih, vzbudili med kolektivi veliko slabe volje in nezadovoljstva. Zato bi morala biti podjetja v prihodnje pri uporabi premij veliko bolj previdna, ker imajo od nepravilne premijske politike več škode, kakor pa koristi.« (Iz poročila OSS za IV. letno konferenco, ki bo v petek, 25. marca,) Enoten nacrt AKTUALNO Sredstva la standard se ne porazgubijo -Anketa na Bledu - Kaj bo s Staro pošto v Kranju? - Problemi žene so problemi družbe - Kako se uveljavlja kontracepcija O teh in drugih problemih so se v petek pogovorile žene aa okrajni konferenci Zveze ženskih društev. A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO 1610 XII., ŠT. 23 — CENA DIN 10.— KRANJ, 23. MARCA 1059 S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice V poročilu je bilo omenjeno, da je treba energičneje uveljavljati zahteve zaposlenih žena. Smernice in predpisi od VII. kongresa do okrajnega in občinskih načrtov, a predvsem novi zakon o .stanovanjskih skupnostih, o katerem so žene veliko govorile, dajejo možnost, da se težave zaposlene družine hitreje rešujejo kot je to bilo doslej. Prav v tem je izvedena tudi akcija sindikalnih organizacij. Zene naj bi preko svojih organizacij, oziroma kot članice raznih svetov pri ObLO, kot članice stanovanjskih skupnosti, kot članice družbenih organizacij in drugod, energično uveljavljale 'ta načela. Nikjer ne bi smele dopustiti, da bi se zapostavljale osnovne potrebe družine, da se razni problemi pustijo v ozadju kot ozko »žensko vprašanje-«. Težave, ki jih danes občutijo zaposlene družine oziroma žene, nikakor niso samo ženska stvar, marveč so posledica našega hitrega družbenega razvoja in jih mora zato tudi družba reševati z enotnim načrtom in enotnim smotrom. malice itd. Toda za prehrano družine izven tovarne je še zmeraj storjenega bore malo. Zene sa na konferenci zlasti zahtevale:, da se mora strogo ločiti gostinske obrate od obratov družbene prehrane, ki imajo nalogo nuditi redno ceneno dnevno hrano domačemu, delovnemu človeku. Govoreč o tem vprašanju v Kranju so žene sprejele zahtevo, da se čimprej uredi primeram kuhinja v prostorih Stare pošte. Razen rednih dnevnih obrokov naj bi ta obrat izdajal tudi hrano na dom, naj bi pripravljal oziroma dostavljal tople malice manjšim kolektivom, ki tega 5e nimajo itd. Mnogo podobnih problemov tare tudi zaposlene žene na Bledu. Pred kratkim so tudi tam izvedle anketo in ugotovile, da je velika potreba za otroškimi igrišči, pralnico, krpalnico in drugimi dejavnostmi. Zene na Jesenicah so v okviru ustanovljenega centra razvile že razne dejavnosti. Toda vse to je še premalo. Iz vseh anket in razgovorov ugotavljajo, da se žene žele osvobajati vsa1'- živahna razprava o dopolnilnem proračunskem prispevku Preusmeritev proizvodnje v kmetijstvu Na petkovi seji Občinskega ljudskega odbora Jesenice je bila glavna točka dnevnega reda razprava o predlogu družbenega plana in proračuna jeseniške občine za leto 1959. Razen tega so govorili še o dopolnitvi predloga za določitev gradbenih okolišev jeseniške občine in o ustanovitvi osnovne šole pri Mladinskem okrevališču v Gozd Martuljku. k^?kenj plan jeseniške občine Ze v prvem delu družb *je 193'r) Predvi<*eva poveča- plana. • bruto produkta za 6,8% in darski Mrkega dohodka za 8,5 %. Pla- poudarjena skrb za izboljšanje i(^lni bruto produkt za letošnje preskrbe mesta kot industrijske- vid° že za 5'5 0/,° V1^il 001 pred- §a središča s kmetijskimi pri- v .0nega v perspektivnem planu delki, za nadaljnje razširjanje hocl U 19(!1' Planirani narodni do- trgovske mreže na drobno in za enega 7 smernicah za gospo-razvoj v letu 1959 je Od «,6 teg leto 1959 pa je višji dviganje zmogljivosti kapacitet Predvidenega v letu 1961 za za družbeno prehrano. V ta na-Letošnji predlog družbe- men določa plan 52 milijonov Vj^tl načrta ugotavlja, da pred- din investicij v trgovine, s ka- g0v°ni skupni dohodek in nje- terimi bodo zgradili nov trgovski pl a delitev v perspektivnem paviljon na Javorniku, mlečno lj'n" nista bila pravilno postav- restavracijo na Jesenicah (zanjo ^ cl> zaradi česar sta oba osnov- predvideva proračun 5 milijonov Pla Po^azate'.ia dohodka že po dinarjev) itd. S podjetjem Sadje <-iSt 2a ^eto 1959 presežena. Ta Kranj bodo sklenili pogodbo za h >tovitev velja za vse panoge preskrbo mesta z zadostnimi ko- ien«s°^ariS*va' Predvsem pa za je- ličinami kmetijskih pridelkov. (JU IS'co Železarno, pri kateri je Letos bodo dogradili tudi novo Pr nekateri odborniki poudarjali, da ob sprejetju tega odloka sploh niso vedeli, kaj sprejemajo, drugi pa so to odločbo zanikali. Predstavnik sindikatov je poudaril, da se je dopolnilni proračunski prispevek izmaličil, da ni več tisto, kar bi moral biti, namreč regulator plač med posameznimi industrijskimi podjetji, ampak je dobil značaj davka, ki sta ga predpisala že republiški in okrajni družbeni plan. Razprava v glavnem ni potekala v smeri, ali naj se dopolnilni proračunski prispevek sprejme ali ne, ker so bili vsi soglasni, da občinski proračun te omejitve (39 milijonov dinarjev) ne more utrpeli; tudi zahteva, naj ta prispevek plačujejo vsi zaposleni (zakaj bi morali »davek« iz osebnega dohodka plačevati samo nekateri?) — tega se je spomnil le en odbornik — je v živahni razpravi naletela na gluha ušesa. Vrteli so se predvsem okoli vprašanja, ali naj 10 % dopolnilni proračunski prispevek plačujejo iz delavčeve neto plačo vsak mesec posebej ali naj ga v celoti plačajo ob koncu leta tako, da delavec tega ne bo neposredno občutil. Za Železarno so izračunali, da vsak delavec plača dopolnilni proro-čunski prispevek le v višini 1,8% od svoje plače. Razprava se je končala brez kakršnegakoli sklepa, češ da o tem nima smisla govoriti. A. T. Varstvo otrok povzroča zaposlenim ženam največje težave NEODLOŽLJIVE Z A HTE V E Kot glavne zahteve oziroma potrebe so žene omenjale zlasti varstvo otrok zaposlenih staršev, urejevanje družbene prehrane, odpiranje pralnic, in drugih servisnih dejavnosti v okviru stanovanjskih skupnosti. V našem okraju je 38,9 odstot-kov žena med vsemi zaposlenimi. V občini Kranj celo 45 odstotkov. Zmogljivost otroških ustanov pa se je prav v tej občini zmanjšala v zadnjih letih skoraj za polovico. Mnogi otroci zaposlenih staršev so prepuščeni cesti, vse več žena prosi za štiriumo delo, kar povzroča težave v proizvodnji itd. Tudi v družbeni prehrani je narejenega bore malo. V zadnjih letih uveljavljajo podjetja tople Kmetijstvo in turizem v ospredju fl. Pretekli četrtek sta v Bohinjski Bistrici zasedala oba zbora j >c»nskega ljudskega odbora B< hinj. Razen nekaterih manj po-0,^bnih vprašanj sta sklepala cdružbenem načrtu in proračunu *ine Bohinj za leto 1959 in o perspektivnem razvoju šolstva v "bčinj. družbenega načrta in delavo končnih izdelkov; tako MH«ia je bil spričo temeljitih predvideva družbeni načrt. Pfor; °bra Ze lani se je pokazal precejšen ^t(>V^av na ZD°rih volivcev, na (jj r'h so bili izvršeni tudi manj- napredek v kmetijstvu, letos pa me^ravki, brez (bistvenih spre- je predvideno nadaljnje povečala n °. sprejet. Osnova družbene- nje kmetijske proizvodnje za na.črt 1 ^e petletni perspektivni 10 % in to s povečanjem hektar-Cet , fazvoja bohinjske komune, skoga donosa v kooperacijski <^.snJi načrt predvideva pove- proizvodnji, melioracijo 63 ha ^,4o/ Orodnega dohodka za srenjskih blat, deset odstotnim t^PjPri čemer ima velik delež povečanjem travniških površin Cjej^f1*1 (zlasti lanska sezona), na račun žitaric itd. Važno vlogo p<>v ni bruto produkt pa se je bo odigrala tudi rajonizacija pla-ečai za 24,6 %. nin. Omenjene so tudi investicije %ci'ni Predstavnik industrije v za adaptacijo mlekarne Stara Fu-bo j ' Lesno-industrij.ski obrat, žina in preureditev mlekarne Bo- > Prod6*06 Povečal skupni bruto hinjska Bistrica, ki bo proizva- ,*«*~ , 0re uict za 18 %, predvsem s jala več vrst mlečnih izdelkov. Meritvijo proizvodnje na iz- (Nadaljevanje na 2. strani) JESENICE SPREMINJAJO SVOJO PODOBO Foto: F. Perdan danjih gospodinjskih del in Iščejo pomoč družin . VELIKI OBETI Veliko si žene obetajo od zakona o stanovanjskih skupnostih. Ta daje mnoge prednosti in možnosti razvoju servisnih služb, di»užbene prehrane, otroških igrišč itd. Zene so sklenile, da bodo s pomočjo sindikalnih iai drugih organizacij organizirale proučevanje tega zakona. Ce žene, oziroma delovni ljudje ne bodo o njem poučeni, če ne bodo vstrajni pri uresničevanju zakona je nevarnost, da bo ostal le na papirju. Z akcijo sindikalnih organizacij so po občinah na primer zbrali dokajšnja sredstva za družbeni standard. Toda če družbeni organi v občinah in zlasti žene, ki zelo čutijo potrebe, ne bodo zdaj vztrajno zahtevale, da se ta sredstva tudi porabijo v te namene, je nevarnost, da bo denar porabljen za druge namene in se bo povrhu še trosil nesmotrno. Za razbremenitev žene je predvsem važno ostvariti materialno osnovo za razvoj raznih servisnih služb, družbene prehrane, otroških igrišč, družabnega življenja itd. Zato bi bilo treba posebno letos, ko so bo začelo graditi v industrijskih krajih, predvsem v Kranju in na Jesenicah, mnogo novih stanova j, paziti, da bi se že v načrtih upoštevali prostori za vse potrebe. Doslej so bila mnoga naša po vojni zgrajena naselja opremljena tako, da so stanovalce prisilile na star način vodenja gospodinjstva, kar je predvsem obremenjevalo žene. Zene so precej govorile tudi o uvajanju kontracepcije. Marsikje se to vprašanje tolmači preozko. Gre sploh za spolno vzgojo mladih ljudi in zakoncev, za načrtno uveljavljanje dosežkov medicine in znanosti, ki naj pomaga človeštvu. K. M. ^724 ^439 70 Clfi« Gorenjske KRANJ, 23. MARCA 1959 DANSKI MINISTRI Km«l B. E. Thomassen je prepričan, n. Novinar pravi: »Gospod Tian je simpatičen starček, plešast in malce koječ. Vse kaže, da nima dosti dela. Na mizi ni imel alčesar razen telefona. Na sprejem mi ni bilo treba »ič čakati, najin razgovor pa je trajal precej časa.« Novinar je vprašal ministra Tiana, koliko strank je •• Formozi. Tian se je malo pozi.hal na svojem stolu ■ ato pa rekel: »Dozdeva mi se, da tri . . .« Kmalu nato je dejal, da je v parlamentu okoli 500 »oelancev. Zato ga je novinar vprašal, koliko poslancev imajo posamezne stranke. Odgovor je bil: »Kakih kristo jih ima Can Kaj Sekova Nacionalna stranka, 12 stranka mladih Kitajcev, in okoli 12 socialdemokratska staanka.« To je skupaj le 324 poslancev. Kaj pa ostali: Tudi to je Tian pojasnil: «Morda obstoja še kakšna stranka, toda njeni poslanci so verjetno neodvisni . . .« Zaključek je logičen. Kaže, da je gospod Tian samo •krasni minister za notranje zadeve ali pa je okrasen — parlament. Verjetno bo prvo in drugo. NALOGA Wolfgang Muenstermann iz Berlina je bil nekdaj »•dnik nacističnega isodišča in se je vedno izkazal zelo krutega. Izrekel je 50 smrtnih kazni. Končno so ga zaradi tega poklicali na odgovornost, iarlinsko sodišče ga je kaznovalo z globo 50.000 mark. Naloga iz računice za prvi razred osnovne šole: Koliko je plačal sodnik Muenstermann za Visako smrtno kazen, ki jo je izrekel? KACE IN VISKI Znani angleški novinar Mugetridge, ki je spremljal Macmillana v Moskvo, in piše za največji londonski kst »Dailv Mirror«, je zabeležil tudi naslednji razgovor med Hru.ščevim in Mikojanom ob sprejemu v britanski ambasadi. Hruščev je sedel z Macmillanom za mizo. Ko je pri-s*l še Mikojan, ga je Hruščev s čašo v roki pozdravil: »Midva se že poznava, se mi dozdeva. Spoznam te ie po glasu! Kaj piješ? Viski?« »Če sem na Kitajskem jem kače, ko sem v britanski ambasadi pa pijem viski« — je odgovoril Mikojan LJUDJE IN DOGODKI KRIVICA IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 - UPRAVA ST. 397 TBKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH - LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Lepo vreme; je toplo. sprva slana, kasne- i Avstrijski parlament je minuli četrtek sprejel dva doslej naj-krivičnejša zakona do slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Gre za dva zakonska predloga, od katerih eden odpravlja dvojezično šolstvo, drugi pa prepoveduje rabo slovenščine v 6 od 9 sodnih okrajev, kjer žive Slovenci (I)obrla vas, Velikovee, Rožek, Smohor, Celovec—okolica, in Beljak—okolica). Zakon o manjšinskem šolstvu uzakonjuje lanskoletno protiustavno uredbo koroškega deželnega glavarja VVedeniga, ki je odpravila dvojezične šole, čeprav je avstrijska vlada i državno pogodbo sprejela obveznost o enakopravnem položaju manjšin in snoštovanju njihovih narodnostnih pravic. Oba zakona torej očitno nasprotujeta vsem obveznostim, ki jih je Avstrija dolžna spoštovati v smislu določb državne pogodbe. In ne samo to. Takšno zaščito in najosnovnejše pravice je dolžna danes spoštovati vsaka civilizirana dežela, predvsem pa tista, ki se sklicuje na svojo demokratično ureditev. Ce sta obe največji avstrijski politični stranki — ljudska in socialistična — uklonili pritisku nekaterih prenapetih krogov in sta glasovali za zakonske predlo- ge, ki spravljajo v neenakopraven položaj manjšino in dajejo nemški večini vse možnosti za zatiranje manjšine koroških Slovencev potem je to samo dokaz njihove nenačelnosti in pomanjkanja čuta za pravičnost, še več. To je hkrati tudi očiten dokaz, da vladajočim političnim krogom na Dunaju ni dosti do dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo, ni do pristnega sodelovanja med dvema sosednima deželama, ali pa — da pomen takih prijateljskih odnosov očitno omalovažujejo in podcenjujejo. Zalo je naš predstavnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve upravičeno dejal: »Jugoslovanska vlada je skrajno presenečena spričo naglice in načina, kako sta bila ta zakona sprejeta, ter poudarja, da je avstrijska vlada prevzela vso odgovornost za negativne posledice, ki lahko iz tega nastanejo.-« Nenačelnosl avstrijskega stališča prihaja še bolj do izraza v zahtevah, ki jih dunajska vlada naslavlja na Rim in v katerih terja spoštovanje pravic za avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem. Tudi mi delimo njihovo mnenje, da je treba spoštovati narodnostne pravice manjšin, toda hkrati pribijamo, da je treba pri teh zahtevah biti vsestransko dosleden. Kako pa je mogoče ter- jati enostransko razširitev pravic za manjšino na Tirolskem, hkrati pa s krivičnimi zakoni odrekati najosnovnejše pravice manjšini v lastni deželi? In pri tem je znano, da uživajo Južni Tirolci daleč večje in širše narodnostne pravice pod Italijo, kot jih imajo naši koroški Slovenci v Avstriji. Prav zato je beseda predstavnika koroških Slovencev v parlamentarnem pododboru ne samo žalostno resnična, marveč tudi pretresljiva, ko je dejal: »Mi. koroški Slovenci, bi bili veseli, če bi dobili za nagrado tisto, kar so dobili Južni Tirolci za kazen . . .« Oba sprejeta zakona v dunajskem parlamentu napolnjujeta vso slovensko in jugoslovansko javnost z globokim ogorčenjem spričo tako brezobzirnega teptanja najosnovnejših pravic slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in spričo tako omalovažujočega prezira do mednarodnih obveznosti, ki jih je avstrijska vlada sprejel?, s podpisom državne pogodbe. Ta krivica bo vsekakor škodljivo vplivala tako na položaj koroške narodnostne manjšine kakor tudi na odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Za takšno stanje pa dejansko nosi izključno krivdo vlada na Dunaju. MARTIN TOMAZIČ v nedeljo smo zabeležili SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE OBČINSKIH KOMITEJEV LM8 KONČAN Radovljica, 22. marca. Včeraj je bil v Grajskem dvoru v Radovljici končan dvodnevni seminar za predsednike in sekretarje občinskih komitejev LMS Gorenjske, ki ga je organiziral OK LMS v Kranju. 19 udeležencem je v petek dopoldne predaval sekretar OK ZKS Kranj, Franc Popit o ekonomsko-političnih nalogah Zveze komunistov, popoldne pa predsednik CK LMS Ljubljana, Tone Kropušek o aktualnih nalogah organizacije ljudske mladine v letošnjem in v prihodnjih letih. Včeraj pa je 0 metodi priprave predavanj in o vodenju sestankov govoril tovariš Petek iz BPT Tržič. ZBORI VOLIVCEV V KAMNIKU Kamnik, 22. marca. Ta teden so bila v Kamniku zborovanja volivcev, na katerih so pretresali predlog družbenega načrta in proračuna kamniške občine. Posebno dobro je bilo obiskano zborovanje v petek zvečer za ,se- if šflj verni del mesta. Volivci so pazljivo poslušali poročilo, ki ga je imel zastopnik ObLO Jakob Kralj, nato pa živahno posegli v razpravo. Predlagali so več sprememb v nekaterih postavkah proračuna, ki jih je zbor volivcev tudi izglasoval. NA JESENICAH MLEČNA RESTAVRACIJA Jesenice, 22. maTca. Končno je bila sinoči v spodnjih prostorih ObO SZDL na Jesenicah otvorjena mlečna restavracija. Otvoritev je bila predvidena že za Dan žena, vendar pa se je zaradi tehničnih ovir zavleklo do včeraj. Mlečna restavracija bo predvsem v veliko korist mladini, ki prihaja na Jesenice v šolo iz Zgornjesavske ali Bohinjske doline. Restavracijo je otvonl predsednik ObLO Jesenice FTanc Tre-ven, delovala pa bo kot depandansa hotela »Pošta«. JESENIŠKI 2ELEZARJI V CELJU IN VELENJU Jesenice, 22. marca. Danes ponoči se je 45 članov kolektiva Železarne Jesenice vrnilo z ekskurzije v Celje in Velen"s. V enodnevnem potovanju so si Jeseničani ogledali v Šempetru v Savinjski dolini rimske izkopanina iz I. stoletja, v Celju tovarno emajlirane posode, v Velenju pa novogradnje in razvoj tamkajšnjega družbenega standarda. Ekskurzija, ki jo je priredil upravni odbor in sindikalna podružnica Železarne, je dosegla svoj namen in bo članom kolektiva v veliko korist, U. JESENIŠKI GLEDALlSCNIKI V ZABREZNICI Zabreznica, 22. marca. Danes zvečer so v Zabreznici pri Žirovnici gostovali člani Ču-farjevega gledališča z Jesenic in uprizorili priljubljeno komedi'j »Naši ljubi otroci«. To je bilo hkrati že 25. gostovanje Jeseničanov v letošnji sezoni. — Popoldne so isto delo uprizorili tudi na odru v Bohinjski bistrici. U. in turi v ospredju DA BI BIL KONEC Velika peč, krog peči klop, hrastova debela miza v drugem kotu. Nič posebnega v kmečki izbi. Toda, zraven mize postelja, ob postelji zabojček z žaganjem, »brušena nočna posoda, nad posteljo jermeni — menda nekdanje konjske uzde, pritrjeni za močan kavelj na stropnem tramu. Stari oča se oprijemlje zanje, da se laže obrača na stlačeni koruznici. Morda se ob teh uzdah spominja svojih nekdanjih dni: ko je držal prav za iste jermene in podil Prama ob Kokri proti Preddvoru. Vasčani so se ugibali s ceste, se mu spoštljivo klanjali kot se je spodobilo, kajti on le ni bil kar tako. Toda, zdaj? Dvakrat zlomljene noge, •srni križ in drugo ga je potisnilo na posteljo. Telo je postalo težko, se zamajalo, klonilo, omahnilo. Hkrati je omahnil se pogum. »Samo to čakam, želim m molim, da bi bilo čimprej konec, da bi se rešil tega trpljenja, tega življenja . . .* Tako je povedal nekdanji ponosni Jelšar, /daj zrušen na zunaj in znotraj. 'Zraven je sedela soseda, zet, suhljata hči in dva ali trije nečaki, ki so jim plezali po kolenih, poslušali čudne, nerazumljivo pridušene očitke, hodili skozi "škripajoča vrata ter se dolgočasili, ker niso mogli razumeti, kaj se je dogajalo. »Grunta res "se nisem dal čez. Povedni pa sem zmeraj, da sta onadva sama tospodar. Boljše ko bosta gospodarila, boljše bosta imela. Jaz danes ne morem več pomagati. Dal sem jima vse, vse — tudi 90 tisočakov, ki sem jih leta in leta spravljal skup in hranil. Ampak zdaj, zadnje čase ne morem več! Mleko zjutraj in dopoldne, tobaka mi ne prinesejo, kozarca vina ne vidim ne vem od kdaj. Vrat bi mi radi zavili.* V izbi je postalo mučno. Le dobro, da se je kaj kmalu oglasil nasprotni zvon: »Saj veste oča, da nimamo. Vse račune vam pokažemo, vse vam povemo. Stokrat smo vam povedali, koliko smo plačali samo za bolnišnico, ko ste bili bolani. Takrat smo morali nesti v Ljubljano 90 in se več tisočakov. Pravili smo vam.* Potem so začeli o sečnji. »Za trideset metrov sem ukazal posekati. Kam je šel denar? Poznam cene, ne boste me!« se je budil oče. »Pokazali smo vam vse. Samo petnajst metrov, polovico, so nam dovolili. Povedali smo vam, koliko je bilo treba dati delavcem, koliko je bilo davka . . .* Oča si je s palico pomagal iz klopi na posteljo in nazaj, drugi so bingljali z nogami in gledali skozi okno v bez-gov grm z nabreklimi popki nad južnim, zadnjim snegom. Potem je sledilo nekaj pomirljivih nasvetov, nekaj komentarjev in . . . »V takem razpoloženju v hiši res ni moč ... Z ene in druge strani bi morda kazalo . . .* »Vsi vas oča poznajo kot dobrega gospodarja. Toda časi so časi. Danes je marsikaj drugače kot takrat ko ste bili vi.* ' »Morda bi bilo prav, da jim izročite grunt, da prepišete na njih. Pravita, da jih imate le za hlapce, da jima grozite, naj gresta.* Taki so bili nasveti in mišljenja. Tako se je tudi končala neuradna razprava v izbi pri Jelšar jevih. Čez pol ure so ostali domači spet sami v hiši in verjetno v istem vzdušju in razpoloženju kot prej. Kot povedo domačini tam okoli, ni temu kriv sam oča Jelšar niti mladi zet, ki se je priženil na to domačijo. Morda je bil začetek že v tem, da jelšar ni imel sina, ki bi mu izročil imetje kot nasledniku njegovega imena. Hčere, ki so se pomožile in razkropile naokrog, so često prihajale k očetu v izbo. To je zelo lepo in zaželeno. Toda po vsakem takem obisku je bil oča nestrpnejši. Zeta je zmerjal s hlapcem, zahteval, naj mu vrnejo denar, da ga sleparijo . . . Brez konca. Morda je bila vmes zavist do mladega gospodarja, morda okrnjeni ponos nekdanjih, spoštovanih Jelšarjevih. Vsekakor je to staremu, onemoglemu starčku samo škodovalo. Namesto da bi dobival pogum, da bi laže vzdržal posteljo na stara leta, se je med njim in novim rodom v hiši širil razdor, ki ga je končno privedel do razumljive želje »da bi bilo čimprej vsega tega konec*. K. M. (Nadaljevanje s 1. strani) na vrsta novih ukrepov. Gozdno gojitvenih del bo letos skoraj za 13 milijonov dinarjev. Za gradnjo ceste Bohinjska Bistrica— Ravne—Pod luknjo bo investiranih 33 milijonov dinarjev; s tem bo omogočeno smotrnejše izkoriščanje novih gozdnih površin. Letošnje investicije v gostinstvu bodo predvsem omogočile zboljšanje in delno razširitev obstoječih hotelskih zmogljivosti ter ureditev nekaterih naprav za izboljšanje preskrbe, zabave, itd. Na področju trgovine so previđene nekatere gradnje in adaptacije, predvsem pa ustanovitev potrošniških svetov, ki bodo pripomogli k izboljšanju poslovanja obeh trgovskih podjetij. V obrti bo letos povečan obse? proizvodnje za 23,2 % predvsem zaradi povečanja gradbenih kapacitet. Družbeni načrt postavlja za nalogo, da obrtna podjetja vzamejo v uk čim več vajencev, za obrtno delo pa naj bi otroke za interesirali že v osemletkah. Vsekakor pa so razen Omenjenega predvidena znatna sredstva tudi za objekte družbenega standarda. Dokončno bo zgrajen zdravstveni dom, izdelani bodo načrti za bohinjski vodovod in kanalizacijo v Bohinjski Bistrici, nadaljevali pa bodo tudi s stanovanjsko izgradnjo. Za izvršitev obširnih nalog, zlasti na področju kmetijstva in turizma bo potrebno tesno sodelovanje vseh organov družbenega upravljanja in družbenih organizacij ter slehernega prebivalca komune Bohinj. Zlasti pa bo potrebno zagotoviti večjo aktivnost nekaterih odbornikov tako na zasedanjih ObLO kot tudi kasneje pri izvrševanju sprejetih sklepov. kronika »BRATSTVO — ENOTNOST* Pred dnevi se je spet sestal pripravljalni odbor 5. mladinskega festivala »Bratstvo — enotnost«, ki bo letos v Kranju od 22. do 24. maja. Za festival se je doslej prijavilo že nad 700 mladincev in mladink iz Prištine, Subotice, Slavonskega Breda, Bosanskega Samca, Reke in iz Niša. Prireditelj še ni dobil nikakršnega obvestila o prihodu mladincev iz Bitolja, medtem ko tudi Kranjčani še niso naredili dokončnega spiska nastopajočih. Vsekakor pa je pričakovati, da se bo ob Dnevu mladosti in rojstnem dnevu maršala Tita zbralo v Kranju nad 1000 mladincev iz vseh republik, ki bodo s svojimi nastopi na kulturnem in športnem področju najlepše počastili 25. maj. V okviru 5. mladinskega fdsti-vala pa ne bo sodelovala le mladina iz Kranja, temveč vsa Gorenjska. Vsaka mladinska organizacija kranjskega okraja bo 23. maja zakurila svoj kres, tako da bodo takrat vsi vrhovi Gorenjske razsvetljeni in polni pesmi mladih ljudi. Skratka, po dosedanjih pripravah in načrtih kaže, da 'bo 5. mladinski feftival doslej najsvečanejši in najmno-žičnejši. B. F. JESENICE PRED VELIKIMI PRIREDITVAMI V zbornici Socialistične zveze na Jesenicah je bil v sredo širši posvet predstavnikov vseh organizacij, društev in prosvetnih ustanov z območja občine Jesenice. Posvot je sklical Občinski odbor SZDL t namenom, da se pogovore o predvidenih prireditvah v počastitev 40-letnice KPJ. Na posvetu so se pogovorili o koordinaciji prireditev in proslav, ki se bodo pričele že aprila/ Glavne prireditve po večjih krajih občine bodo v dneh od 18. do 24. aprila, osrednje pa na Jesenicah. Za uvod bo v soboto, 18. aprila slavnostna akademija, nato bodo sledile naslednje prireditve: gledaMška premiera, množični koncert godb in pevskih zborov na prostem, akademija glasbene šole in gimnazije itd. Prireditve bodo zaključene s slavnostno akademijo. Društva se na te velike prireditve marljivo pripravljajo, ker hočejo počastiti 40-let-nico KPJ z množičnimi in kvalitetnimi prireditvami. U. IZ KRANJSKE GLASBENE KRONIKE V sredo, 25. marca ob 19. uri bo v Prešernovem .gledališču tretji javni nastop gojencev Glasbene šole v Kranju. S tem koncertom bo Glasbena šola uresničila prvo polovico koncertnih nastopov. Nastopilo bo 22 gojencev iz oddelkov za klavir, godala, trobila, pihala in solo petje. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi klavirski kvartet komorne šole prof. R. F*" jona. Izvajal bo Beethovnov Rondo iz klavirskega kvarteta št. 3. Izbor glasbene literature, ki bo izvajana na tem večeru, obeta prijetno doživetje. S. KRANJSKI GASILCI PREPREČILI 217-MILIJONSKO SKOPO Ze prejšnjo nedeljo so se v Kranju zbrali delegati gasilskih društev na občnem zboru Občinske gasilske zveze Kranj. Tz poročil in razprav lahko zaklj u:.i-mo, da med gasilci manjka največ operativnega kadra, ki pa ga gasilska društva pogrešajo toliko bolj, ker je kranjska občina p° priključitvi Cerkelj, med prvimi v republiki po številu prostovoljnih gasilcev (2138 članov, 330 članic, 279 mladincev ter mladink in 312 pionirjev). Na območju kranjske občine je bilo v minulem letu 29 P<^ /arov. ki bi lahko povzroči" škodo v znesku 221 in pol milijonov dinarjev. Toda delo gas"' cev je 'bilo uspešno in v večin1 primerov pravočasno, tako da &° preprečili za 217 milijonov dinarjev škode. NI DOVOLJ PROSTORA V Goricah je organizacija SZDL skupaj s Svobodo in Kmetijsko zadrugo priredila kuharsk« tečaj. Zal je šolska mlečna kuhinja premajhna za vse, ki se iA tečaj zanimajo. Zene in dekleta s> žele tudi krojaški krojni tečaj. nn oneunem rodu V KOMUNAH r Težave in problemi na razpravi pred skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Na skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje V Kranju, ki je bila v petek, 20. marca dopoldne, so govorili o raznih problemih te službe. Iz obširnega poslovnega poroda in dokumentacije o lanskem delu tega zavoda .so se člani skupščine seznanili in razpravljali o raznih perečih vprašanjih. Ugotavljali so, da kljub vsem ^»Porom preventivne službe in higiensko tehnični zaščiti, šezme-r$l nismo dosegli večjega uspeh.i. Stevilo bolezni in nesreč je v nL'n(>hnem porastu. Tako se je lar>i povečalo število nesreč v Primerjavi s številom zaposlenih Za °.9l %. Po podatkih sodeč so te nesreče bile tudi hujše. Predi £<* sodobnejšo proizvodnjo s''r0jni odseki pri ki lahko poslujejo brez izgub ,y naših pogojih moderno kmetijsko proizvodnjo uvedemo lah-o Je na socialistični osnovi, taksna je, oziroma ho konkretna Pot do tega cilja je težko reči. Verjetno pogodbena proizvodnja, *' pa jo bo treba še v marsičem npopolniti oziroma jo sčasoma osvoboditi vseh, za družbo vse Pre) kot koristnih krajevnih ko-Hktur. s kakršnokoli obliko poti "° socialistične blagovne proizvodnje pa je tesno povezano vprašanje strojne mehanizacije. Začetna faza v vsaki proizvodni je vedno draga in težka. Šele *° se dokončno uvede in uveljavi tisto, kar je novega, nastane Proces racionalizacije. Če torej vemo, da so bili dosedanji strojni °dseki v zadrugah skoraj praviloma nerentabilni, da so šle letne izgube v eni kz tudi do milijona yn, potem lahko predpostavimo, da bodo izgube ob novih traktorjih z vsemi priključki še večje. K P zda/ s pogodbeno proizvodni0 in z boljšo strojno mehaniza-c'-'o stopamo pred proizvajalce, le zelo važno, kako bomo to vPrašanje, ki je bolj politično kot gospodarsko, rešili. Y praksi gre za tole vprašanje: zaračunavati kmetu strojne *ftlkoe p0 polni lastni ceni, ali pa Jih regresirati kot doslej in izgubo ■><>k riva ti z akumulacijo v drugih dejavnostih, n. pr. pri odkupu? Pri sedanjih pogojih je ekonomska cena traktorskih uslug višja *°l cena obdelovanja z vprežno živino. Če hočemo torej kmeta ekonomsko stimulirati za opustitev obdelovanja s konji — tako obdelovanje je za moderno bla-Z^ino proizvodnjo popolnoma ne-mogoče — mu moramo strojne "slug,; /nižati. To pa ni možno samo z regresiranjem, ampak Judi 2 drugimi ukrepi. Če bo traktor n* leto namesto 800 efektivnih ui delal 1250 ur ali več, se bodo Proizvodni stroški toliko zmauj-da bo lahko konkuriral ko n!", sicer ne. Treba bo torej stori-£ We, da bo traktor čimbolj izkoriščen. To pa bo možno z do-Tr° organizirano pogodbeno proizvodnjo. Razen tega se polna lastna cena traktorja pri navad 1em oranju, 1250 ur na Uto, tni,-2a od 4041 din na razdrobljenih P°vršinah, s povprečno velikostjo Parcele 30 arov, na 3592 din na strnjenih površinah, s povprečno velikostjo parcele J ha. Razdrobljenost kmetijskih površin je mre) tudi velika ovira za uvajanje mo-derne strojne mehanizacije. Na podlagi izračunov za cene strojnih uslug, ki so jih pred kratkim sestavili na ()/./ V Kra-n)n, bodo vse kmetijske zadruge zdaj sestavile svoje, čimbolj re-alne kalkulacije in z ozirom na r'lihove pogoje predvidele morebitne izgube. Te i/.račune pa bodp tetos potrjevali občinski ljudski odbori oziroma njihovi sveti za kmetijstvo, ki bodo s tem prevze-»« tudi soodgovornost za poznejše dobro ali slabo gospodarjenje zadrug. Prevladuje mnenje, da je treba regresiranje strojnih uslu% ^"'pustiti le v skrajnem primeru, treba je izkoristiti vse možnosti, "a bo zadruga z ekonomskimi ce-"ami za strojne usluge rentabilno poslovala (pravilna zaposlitev traktorja, boljša organizacija deta, združevanje površin, nagraje-V*nJe po učinku itd.). A. T. lanskim je bilo povprečje izgubljenih delovnih dni na vsako nesrečo pri delu 16,92, lani pa že 17,27 dni. Ce računamo zra\-< n še nedelje, je razvidno, da se torej ponesrečenec zdravi povprečno skoraj mesec dni. Podoben porast se kaže pri zdravljenju bolezni. Tudi tu se je zvišal čas zdravljenja za 2,10 delovnih dni in jo lani pri vseh obolelih dosegel 18,13 delovnih dni. Spet isti pojav — bolnik je skoraj mesec dni doma. Vsiljuje se vprašanje: .so morda zdravniki bolj širokogrudni ali morda zdravila manj uspešna? Na skupščini so ugotavljali, da gre v resnici za poslabšanje zdruvstvenega stanja in odpornosti ljudi. Hkrati s temi ugotovitvami so na skupščini tudi ugotovili, da se stroški oskrbe na zavarovanca dvigajo. Se 1953. leta so povprečno izdali letno na posameznika le 13.767 din. V zadnjih letih pa zmeraj več in več, tako da je lani ta znesek že dosegel 27.396 dinarjev. Izdatki so bili lani znatno večji kot dohodki. Tako je lanski obračun pokazal primanjkljaj za več kot 63 milijonov dinarjev. Na .skupščini so sklenili, da bodo za sedaj ta znesek vzeli iz rezervnega sklada. Toda s tem je tudi ta sklad že skoraj izčrpan. Za letošnje primanjkljaje bodo morali najti druge vire. Marsikje so zavarovanci premalo seznanjeni s temi in drugimi ekonomskimi problemi. Pri zdravilih in drugod, kot so ugotavljali na skupščini, bi zavarovanci lahko precej prispevali k zmanjšanju bolezni, nesreč in hkrati tudi izdatkov, če bi jim bilo pojasnjeno, da v.se te stroške plačajo pravzaprav sami. -1. c. INVESTICIJE Predlog družbenega plana občine Jesenice za leto 1959 predvideva, da bo letos potrošnja investicijskih sredstev v gospodarskih in negospodarskih panogah znašala 1.708 milijonov dinarjev, kar je za 28,4 % več kot lani. Porast temelji predvsem na povečani udeležbi sredstev gospodarskih organizacij in na delno povečani udeležbi občinskih skladov in proračuna za investicije. Za gospodarske investicije je predvidenih 7(>1 milijonov din, za negospodarske pa 1004. Razmerje je torej 42,2:57,8 v korist negospodarskih investicij. Slednje se bodo letos finansirale največ iz sredstev podjetij (46,8%), iz občinskih skladov (41,4%) In iz občinskega proračuna (5,8%), medtem ko bodo sredstva okrajnega, republiškega in zveznega sklada nastopala le kot soudeležba pri posameznih investicijah. Predvidene negospodarske investicije v višini 1.046 milijonov din so za 38% večje kot v letu 1958. Za gradnjo stanovanj je namenjenih 506,3 milijone din (48,4% vseh negospodarskih investicij). S tem bomo dogradili lani pričete stano- vanjske zgradbe, meti katerimi so pomembne predvsem stolpnice, četvorčki, osmorčki in istanovanjsko-poslovna zgradba jeseniške Železarne, s čemer bodo pridobili 336 novih stanovanj. Za ožje komunalno naprave je namenjenih 121 milijonov din (11,6%). V tem znesku so zajeti dograditev tržnice, kanalizacija v mestu in v nekaterih okoliških naseljih, popravila in ureditve cest, dopolnitev javne razsvetljave, ureditev pokopališča na Blejsko Dobravi, ureditev parkov itd, Zaradi nezadostnih investicijskih sredstev za komunalne naprave, so iz programu negospodarskih investicij izostale mnoge pri ilvidene investicije ožjega komunalnega značaja. V znesku 3,7 milijonov dinarjev (0,4%), ki so namenjeni za zdravstvo, je predvidena izdelava načrtov za zdravstveni dom na Jesenicah in v Kranjski gori in manjše adaptacije Zdravstvenega doma in Doma onemoglih na Jesenicah. Predvidena investicijska sredstva za šolstvo (151 milijonov din) bodo uporabili za dograditev dvojne osemletke na Jesenicah. 60 milijonov dinarjev je na- menjenih tudi za delovno zaščito. Tu so mišljene investicije Železarne, ki bo v svojih obratih izboljšala sanitarno-tehnič-ne naprave. Za proizvodnjo gradbenega materiala je namenjenih 15 milijonov din, in sicer za novogradnjo opekarne na Jesenicah, ki bo izdelovala žlindrino opeko in gradbene montažne dele. Spričo precejšnjih investicij za družbeni standard, je trenutno najvažneje zagotoviti, da se bodo sredstva čimsmotr-neje in dejansko porabila. Predvsem bi morali zbori proizvajalcev v občinah skrbeti, da bi gradbena podjetja predvsem izkoristila svoje kapacitete za objekte družbenega standarda, hkrati pa bi morali zbori proizvajalcev in drugi pristojni organi družbenega upravljanja v občini, po fazah nadzirati, kako potekajo gradnje, kakšni so problemi, koliko se gradbena podjetja držijo pogodbenih rokov in kako trosijo sredstva. A. J KONEC SLEPE POTI? Nezdravi odnosi v »Kovinarju« Kranj - Neutemeljeni odpusti - Delovnega kolektiva razprava v občinskem zboru proizvajalcev ni nič poučila - Izhod v prisilni upravi? Januarja letos je zbor proizvajalcev ObLO Kranj razpravljal o problemih upravljanja v podjetju »Kovinar < Kranj. Imenoval je (udi komisijo, ki je pregledala stanje v podjetju. Oboje je bilo potrebno zaradi pomanjkljivega gospodarjenja v podjetju in soodločanja organov de'av-skega upravljanja oziroma kolektiva. Zadnji dogodek, v 53 delavcev s svojimi podpisi, m hih ni bilo moč govoriti. Vseka- sicer iz oddelkov montaže in rOĆ- kor ima za to največ zaslug ne delavnice. Zahtevo so uteme- prizadevna uprava. Prav zato je ljili s tem. da je v podjetju toliko nerazumljiveje, zakaj so v zmeda in da se delavci sprašu- podjetju takšni delovni odnosi. jejo kdo je gospdm,sli yL podjetja, trije člani Kaj so pokazali letošnji občni zbori aktivov mladih zadružnikov? Mladina prepuščena sama sebi še dodal: »Nočemo, da bi kdo iz oprave dajal pojasnila, temveč naj delavci sami govore.« Nato smo se razgovarjali Z ne- kolektiva so morali zapustiti sestanek, predsednika delavskega sveta in predsednika UO ter člana UO so zamenjali z novimi člani, tri elane kolektiva pa so , kaznovali s takojšnjim odpustom kaj clam koloktlva >z proizvodnje, iz podjetja! Po več k°t enournem pogovoru ^ .... . ... Je moč zaključiti le-to, da so v Kaze torej, da |e množičen • »sestanek« potekal nenavadno. P°ajetju že dlje nezdravi delovni V minulih dneh so na področju Gorenjske zaključili svo- stran, pokazali tudi lepe rezulta- Vreci (.Jana svoj dolovn ., odnosi - med upravo in delov-je redne letne občne zbore Aktivi mladih zadružnikov. Le-teh te. Le-ti kažejo, da so ponekod kolektiva brez je na Gorenjskem evidentiranih 44, medtem ko jih deluje le že krepko prijeli za delo. Tako je skoz^ vrata 40. Ce bi naredili kratko analizo opravljenih občnih zborov, bi lani nad 30 aktivov MZ uspešno , ..'. „r ;„ ^„---- _ ooicajc pripravah in premišljeno izvoljena predsednika DS in UO so dobili naslednjo sliko: prave utemeljitve nim kolektivom in med člani komi v naši praksi letiva samimi — kar so neka-en postopek. Po temeljitih Nekateri aktivi MZ, ki so tudi sicer najdelavnejši — semkaj sodijo Ziri, Voklo, Naklo, Križe, Cerklje in še nekateri — so zbore izvedli dokaj dobro. Drugi aktivi pa so bili na občne zbore slabo pripravljeni; morali so jih ce Mldcuna s podeželja vse preveč teži po zaslužku, ki ga nudijo mesta in tovarne, medtem ko ostajajo doma le starejši, ki jim obdelovanje zemlje' ne gre več posebno od rok. Se več: tudi mladi kmetovalci, ki sprejemajo v last primeri, da nekateri aktivi občnih zborov sploh niso bili sposobni izvesti. Razen tega tudi zadružni sveti niso znali prisluhniti delu aktivov. Enako velja tudi zd politič ne in družbene organizacije mala povsod so pozabili na delo ',: težave največkrat neizkušene mUi lo po večkrat sklicali. Bili ,so tudi kmetijska posestva, niso dovolj izkušeni, da bi bili kos vsem nalogam. Kako važno vlogo bi tU lahko odigrali aktivi MZ, menda ni treba posebej poudarjati. Boriti bi se morali zoper staro mise',-do- nosi, preživelo metodo obdelovanja zemlje itd. Zbori so nadalje pokazali, da so tudi Zadružni sveli na splošno poka/ali premalo zanimanja za mladi naraščaj, dasiravno je bilo v te organe izvoljenih kar 238 mladih, ah 16,50 % vseh funkcionarjev zadružnih organov; Toda kljub temu se položaj v aktivih ni bistveno izboljšal. To nam priča tudi ugotovitev, da je doslej dobilo zem-11 o v upravljanje le 5 aktivov. Kakor so občni zbori pokazali Slabo stran dela, tako so z druge izvedlo praznovanje dneva MZ raznimi proslavami, združenimi z razstavami, tekmovanji, predavanji ... mi. na hitro roko brez premisleka in drugimi prireditvami. Nekateri ....... H , , ,. . ... . .. , . zamenjali, ees da je treba iskati aktivi so izvedli tudi ekskurzije, predavanja, tečaje, poskuse na v tem rešitve vseh nepravilno,! i zemlji, obravnavali so moderne * P^jetju. Odpovedi so uteme-agrotehnične metode itd. Pa ludi1^0 Preprosto v enem stavku: sklepi za delo v prihodnosti sozaradi izponkopavanja podjetja, lovanja t eri posamezniki izrabljali iu kar je Imalo za posledico sobotni izpad. »Kovinar« je že nekaj let na slepi poti zaradi nezdravih delovnih odnosov in slabega sode- Anketa v »Verigi« V tovarni »Veriga«, v Lescah so picd kratkim izvedli .anketo. Delnvc; so anonimno odgovarjali na številna vprašanja, kaj mislijo o organizaciji dela, o odnosih v kolektivu, o življenju delavcev v lovarni in \zvjen nje itd. Pred dnevi so zaključili tudi /. analizami te ankete. Ko so bili tako znani v*i glavni zaključki oziroma predlogi, stremljenja in težnje kolektivd, so sklicali množični sestanek. Tam so se pomenili o podobo lega predela mesta. Kdaj načinu reševanja mnogih vprašanj, jo bodo dozidali in uredili? Morda ki so jih delavci nakazali v an-bo nacionalizacija le zemlje kaj keti. pripomogla k temu ... 1. c. samoupravnih organov ponekod zelo dobri. V Zirov- In ^ončno so Pred ,kraLkim mba, čeprav je bila utemelje-so tudi sdini predlagali. Vseka- večini drugih podjetij, čeprav na — na zamero, kor bo treba prekiniti z doseda- bi kolektiv »Kovinarja« letos prnjo prakso pri delu s kmečko vič moral delati z vsemi silami, Slepe poli v »Kovinarju-, s so-mladino, ker ima naročil že za vse lato. botnim postopkom prav gotovo -an Prejšnja leta o podobnih uspe- no bo konec. Prav je sicer, da delovni kolektiv izloči iz svoje srede v.se tiste, k^i kvarno vplivajo na delovne odnos« in delovno disciplino, vendar le tako. kot to predvideva Zakon o delovnih razmerjih. Nikakor pa bi se delovni kolektiv ne smel izogibati tistih, ki dobronamerno kažejo na napake, ki se dogajajo v podjetju. Kaže, da v podjetju ni pričakovati tudi po zadnjem dogodku Vsak oddelek bo samostojen z novim tarifnim pravilnikom t tržiiki BPT Vse od vojne sem ta hiša ob zgradbi ObLO Jesenice hudo kvari V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču so priprave z.a izdelavo tarifnega pravilnika dokaj napredovale v primerjavi z neka-terimi drugimi kolektivi. Tarifne postavke so bile že izobešene na vpogled delavcem pred dobrim tednom. Zdaj je pred upravnim odborom že tekstovni del tarifnega pravilnika. Potem bo tudi ta predlog dan v pretres kolektivu. Pripravljen je že tudi tekst pravilnika o normah in premijskega pravilnika. V prvi polovici aprila bodo, kot predvidevajo, že imeli vse zbrano z zadnjimi pripombami in predlogi tako s strani članov kolektiva kot tudi s strani drugih organov. Razprava o novem tarifnem pravilniku, oziroma o novem načinu nagrajevanja4 je med delavci zelo živahna. Posebno odkar so razo-bešeni predlogi tarifnih postavk. Zlasti pa je delavce razgibala no-vost, da bo z novim načinom nagrajevanja uveljavljena tudi samostojnost vsakega obrata. V skladu s principom nagrajevanja po red.^ kv„ltimn na.spn>t_ njegovega oddelka. Tega doslej ni jih (,() j(> p(>ka;j,|la tudi nedavna bilo. Delavci se s tako samostoj- anketa) Zat<> ^ m_ S tolmačenjem tarifnega pravil- vinarju- s prisilno upravo, ki bi ni k j so začeli že pred meseci, enkrat za vselej naredila konec Hkrati so biile zelo delovne tarif- nezdravim odnosom v podjetju, ne komisije po vseh oddelkih, ki čeprav bi bilo želeti, da bi koso zbirale podatke in predloge in lektiv sam znal urediti notranja sestavljale osnutke za nov pravil- nesoglasja. Le tako bo lahko nik. Precej so pri tem pomagali uresničil gospodarske cilje, ki si tudi mojstri in tehnično osebje v jih je letos prvič tako lopo začelo ti. stavil. -1. c B. F. Glas Gorenjske KRANJ, 23. MARCA 1959 pa vi So vam Že pravili o novih plačah, o novih talilnih pravilnikih? Nemara sto bili že na kakih »•-.stankih, kjer so govorili o tem? »Cisto drugače bo treba začeti. Nobeden več ne predpisuje plač. Čimveč bomo naredili, več bomo imeli. Pravzaprav ne ure samo za delo. Gre za gospodarjenje. Vsak zastoj v komerciali, vsak izmeček, vsaka bolezen ali .nesreča, vsako nerazpoloženje drugih bo prav tako šlo na vašo škodo. Produktivnost, oziroma delovna storilnost kot pravimo, ima torej prste povsod vmes. Kjerkoli bi se Zataknilo, bi škodovalo.« Tak približno je bil nagovor, ko smo te dni obiskovali nekatere delavce po tovarnah. Nagovor je navadno končal takole: »Kakšno upanje imate vi glede povečan ja tako imenovani' plače? Seveda je za to treba začeti misliti za večjo produktivnost. Kako je to pri vas, v vašem oddelku, na wi-,em delovnem mestu? Je morda še moč kaj več ali bolje delati, prištediti, prigospodariti? Je rfl it še bolj napolniti vrečo kolektiva in potem več 'iz te vreče tudi prejeti? Kaj vi menite o tem?« Skoraj vsak se je ob tak'.h vprašanjih zamislil. Toda — vsak je tudi vedel povedati to in ono. Vsakdo je po svoje povedal tiste (stvari, za katere misli, da so osnova za večji uspeh, za večje prejemke. Morda bodo drugi delavci v podjetju rekli, da ni tako, da je zajec v drugem grmu. Nič hudega! Vsak ima pravico poveddti svoje misli. Z DELA NA DELO Roziko Jug poznajo vse pletilje v »Almiri« v Radovljici kot dobro, vestno in spretno pletiljko. Sedem let že dela na istem mestu. »Včasih ni bilo tako natančno kot danes,« je dejala Rozka v začetku razgovora. »Danes je tako strogo. Za najmanjšo napako vrnejo pletiljam blago nazaj.« Potem je še pripovedovala, kako so včasih razmetavali. Pletle so kar cele kose, ki so jih šele potem rezali in krojili. Koliko blaga je šlo v nič! Zdaj pletejo vsak kos po kroju. To je zelo zamudno, pri stroju je treba spretnosti. Prište-di se pa veliko. »Bi se potemtakem ne dalo pri vas, pletiljah, kaj prida še prištediti, izboljšati?« »Ne vem. Veste, vse je že tako vpeljano, normirano, preizkušeno in . . .« Malo [e molčala, potem pa . . . »Nekaj drugega bi vam jaz povedala, kako žene delajo. Ko gremo iz tovarne domov, gremo / dela na delo. Pravzaprav jaz n« toliko, ampak nekatere druge, ki jih poznam. Zlasti tiste, ki imajo otroke. Ob nedeljah 'imajo redno žehto. Namesto da bi se spoči>, pridejo v ponedeljek še bolj utrujene na delo. Enake težave imajo nekatere mlade neporočene delavke. Stanujejo pri raznih družinah KADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa Ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri tei radijski dnevnik ob 19.30 uri. m morajo za to še tam delati. Zlasti tiste, ki so pri kmetih, se mi včasih prav smilijo.« >Kaj mislite, da bi kazalo ukreniti, da bi j i m pomagali?« »Pa, morali bi skrbeti, da bi takim delavkam preskrbeli stanovanja, pravzaprav sobe, kjer bi imele svoj lastni kotiček, kjer bi se lahko spočile. Prav tako, mi.slim, bi morali tu že ustanoviti kako pralnico. Pravijo, da se ne bi obnesla. Jaz ne verjamem. Vem, da žene to rabijo. Ce bi jim pomagali pri tem, bi prihajale na delo bolj spočite in bi lahko več naredile,« po pregovoru o kovačevi kobili. Jože Kurat, ki smo ga našli nd delovišČU Zdravstvenega doma v Kranju, že zidari dobrih 45 let. Kol 11-letni deček se je začel učiti in . . . Ni se več očistil malte. »Mi zidarji smo pri tem zmeraj prizadeti. Po navadi spimo v barak, ih in zasilnih luknjah ob delo-viščih izven stalnega bivdlišča. Prav tako je neredna hrana. V tovarnah, pravijo, imajo tople malice. Za naše delavce teh ni moč priskrbeti. Smo raztreseni sem in tja. Na delu se pa to pozna, lahko verjamete, vem jaz to.« Jože Seiipert, Ivana Zurga, Jože Kurat KVALITETA, KVALITETAI »Treba bi bilo predvsem paziti, da bi bili izdelki res kvalitetni, Pri nas mislim, dn bi prav tu lahko veliko pridobili.« Tako je takoj ob začetku razgovora dejal Jože Seupert v tovarni UStlja Runo« v Tržiču. »Koliko kož gre iz prve v drugo ali celo v tretjo kategorijol To so velike izgube. Jaz delam na cep-ljencu. Samo majhna neprevidnost in že gre cela koža za kategorijo navzdol. To so tisočaki.« »Kako mislite, da bi to dosegli?« »Delavci M morali biti bolj previdni, bolj bi morali paziti, misliti na škodo!« »Je morda odvisna kakovost dela od kvalifikacije, sposobnosti delavcev?« »Seveda. Zalo hi morali bolj skrbeli, da bi se učili in izpopolnjevali. Toda včasih se zdi, da niti pri delavcih ni mnogo zanimanja za to.« Jože je že 20 let v tem podjetju. 22-krat je bil proglašen za udarnika. Na vprašanje, kako mu je to uspelo, je skomignil z rameni in dejal: »Ne veni. Znal sem se pripraviti. Pa tudi hitel fiem zmeraj, to je res.« Zaželeli smo mu še obilo uspehov in vse najboljše za rojstni dan. MED ZIDARJI, KOVAČI »Ce se delavec ne spočije doma, če stanuje v takih barakah, ne more niti delati kot bi se spodobilo.« Ta zahteva ni nova. Toda zanimiva je, ker jo je omenil zidar, tisti, ki stanovanja gradi. Gre res Tudi Anton Meglic, ki dela v Tovarni kos in srpov v Tržiču, že polnih 25 let misli, da bi se dalo še marsikaj izboljšati, da ,so še možnosti za večji uspeh, za večje plače. »Morda ne prav povsod, ampak v precej primerih velja, da delavci nimajo zaupanja do norm. Boje se, da jih bomo brž popravljali, ko bi jih preveč prekoračevali. Vsak dan slišim to med delavci. Tudi pri nas se je res veliko govorilo o plačah po učinku, o tarifnem pravilniku, ampak . . . Delavci še nimajo zaupanja v t.i. Kakih 70 % jih dela po normi. Pravijo, da bi bili bolj za neki akord, za način: več kos, več denarja« KADAR PRIDE NOČNA . . . Bridke posledice vojne vihre so tudi Ivano Zurga končno zanesle iz osamljene gorskokotorske Vasice v Tržič. Ze 12 let dela v BPT. 14-krat je bila udarnica, a duvta ima skrbno shranjeno tudi Medaljo dela. , »Zene imajo doma, izven tovarne, premalo počitka. Premalo so naredili za to, da bi pomagali ženi pri njenem delu. Se danes ni pralnice, kamor bi nosile prat. Tudi menze manjka. Mislim, dobre menze, kjer bi žena opoldne vzela primerno kosilo po zmernih cenah, zlasti, kadar pride nočna na vr-fdo. Katera bi si mogla privoščiti spanje čez dan, ko jo doma čaka pranje, šivanje, kuhanje. Neka moja sodelavka ima doma tri otroke. Vsa izmučena prihaja na delo. Zene res ne morejo v tovarni delati kot bi bilo treba, če pa imajo doma tohko drugega dela.« Tako je pravila Ivana v BPT. Karel Saksida v tovarni »Peko pa misli, da bi bilo treba še bolj 8.05 Jutranji spored solistične povečati kontrolo,, v boju za kva- glasbe. liteto. On je v oddelku za leplje- r> ™ ,, , , , K 1 9.20 Umetne pesmi in priredbe nje. Po dolgih letih je zdaj kontrolor. Čevlje pregleduje zelo natančno. Ce opazi najmanjšo napako, prasko, hibo — vrne izdelek1030 ^pevke se vrstijo, nazaj. Pravi, da je že prej, ko je H-35 Arije tiz manj znanih franco-delal za strojem spoznal, da bi skih oper. morala biti prav skrb za kvalitet* 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jačim večja. nd Pintan Bolezni in napak« PONEDELJEK, 23. MARCA Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet. VSAKIH 10 LET K ZDRAVNIKIH 13.50 Poje zbor »Lira« iz Kamnika p. v. Cirila Vramšaka. »Poznam, ja, te stvari okoli 15.40 Listi iz domače književnosti plač in . . . Slišal sem o tem,« je — Fran Onič: Pesmi, dejal Alojz Mencinger v tovarnij.6.00 V svetu opernih melodij. Veriga v Lescah. Najprej je ome-l7,n n , , , , „ . ■ , ,. _ 17.10 Popevka tega tedna, ml mladino. Ta danes ne jemlje dela tako resno kot včasih, pravi18 00 RadiJska univerza — dr. on. Morda pa niti starejši nismo Rudi KY°vsky: Načela naše- več tako resni, trdni ... On dela cJa delovnega prava. v tovarni že 32 let. Trideset let ,e 18.30 Športni tednik. že varilec. Koliko členkov, koliko20.40 Kulturna tribuna — dr. Jo- kilometrov verig, je že šlo skozi že Potrč: Osebnost v socia- njegove roke! lizmu. »Ves ta čas nisem zamudil z de- 21.00 Z lanskega festivala v la niti ure. Nikoli! Nobena ohcet ali loča me ni zadržala. K zdravniku pa sem v tem času šel samo trikrat. Koliko je danes toga: 'a vsako reč na bolniško, v posteljo ... Za vsako otrokovo spričevalo doma, za vsako reč dopust. To nam žre denar!« On je dolga leta hodil peš iz Begunj. Potem se je vozil s kolesom, seveda le poleti, »Zdaj je avtobus. Človek pride na delo svež, spočit. Toda vseh teh prednosti danes ne upoštevajo vsi, ne pozna se na delu.« Tako pravijo delavci. Tako oni mislijo, tako se razgovarjajo te dni. Morda ne vidijo gozda, ker se zastrme le v prvo drevo. Morda pa se v megli teh misli skrivajo tudi važni problemi, katerih rešitev bi lahko bistveno vplivala na povečanje delovne storilnosti. Misli in predlogi delavcev so vsekakor zanimivi. K. Makuc Montreauxu. TOREK, 24. MARCA 8.05 Pojeta Lola Novakovič in Marko Novosel. 8.20 Tri operne uverture Giachi- nd Rossinija. 8.40 Potopisi in spomini — Velj-ko Kovačevič: V rovih Španije — I. 10.10 Zbor primorskih študentov p. v. Antona Nanuta. 10.45 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Priprave za koope-racijsko pridelovanje koruze. 12.25 Odlomki iz Verdijeve opere. Othello v izvedbi ansambla ljubljanske Opere. 13.55 Ansambel Srečka Dražila igra narodne viže. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 Za glasbene ljubitelje. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra. SREDA, 25. MARCA 8.05 Naši zbori »Svobod«. 8.25 Na vrtiljaku zabavnih melodij. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelj« glasbe. 10.10 Od popevke do popevke. 11.00 Glasbene razglednice. 12.15 Kmetijski nasveti — ing Janez Perovšek: Priprave z* skupno urejanje travnikov. 12.45 Arije iz Mozartove opere »Čarobna piščal«. 13.30 Nastopa zbor RTV Zagr«V 16.00 Koncert po željah. 18.00 Kulturna kronika. 10.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Eugen Suchon: Vrtinec, •■tira v šestih slikah. 22.15 S popevkami po svetu. ČETRTEK, 26. MARCA 8.40 Potopisi in spomini — Veljk« Kovačevič: V rovih Španije — II. 10.10 Prizori iz slovenskih oper. 11.30 Oddaja za cicibane. 12,15 Kmetijski nasveti — Jože Zunkovič: Poskusna setev zgoduje ,soje v osrednji Sloveniji. 14.15 Turistična oddaja. 15.40 Na platnu smo videli. 16.00 Izbrali smo za vas. 17.10 Iz opernega sveta. 10.00 Nace Grom: Dvojna pomlad v Beli Krajini (reportaža). 18.15 Iz našega zabavnega albuma. 18.45 Radijska univerza — dr. Metod Mikuž: Ustanovitev KPJ. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.50 Zuborenje življenja (izbor pesmi Gustava Krkleca). 21.30 Iz zakladnice komorne glasbe. PETEK, 27. MARCA 8.25 Joh. Strauss-Godowsky: Življenje umetnikov. 8.40 Iz naše fonoteke zabavnik zvokov. 9.45 Pozdravi za mlade risarje. 10.10 V svetu baletne glasbe. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Pesmi tujih narodov. 11.45 Prizor iz Dvofakove »Rusal-ke«. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Pravilno presajanje rastlin. 12.25 12.40 ,45 14.35 15,40 16.00 17.25 18.10 18.30 20.15 21.15 ANTON MEGLIC Partizanske pesmi. Nekaj samospevov jugoslovanskih skladateljev. Folklorna skupina Tončke Maroltove izvaja slovenske narodne. Poje basist Italo Tajo, Iz svetovne književnosti — Vasco Pratolini: Dekleta iz Sanfrediana. Petkovo glasbeno popoldne. Zabavna ruleta. Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberne- ta. Iz naših kolektivov. Tedenski zunan je-politični pregled. Oddaja o morju in pomorščakih. VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batiita Narodni heroj Tonček 121 Kadar so gorenjski partizani ob večerih v premorih med hajkami sedeli ob partizanskih ognjih in pripovedovali, so največkrat pripovedovali o junaku Tončku Dežmanu. Njegova junaštva so bila znana med partizani, pa tudi med njihovimi sovražniki ne samo na Gorenjskem, temveč po vsej Sloveniji. Bil je drzen in preudaren obenem, borec in komandant. 122 Decembra l1941 so partizani pod poveljstvom Jože Gregorčiča v Rovtah razbili nemško policijsko kolono in ubili 46 sovražnikov. Takrat je Tonček zaplenil Nemcem najprej tri strojnice, potem pa še eno. To je bila tista zbrojevka, iz katere je v veliki bitki pri Dražgošah izstrelil šesttisoč nabojev in takrat, pa tudi pozneje, pobil nešteto sovražnikov. 123 Tonček je bil tudi dober smučar — in take spretnosti so v partizanskih letih marsikomu prišle zelo prav. Februarja 1942 se je s svojimi smučkami in s svojo zbrojevko odpravil v izvidnico. Po globokem snegu jo je naglo mahal mimo smrek, na debelo obloženih s snegom, se spuščal po manjših pobočjih in spet teptal sneg navkreber, ves čas budna na oprezu. 124 Potem se je pred njim odprlo zasneženo pobočje. Morebiti bi bilo bolje, če čistino obiđem — je pomislil. Pa se je premislil in se spustil v lepem smuku naravnost navzdol. Strojnica mu je visela na ramenu, sneg je šelestel pod smučkami —• najraje bi zavriskal. Nenadoma se je na drugem koncu pobočja pojavilo petnajst Nemcev. Petnajst proti enemu! L **A>U. 23. MARCA borgis MALI OGLASI__ NluLg sem travnato seme in J***0 obleko od Smlednika do * curja. Poštenega najditelja pro-*aJ proti nagradi vrne Jane "■»a. Srednja vas 50, Šenčur. 2796 v.?*ro ohranjeno kuhinjsko po- , ° (4 delno omaro s kotom in ugodno prodam. Dentist c' Zlato polje, Kranj. 2797 prodam dobro ohranjeno klavir-• harmoniko znamke »Scandalli« . 0dsi, 5 registri in bas re-k*^T0B>. Naslov v oglasnem oddel- Prodam njivo na Zlatem polju. Naslov v ogl. odd. 2808 Prodam malinove sadike. Jezerska 126, Kranj, Gorenje. 2809 Zahvala: Iskreno se zahvaljujemo dr. Bajželj Janezu, dr. Greben-šek Karli, dr. Bežek Jožetu za požrtvovalno in uspešno pomoč moji ženi. — Rangus Boris. 2810 Prodam dobro ohranjen vzidljlv štedilnik z bakrenim kotličem m otroško posteljico. Naslov v ogl. oddelku. Kdor je Izgubil denarnico z majhno vsoto denarja, jo lahko dobi v Upravi »Glasu Gorenjske«. 2798 hejtroa«n lahek zapravljivčok, la-T°z, kmečki voz, konjsko j^'*0« železo in vzmeti za voz erko) vse v dobrem stanju, kasati pri Fišer, Zale 2, Radov-2799 -QJrofl*>n šrvadni stroj »Pfaf« z 9irn čolničkom. Naslov v oglas-oddelku. 2800 Sodno prodam diatonično har-<*>tko znamke »Kucler«, Zalog 32, ^Jje. 2801 "Vodarn 5 rac m racmana Hhaki JJ*PbelI. Simunac, Kranj, Parti- 2802 . frodaJn zazidljivo parcelo v Bri-Pri Kraniu. Naslov v oglas-enj oddelku * Gostlic, J*0, Nastop službe takoj. Vse In-a<:ije (se dobijo pri podjetju. 2804 Senska srednjih let, vestna in TOna «ce kakršnokoli takojšnjo k "^"'Kev, najraje pa v večji ku-"J-ft ali obratni menzii. Naslov v ^'asnem oddelku. 2805 *Učeno popravi jalko nogavic , eJ°»emo takoj. Trgovina »Bo-r°Vo«. Kranj. 2803 »Posavc« p. Podna rt službo honorarnega Jovodjo — zaželjen upokoje- no am sobo dekletu. Ostalo po ^Tovoru. Ponudbe oddati v ogl. Pod »Pridna«. 2806 ^ova servisna delavnica TMZ v panični delavnici Nahtigal, Ljub-^ska cesta 6, Kranj, sprejme v ^Isnl pregled vseh vrst mope-*J» stabilnih in drugih motorjev ***ka TMZ. Razpolagamo z vse-Nadomestnimi deli. Izvršujemo .** izvenservisna popravi- *• 2807 RAZPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Kmetijska zadruga Voklo prodaja nasilednja osnovna sredstva: vprežni okopalnik, vprežna travniška brana, Točna prevozna škropilnica, vprežna sejalnica 16-vrst-na, štedilnik lončen prenosni, pisalni stroj, umivalna miza lesena, kompresor, elektromotor, mlatilni-ca »Zmaj« 660 mm, mlatilnica »Hohner«, motorna škropilnica, dvobrazdni traktorski plug »Deutz« in trgovski inventar v poslovalnicah Voklo in Trboje. Prednost imajo gospodarske organizacije, po osmih dneh ostali. OBJAVA OGLED VRTNARSKE RAZSTAVE V TRSTU Ljubitelji cvetja in lepih vrtov pozor! V dneh od 28. aprila do 4. maja bo v Tr.stu vrtnarska razstava. Ogled organizira Putnik Ljubljana. Interesenti za enodnevno vrtnarsko ekskurzijo v Trst naj se prijavijo najkasneje do srede 25. t. m. na OZZ Kranj, soba 30 (pri Jelenu), kjer bodo dobili vso potrebne informacije. OBVESTILO TVD Partizan v Kranju vabi vse svoje člane in prijatelje društva na svoj Tedni OBČNI ZBOR, ki bo v torek 24. t. m. ob 19.30 uri v telovadnici osnovne šole dr. Fr. Prešerna v Kranju, Komenskega ulica z običajnim dnevnim redom. — TVD Partizan Kranj. KMETIJSKA ZADRUGA PODNART razpisuje naslednja delovna mesta 1. UPRAVNIKA 2. KOMERCIALISTA 3. SKLADIŠČNIKA Ponudniki za razpisana mesta morajo izpolnjevati potuje za katera se zahteva primerna izobrazba. Pismen« poaudbe sprejema uprava zadruge do 30. IV. 1959. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Tržič, Tazpisuje na podlagi 21. čelna Zakona o pristojnosti Občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih •rganov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA PRESKRBA TR2IC Pnudniki za Tazpisano delovno mesto morajo izpolnjevati • nega od naslednjih pogojev: 1. Višja strokovna izobrazba v komercialni ali trgovski stroki. 2. Popolna srednja šola in 10 let prakse v komercialni stroki. 3. Dokončana šola za učence v gospodarstvu trgovske stroke in 15 let prakse v trgovski stroki. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe je možen s 1. junijem 1959. Pravilno kolekovane prošnje s priloženim življenjepisom dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi naj interesenti dostavijo Občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 15. aprila 1959. Razpisna komisija pri Porodnišnici v Kranju razpisuje mesto ekonomista, ki bi po uvedbi v delo zasedel delovno mesto pomočnika upravnika. Pogoj: končana srednja ekonomska šola in vsaj e*o leto prakse v finančno samostojnem zavodu. »RADIO«, JESENICE: 24. marca amer. film »NAJHITREJŠI STRELEC« ; 25. do 27. marca špansko-francoski film »GLAVNA ULICA«. »PLAVŽ«, JESENICE: 26. in 27. marca amer. film »NAJHITREJŠI STRELEC«. ŽIROVNICA: 25. marca jugoslovanski film »CRNI BISERI« in amer. barv. cinem. film »SLA PO ŽIVLJENJU«. DOVJE - MOJSTRANA: 25. marca amer. film »NAJHITREJŠI STRELEC«. BLED: 25. in 26. marca Ital. franc. film »BIGAMIST«. Predstava vsak dan ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 24. in 25. marca angl. film »JAZ SEM KAMERA«. Predstava v torek ob 20. uri, v sredo pa ob 17.30 in 20. uri. DUPLICA PRI KAMNIKU: 25. in 26. marca madžarski film »STRIC IZ AMERIKE«. Predstava vsak dan ob 19. uri. NESREĆE OBUPAL JE NAD ŽIVLJENJEM V .sredo, 18. marca ob 13.55 uri je. bilo javljeno na postajo ljudske milice na Jesenicah, da so našli obešenega 46. letnega J. B. z Jesenic. Pokojni J. B. se je obesil v kuhinji na obešalnik za obleko, ki ga je pred tem zataknil za podboje vrat. Komisija je ugotovila, da je .smrt nastopila ob 12.30 uri. Pokojni J. B. ni bil poročen, temveč je živel pri svoji sestri. Ze v otroških lotih je izgubil eno oko, drugo pa mu je začelo močno pešati. Pred nekaj dnevi je bil na zdravniškem pregledu, kjer so ugotovili, da mu tudi vid drugega očesa naglo pojema. To Utegne biti tudi vzrok, da si je pokojnik vzel življenje. 2e pred tem je pogosto govoril, da bo storil .samomor, če bi oslepel tudi na drugo oko. CE SPREGOVORI NOZ V torek, 17. marca sta se v Tržiču okrog 20. ure sprla M. S. in njegov zet J. H. Prepir sta začela v kuhinji, nato pa sta se umaknila na hodnik, kjer je M. S. v navalu jeze potegnil nož in znjim štirikrat zabodel svojega zeta v trebuh. J. H. je bil takoj perpeljan v bolnišnico, kjer pa je hudim poškodbam podlegel. Da je prišlo do uboja so krivi pogosti družinski spori med omenjenima sorodnikoma. SMRT V STRUGI SELSKE SORE Triinsedemdesetlotni kmet J V. iz Zalega loga 21 v Selški dolini se je vnedeljo popoldne (15. marca) precej dolgo zadrževal v gostilni. Nekaj pred deveto uro zvečer je v družbi treh znancev zapustil gostilno in se namenil proti domu. Na poti proti Zalemu logu pa je druščina obstala, medtem ko je J. V. sam krenil dalje. Ni pa prišel daleč, kajti ne daleč od mesta, kjer se je bil poslovil, jo omahnil s ceste in zdrknil v strugo Selške Sore. Kljub temu, da je padel 4 m globoko, je utrpel le nekaj odrgnin na zapestju leve roke in po nogah. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je mož hotel doseči breg, kar mu je uspela Pri tem pa se je zapletel v dračje, omahnil je vznak in udaril z glavo ob skalo. Udarec je bil usoden; .1. V. je nezavesten obležal v plitvi vodi in zmrznnil. DVE NESREČI V KAMNIKU V kratkem presledku sta bili v Kamniku v tem tednu na istem mestu dve nesreči. Gospodinja Pavla 2ivec se je pripeljala na kolesu s Terovega, na prehodu na asfaltirano cesto pri novih Titanovih blokih pa je nenadoma omahnila i kolesa in udarila z glavo ob rob hodnika za pešce ter nezavestna obležala. Dobila je hud pretres možganov in so zdravi v bolnišnici. Nekaj minut kasneje se je po ish cesti pripeljal z mopedom vratar tovarne Titan, Urankar, z ljubljanske strani pa je privozil OCebnl avto. Čeprav je naglo zavrl je bilo trčenje neizogibno. Motociklist in vozilo sta bila po-škodvana, Urankarja pa so prepeljali s hudimi poškodbami r bol-■ išnic. mmm Samo 1 točka Ljubitelji nogometa so v nedeljo ostali spet razočarani. Gorenjska zastopnika v enotni slovenski conski ligi sta ostala skoraj praznih rok. Jeseničani so kljub dobri Igri in vodstvu z 2:0 Izgubili proti Krimu v Ljubljani z 2:3, Kranjčanom pa Je v slabi igri, zlasU zaradi nesigurnega rezervnega vratarja, uspelo na svojem igrišču proti ljubljanskemu Slovanu doseči le neodločen rezultat. KRIM (LJUBLJANA) : TRIGLAV : SLOVAN 1:1 (0:0) Kranj, 22. marca. Igrišče Triglava in ugodno /a igro. Gledalcev 800. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah — Slovan: Zabjek, Janša, Banjanac, Pezo, Herbst, Popovič, Merdita, Oplotnik, Povše, More, Bezjak. — Triglav: Dagarin, (Vagaja), Štravs, Dolenc, CebulJ, Brezar, Srakar, Gajšek, Stular I, Mihelčič, Stular II, Pogačnik (Hrovat). Sodnik Emil Pelhan Iz Ajdovščine. Vsakdo je danes pričakoval, da bo Triglav zmagal in tako osvojil obe točki. Toda Triglav je slabo zaigral in mu je uspelo osvojiti le 1 točko. Igra prvega polčasa je bila nezanimiva in se je odvijala bolj v sredini igrišča, tako da niso bila resno ogrožena niti ena niti druga vrata. Bolj živahna je postala igra v drugem delu, ko je Triglav po Mi-helčiču v 68. minuti, prešel v vodstvo. Eno minuto kasneje je Slovan zatresel mrežo domačih, vendar sodnik gola ni prizla, ker je bil zadetek dosežen iz offsida. Takoj za tem je bil poškodovan vratar Triglava Dagarin in je moral zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Vagaja. V 30. minuti so po krivdi vratarja Vagaje, gostje izenačili in tako postavili končni rezultat tekme. Triglav je danes nasplošno vse prisotne razočaral in se bo moral v ostalih tekmah precej potruditi, če se bo hotel uspešno spoprijeti z dTužbo najboljših. Sodnik Pelhan je sodil I manjšimi napakami. M. 2. HIIDSHA TMNIHA člani ljudske tehnike skozi partizanske kraje Kranj, 22. marca. Na letni skupščini Okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki je bila danes v Kranju so se pomenili o bodočem delu. Organizacije LT, kot so ugotovili, so se zelo razširile. Danes je na Gorenjskem že 31 organizacij ljudske tehnike, av-to-moto društev, radio, foto-kino klubov, brodarskih društev in aero klubov, Id vključujejo 5010 članov. Predsednik republiškega odbora LT Milko Goršič je v imenu Centralnega odbora LT Jugoslavije na skupščini izročil 4 priznanja v obliki bronastih plaket »Borisa Kidriča« za posebne zasluge v širjenju tehnične kulture. To priznanje ,>o prejeli Tone Marčan in Franc Fi-ster kot najzaslužnejša posameznika ter organizaciji AMD Kranj in Klub mladih tehnikov na Koroški Beli. Okrajni odbor LT pa je izročil 28 priznanj. Med številnimi sklepi za nadaljnje delo so na skupščini sprejeli tudi sklep, da bodo v počastitev 40-4etnice KPJ in SKOJ priredili posebno vožnjo in pohode skozi zgodovinske, partizanske kraje Gorenjske. Razen članov LT bodo k sodelovanju teh pohodov povabili tudi člane strelskih družin. -1. c. občinski odbori ljudske tehnike tudi v zlreii in Železnikih Pred dnevi je bila letna spup-ščina občinskega odbora ljudske JESENICE 3:2 (2:2) Ljubljana, 22. marca. Igrišče Krima na Rakovniku. Vreme sončno, gledalcev okoli 500. Strelci golov za Jesenice v 8. minuti Lavtižar in v 17. minuti Kob-lar, za Krim pa Toni v 38. minuti, škraba v 45. minuti in Matus v 83. minuti. Sodnik OTel Iz Maribora. Začetni udarec so imeli Jeseničani in takoj prešli v napad, vendar je obramba Krima takoj vsako akcijo Jeseničanov zavrnila. Igra se je v začetku odvijala na sredini igrišča in je bila nezanimiva. V 8. minuti so Jeseničani povsem nepričakovano dosegli prvi gol po Lavtižarju. Ta gol jim je dal vzpodbudo in igra sama je postajala vse bolj živahna. 17. minuta je bila za Krim spet usodna, kajti pred vrati Krima je nastala velika gneča in žoga se je odbijala od igralca do igralca in končno le našla pot v mrežo. Tako so Jeseničani vodili v 17. minuiinti že z 2:0 in vsakdo je pričakoval zmago Jeseničanov. Toda igralci Krima niso odnehali z napadi na vrata Jesenic. In končno je v 38. minuti Toni z levega krila zmanjšal rezultat na 2:1. Jeseničani so v tem delu nekoliko popustili in igralci Krima so to izkoristili tako, da je Skraba v 45. minuti izenačil na 2:2. V drugem delu je bila igra dokaj mirna, napadi obeh moštev pa so se menjavali. Ker je bilo obema moštvoma do zmage, je igra postala kmalu precej groba. V 75. minuti se je srednji krilec Krima sam znašel pred vrati Jesenic, vendar je bil nepravilno oviran in sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist Krima. Toda Krim je enajstmetrovko zastreljal. V 83. minuti je končno Matus povedel Krim « vodstvo in tako tudi postavil končni rezultat tekme 3:2 v korist Kima. Obe moštvi sta igrali lepo, še posebej velja to za Jesenice in bi po pokazani igri pripadla zmaga Jesenicam. Sodnik Orel iz Maribora je sodil dobro. M. Z. VEC POZORNOSTI MLADINI Kranj, 22. marca. Sinoči je bila v Klubu gospodarstvenikov v Kranju II, red.m letna skupščina Gorenjske nogometne podzveze. Iz poročila Upravnega odbora podzveze je bilo razvidno, da je bilo na Gorenjskem v preteklem letu odigranih skupaj 271 tekem. Precej je bilo govora • disciplini igralcev in pa tudi funkcionarjev, ki so bili zaradi ne-športnega vedenja v letu 1958 kaznovani za 89 mesecev in 15 dni. Skozi vse 'leto pa so klubi premalo skrbeli za vzgojo mladine, kar nikakor ni v skladu s smernicami I. kongTesa telesne kulture. Zelo važen skelp, ki so ga sprejeli j« bil ta, da morajo klubi začeti sistematično delati z mladino, da morajo razvijati množičnost, ker bo le tako moč doseči tudi kvaliteto. Na skupščini so bili pohvaljeni klubi Partizan Skofja Loka, Partizan Naklo in NK Bratstvo iz Sk. Loke, ki so imeli najbolj disciplinirane ekipe v tekmovanju preteklega leta. M. Z. Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA LIGA Hajduk : Crvena zvezda* 4:1 Partizan : Vardar 2:0 Vojvodina ; Rijeka 3:1 Radnički : Sarajevo 1:0 Dinamo : Budučnost 0:0 železničar : Velež 1:0 V NOVI SEZONI SE BOLJE? Plavalci kranjskega plavalnega kluba »Triglav« so se v sredo zbrali na občnem zboru v dvorani Trgovinske zbornice v Kranju. Občnemu zboru je poleg vseh vidnejših tekmovalcev in velikega števila pionirjev prisostvoval tuoi predsednik plavalne zveze Slovenije tov. Linhart in predstavniki nekaterih drugih kranjskdi klubov. Bolj ali manj je znano, kako uspešna je bila lanska sezona z-i kranjske plavalce, zato ni potrebno spet naštevati doseženih uspehov. Kranjčani se zavedajo, da jim sloves, ki so si ga pridobili v preteklem letu nalaga tudi velike tehniko Skofja Loka, ki se jo je dolžnosti. Zato bodo morali lete*, udeležilo mimo delegatov posa- še bolj skrbeti, da bodo za no/o meznih društev tudi več gostov, sezono kair najbolje pripravljeni. Razprava na skupščini je poka- Nastopili bodo ,na vseh vidnejših zala, da delo ObO LT v pretek- tekmovanjih, mnogi od njih pa bo lem obdobju nikakor zadovoljivo, do sodelovali tudi kot člani držav-Vzrok temu je, da je bilo vklju- ne reprezentance na njenih nasto-čeno v občinski odbor LT Skofja pih. Za domače ljubitelje plavanja Loka vrsto društev tudi iz občin bo letos še posebno ugodna sezo-Ziri in Železniki, kjer ni bilo ob- na. Tako bodo v Kranju nastopili činskih organov, ki bi pomagali vsi boljši jugoslovanski plava'ni razvijati in ki bi koordinirali de- klubi, poleg njih pa še ekipa Wup-lo ljudske tehnike. Zato je vse- pertala iz Nemčije, kjer je Triglav kakor najpomembnejši sklep, ki lani gostoval. Kot največji dogega je sprejela skupščina ta, da dek pa bo ob koncu sezone v Krase namesto dosedanjega »medob- nju državno prvenstvo, činskeg« odbora LT ustanovijo občinski odbori v Skofji Loki, Zireh in Železnikih. II. ZVEZNA LIGA ZAH. CONA Zagreb Borovo ElektrostroJ Šibenik Sloboda Odred 1:2 ; Split 1:2 Trešnjevka 1:0 Borac 0:3 Proleter 4:2 SLOVENSKA CONSKA LIGA Branik : Maribor 5:0 Grafičar : Kladivar 1:2 Rudar : Sobota 1:1 Izola : Ljubljana 1:4 NAMIZNI HIVIS ČLANI TRIGLAVA DRUGI Jesenice, 22. marca. Danes popoldne je bilo tu končano republiško prvenstvo moških ekip. Turnirja se je udeležilo 8 moštev, med katerimi je že tretjič zaporedoma osvojilo prvo mesto moštvo Ljubljane. Triglavani so tokrat pristali spet na drugem mestu, precejšen napredek pa so pokazali in dosegli pomemben uspeh kjTalcl Mladosti iz Kranja. Končna i i/vi,stitev moštev je naslednja: Ljubljana 7 točk, Triglav, Kranj 6, Odred, Ljubljana 5, Maribor 4, Fužinar, Ravne 2, Mladost, Kranj 2, Jesenice 1 in Partizan iz Škofje Loke z 1 točko. U. P IA M I NI S f V 0 ZBOROVANJE KAMNIŠKIH PLANINCEV Na zborovanju PD Kamnik s« ugotovili, da je letois število čla«-stva prvič preseglo 1000. S 196 novimi člani ima zdaj društvo 1079 članov. Obisk v gorskih postojaa-kah se je lani zelo dvignil. Leta 1957 je bilo na Kamniškem sedlu 2335 obiskovalcev, lani pa 3031. Na Kokrškem sedlu se je število obiskovalcev dvignilo za skoro 1800, in sicer od 1035 v letu 1957 na 2800, kar je brez dvoma v zvezi z vzpenjačo na Krvavec. Na Starem gradu se je število obiskovalcev dvignilo od 4594 na 5200. V letošnjem letu je predvidena dograditev novega stavbnega objekta na Starem gradu v smeri proti zapadu. Na Kokrškem sedlu bodo povečali dnevno sobo in pomnožili število ležišč. Uredili bodo vsa gorska pota, da bodo varna in vsakomur dostopna. Letos bodo bolj skrbeli tudi za napredek skakalcev in waterpo-listov, ki so po uspehih precej za- 20.000 dinarjev ostajali za plavalci. ROKOMET SAVA, Kranj : GOLNIK 10:8 (5:4) MLADOST, Kranj : KRIM 8:19 NAŠA NAROČNIKA PREJELA ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je obvestil, da je izplačal možu Karo-line Volčič, Hafnarjeva 2, Kranj, ki se je smrtno ponesrečila, 20 tisoč dinarjev in 1.000 dinarjev Jožetu Zvaru iz Podbrezij za 2,5 % trajno nesposobnost za delo. — Vse naročnike in bralce »Glasu Gorenjske-« opozarjamo, da so nezgodno zavarovani in sicer: za primer trajne nesposobnosti za delo za 10.000 dinarjev; za primer nesrečne smrti pa Jn Uprava 9 agalo lakoto • Statistike ugotavljajo, da