Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32—, polletno din 16 —, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
PreseSievanfe Nemcev
Na podlagi sporazuma med sovjetsko Rusijo in Nemčijo je sklenjeno, da se bodo preselili iz Rusije v Nemčijo vsi Nemci, kateri so prebivali tamkaj že stoletja. Prav tako se vrnejo v nemško domovino vsi nemški kolonisti iz Estonije, Letonije in Litve. Pogajanja z baltiškimi državami so že v teku in je z Letonijo določen rok za izvršitev preseljevanja. Pripadniki nemške manjšine na Letonskem se bodo takoj začeli izseljevati v Nemčijo. Prese-
Prevažanje angleških čet na zapadno bojišče se nadaljuje z vso naglico in tja prihajajo že tudi prve francoske koloni-jalne čete. Za prihodnje mesece pričakujejo prve prevoze čet iz angleških domi-nijonov. Velika Britanija bo postavila na zapadno bojišče proti Nemcem enako število čet, kakor Francija. Nadaljevanje napredovanja francoskih čet vzdolž nemško-luksemburške meje se še vedno nadaljuje kljub nemškim protinapadom s ciljem: izgubljene postojanke zopet zavzeti. Francozi in Angleži že obvladujejo vse ozemlje med rekama Mozela in Sara. Tu hočejo zabiti zavezniki močan klin med sovražnikovo fronto. Ker stoje francoske in angleške čete na osvojenih gričih, ima-
Pred vojnim sodiščem v Parizu je pričelo zasliševanje 39 zaprtih bivših komunističnih poslancev, 30 pa je najbrž še pravočasno pobegnilo v inozemstvo, ker v Franciji ne vedo, kje so. Med pobeglimi je tudi znani komunistični voditelj Thorez. Takoj po zaslišanju so bili komunistični poslanci odvedeni v ječo, kjer čakajo na razpravo, ker so proti nekaterim že sestavljene obtožnice. — Italijanski fašizem se je po svojih vodilnih glasilih hudo zagnal v boljševike, kateri zasedajo baltiške države. Italijanski fašizem odločno odklanja vsako skupnost z boljševizmom.
®mM trdnjovska Crla
ljevalne komisije so že na delu. Kakor hitro bo zaključena omenjena preselitev Nemcev, pride na vrsto preseljevanje Nemcev v Nemčijo iz Madžarske, Jugoslavije, Romunije in ostalih balkanskih držav. Izseliti se bodo morali vsi pripadniki nemške narodnosti. Tisti pa, kateri bodo odklonili preselitev, bodo zgubili pravico do manjšinske zaščite in se bo smatralo, da se za bodočnost odpovedujejo svoji nemški narodnosti.
jo tamkaj popoln pregled vsega nemškega zaledja do mesta Trier. Naglica, s katero so obvladale francoske čete podmini-rana polja ter ostale zapreke z malenkostnimi izgubami, je vzbudila pri Nemcih začudenje in vznemirjenje. Francozi in Angleži rušijo košček za koščkom nemško obrambo v utrjenih črtah, da bi se na ta način prebili skozi. Ta način prodiranja je počasen ter dolgotrajen, a je edino uspešen in brez velikih žrtev. Napad na celi bojni črti bi zahteval, ako bi bil spremljan od uspeha, milijon mrtvih. To velja za primer, da bi se lotili takega napada Francozi in Angleži, kakor ako bi ga izvršili Nemci.
Za fašizem je komunizem ostal to, kar je bil, gibanje laži, goljufivosti, surovega, zverinskega nasilja. Italijanski dopisnik iz Baltika objavlja dobesedno v znanem italijanskem listu »Corriera della Sera«; »Danes se je zgodilo (glede baltiških držav) tudi to, da stojijo nasledniki krščanskih vitezov nemškega reda (Prusi) nemo ob strani, ko prihajajo nasledniki Ivana Groznega (boljševiki) s tisočerimi tanki in bombnimi letali, da obnovijo imperialistično (svetovno vladarsko) politiko carja Petera Velikega.«
Nova balkanska zveza
Na vidiku je nova zveza balkansko-podonavskih džav. Prvi uspeh za to zvezo je. sporazum med romunsko in madžarsko vlado, ki je bil dosežen na pobudo Jugoslavije in ob sodelovanju Italije. Madžarska in Romunija sta v sedanjem času mednarodnih resnih nevarnosti umaknili svoje čete na daljavo 50 km od svojih mej. V zvezi s tem zbližanjem pričakujejo skorajšnji sestanek romunskega, jugoslovanskega in madžarskega zunanjega ministra. Ta sestanek bi bil namenjen nadaljnjemu zbliževanju med vsemi tremi sosednimi državami, katerim narekuje sedanji položaj v Evropi potrebo sodelovanja.
Pripravlja se dalje sporazum med Bolgarijo in Romunijo. Romunija ne odklanja več poprave meje v Dobrudži, ki je po preobratu bila odvzeta Bolgarski. Romunija kaže popuščanje napram bolgarskim zahtevam, ":er ji je sovjetska Rusija obljubila, da se nikakor ne misli polastiti po mirovni pogodbi v svetovni vojni ji od Romunije odvzete Besarabije.
Zbližanje med Romunijo in Bolgarijo obeta, da se bo tudi Bolgarija pridružila novi balkanski zvezi, h kateri bi pristopila seve tudi Madžarska. Ustvaritev nove balkanske zveze je popolnoma v skladu z Italijo, kateri gre zahvala za dosedaj dosežena zbližanja. Tudi Italija se je že sporazumela z Grčijo in bodo kmalu rešena vsa vprašanja, ki so povzročila med tema državama nesoglasje radi zasedbe Albanije po Italiji. Italijanske čete so se umaknile z grške meje v Albaniji in vrnile v Italijo. Prav tako je odpoklicala Grčija svoje čete, katere je imela zbrane na svoji meji nasproti Italiji v zasedeni Albaniji.
Huda lelezniSin nesreča
Dne 8. oktobra na večer je na postaii Berlin—Gesgundbrine vlak, ki vozi na progi Berlin—S asnitz, trčil v potniški vlak Berlin—Stargard. Zadnja dva vagona potniškega vlaka sta bila zelo poškodovana. Točno število mrtvih in ranjenih še ni znano, vendar trdijo, da je bilo ob življenje krog 20 oseb. En vagon je zgorel. O nesreči vodijo zelo strogo preiskavo.
NaFnšiotiie *m brneli«
Žalec, 9. X.
Kljub slabemu vremenu zadnjih dni je bilo povpraševanje za hmeljem nenavadno živahno in so se cene naglo dvigale. Danes so nudili kupci že nad 60 din ".a kilogram. Zdi se, da se dvig cen še ni ustavil, ker je ostanek kakšnih 1500 met. stotov v zelo čvrstih rokah.
.Sovjetska Rusija zahteva od Litve dovoljenje, da sme na njenem ozemlju zgraditi trdi.^vsko črto proti Nemčiji. Tu utrditev bi bila nadaljevanje trdnjav, katere bo zgradila sovjetska Rusija tudi vzdolž vse nove zahodne meje ter bivšo
poljsko ozemlje od madžarske meje na Karpatih do vzhodne Prusije. Ta trdnjav-ski pas bo zgrajen po vzoru francoske Maginotove in nemške Siegfriedove obrambne črte ob Renu.
Poročila o vojnih dogodkih rua 3„ §lrer?.i.
$Mm napredovanje zaveznikov med ftozelo in Saro
Obracnn s komunisti in bopeviki
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/> strani din 250'—, '/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
LIST LJUDSTVU V POUK ,N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
m


Iz zasedene Poljske
Nemški kancler Hitler v Varšavi
Naše zadnje poročilo s severnega bojišča smo zaključili s predajo Varšave in trdnjave Modhn Nemcem po 22 dnevni junaški obrambi. Poljski branilci so odložili 29. septembra zvečer orožje in so vkorakale nemške čete v poljsko prestolnico
2.	oktobra. Radi predaje Varšave je bilo po vsem nemškem rajhu od vlade zapovedano sedem dni trajajoče razobešenje zastav.
Proslava zmage nad Poljsko je dosegla višek 5. oktobra, ko se je pripeljal v letalu v Varšavo na veliko vojaško parado kancler Hitler. V Varšavi so priredili voditelju Nemčije svečan vojaški sprejem. Popoldne je prisostvoval veliki vojaški paradi v Varšavi zbrane nemške vojske. Parade sta se udeležila tudi oba vrhovna poveljnika nemških armijskih zborov, ki nadaljujejo čiščenje krajev poljskih razkropljenih čet vzhodno od reke Visle. Ti raz-kropljenci povzročajo Nemcem velike preglavice.
Ob tej priliki ne bo odveč, ako pokličemo čitateljem v spomin, da je znamenito središče poljske države Varšava tokrat od svojega obstoja že petič v tujih rokah. Leta 1656 so ga naskočili brandenburški in švedski polki, ki so mesto osvojili v treh nočeh. Leta 1794 so se pojavili pred vrati Varšave Rusi. Osvojili so si mesto z naskokom. Leta 1831 so Rusi zopet naskočili mesto in ga zavzeli, ker se je bilo pridružilo poljskim upornikom. Leta 1915 je V Varšavo vkorakala nemška vojska in je ostala tam do leta 1918.
Krog nove poljske vlade
Zadnjič smo poročali, da je imenoval novi predsednik poljske republike Ladislav Rackiewiez v Parizu vlado pod predsedstvom generala Sikorskega. Novi predsednik Poljske je 30. septembra izdal na Poljake poslanico, v kateri zagotavlja svoje rojake, da v tej vojni Poljska poslednjič preliva svojo kri in da bodo posledice te vojne takšne, da bo zaplapolala zastava pravice na takšnih mejah Poljske, da jih bodo mogli Poljaki v miru uživati in tudi smotrno braniti. — Anglija je 4. oktobra priznala novega predsednika-»poljske republike Rackiewic.za kot vrhovnega predstavnika Poljske. Prav tako so novo poljsko vlado priznale tudi že Združene države Severne Amerike, Turčija, Mehika itd. — Novi predsednik je poleg že zadnjič omenjenih članov nove vlade imenoval dne
3.	oktobra za ministra brez listnice generala Jožefa Halerja in Aleksandra Lado-sa, člana kmetijske stranke. Sedanji predsednik poljske vlade general Sikorski je po svojem prvotnem poklicu inženir za gradnjo mostov. Leta 1914 je bil imenovan za polkovnika poljskih legij. Na tem položaju je vodil obrambo Lvova. Ko je leta 1919 izbruhnil poljsko-ruski spor, je bil Sikorski imenovan za generala ter se
je udeležil velike ofenzive ob strani maršala Pilsudskega. V odločilnih dnevih avgusta 1920 je Sikorski poveljeval v bitki pred Varšavo petemu armadnemu zboru, ki je odločil bitko med Rusi in Poljaki v prid Poljske. Leta 1921 je bil Sikorski imenovan za šefa poljskega generalnega štaba, leta 1922 je postal ministrski predsednik, leta 1924 pa vojni minister. Ves čas po tej dobi se je posvetil vojaški orga-
Dne 3. oktobra 390 kvadrat, kilometrov
nemškega ozemlja v rokah Francozov
Dne 3. oktobra so prodrle francoske čete ob luksemburški meji in pri Horn-bachu v globino na nemška tla po tri in pol kilometra, v okrožju Warndt pa 13 kilometrov. V celoti je bilo omenjeni dan v francoskih rokah 390 kvadr. kilometrov nemškega ozemlja. Francoske postojanke
Iz Atlantika v Baltiško in Severno morje
V našem zadnjem vojnem poročilu smo s podatki beležili, kako se je začelo kazati pojemanje napadalnosti nemških podmornic v Atlantskem oceanu, ker so Angleži ter Francozi oborožili vse svoje trgovske ladje, katere spremlja povrh še boino bro-dovje in letala. Nemško mornariško poveljstvo je odpoklicalo iz Atlantika vse svoje velike podmornice, katere so se nahajale na prežah od izbruha sovražnosti. Angleži trdijo, da je bilo nemško pomorsko vodstvo bridko razočarano spričo malega odstotka nemških podmornic, ki so se sploh vrnile v svoja oporišča, ker jih je bila večina potopljenih ali do nerabno-sti poškodovanih. V prvem podmorniškem navalu so sodelovale nemške podmornice od 250 ton dalje, in teh je imela Nemčija 1. januarja 1938 vsega skupaj 19. Toda
Peta izjava angleškega predsednika vlade
Dne 3. oktobra je podal angleški ministrski predsednik v parlamentu peto izjavo o angleških in francoskih ciljih v tej vojni z ozirom na nemško-rusko zvezo in na zasedbo Poljske, kateri bi naj sledil mir po predlogu Nemčije ter sovjetske Rusije s posredovanjem Italije. Chamber-lain je poslancem povedal, da ni prejela angleška vlada do 3. oktobra še sicer nobene mirovne ponudbe, a kljub temu pravi on kot ministrski predsednik, da je glavni vzrok, da so se spustili Angleži v vojno, ta, ker je bil občutek v Angliji ter Franciji, da so sedanje razmere v Evropi, ko morajo mnoge države bodisi žrtvovati svojo svobodo ali pa v obrambo svobode mobilizirati, nevzdržen.
nizaciji Poljske in je organiziral poljsko vojno industrijo.
Angleško-francosko posojilo Poljski
Pred izbruhom sovražnosti med Nemčijo in Poljsko je Anglija dovolila Poljakom večje posojilo, katero pa ni bilo izplačano. Sedaj bo dala Angleška poljski vladi v Parizu pet, francoska vlada pa 6 milijonov funtov (skupno 1320 milijonov dinarjev) za organizacijo poljske armade na Francoskem
so bile v začetku minulega tedna potisnjene tako daleč v nemško zaledje, da nemško težko topništvo ni več doseglo francoskih utrdb Maginotove obrambne črte. Nemci so tudi spoznali, da postaja francoski pritisk na nekatere dele njihove Siegfriedove linije nevaren. Zato so skušali zboljšati svoj položaj z napadi na nož, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi zgubami za napadalce.
prav te podmornice so pretrpele največje izgube. Teh vrst podmornic ima torej Nemčija zdaj samo še neznatno število, od drugih obalnih podmornic pa jih ima komaj kakih 25. Te podmornice se ne morejo uporabiti za dolge plovbe. Ko ni več imel preostanek nemških podmornic v Atlantskem morju nobenega zgleda več, so prestavili Nemci delovanje svojih lahkih podmornic v Baltiško in Severno morje, kjer se je začelo njih delovanje razvijati v dveh območjih: prvo je na severu ob skandinavski obali, kjer potapljajo podmornice norveške ladje, drugo pa v prostoru, ki veže Baltik in Severno morje. Ker pa želi Anglija za vsako ceno vzdrževati trgovinske zveze s skandinavskimi državami, zato bo tudi od nemških podmornic ogroženo območje skrbno za-stražila.
Nemčija dolži Anglijo, da je ona kriva vojne, in sicer samo zato, ker ne preneha z vojno, ko angleški cilji še niso doseženi. Odgovornost za vojno pa leži na taistih, ki so vodili stalno politiko ponovnih napadov. Tega ni mogoče niti zanikati, niti opravičiti.
Dobesedno je izrekel šef angleške vlade naslednje pomembne besede:
»Nobenemu zagotovilu sedanje nemške vlade ne moremo verjeti. Prepogosto je že prelomila dano besedo, če ji je to pri-jalo. Ko nam bodo stavljeni mirovni predlogi, jih bomo gotovo proučili, toda le v smislu besed, ki sem jih pravkar izgovoril. Nihče noče nadaljevati vojne dalje, nego je to neobhodno potrebno, toda ogromna večina v Angliji In Franciji je odločena,
Zapadno bojišče
JDogjocilcI na moFfii
Maj pravijo odgovorni člstitelji?
I z raznih držav
V NAŠI DRŽAVI
Pri seratorskih volitvah 12. novembra bo izvoljenih 47 senatorjev. Državni odbor za volitve senatorjev je imel 3. oktobra v Beogradu sejo pod predsedstvom predsednika senata in predsednika državnega odbora g. dr. Antona Korošca. Na tej seji je bilo določeno število senatorjev, ki bodo izvoljeni 12. novembra. Dravska banovina bo volila 4 senatorje, drin-ska 5, zetska 3, banovina Hrvatska 13, vrbaska 3, dunavska 8, morayska 5, var-darska 5, mesto Beograd s svojim upravnim področjem pa 1 senatorja. V vsej kraljevini bo dne 12. novembra izvoljenih skupno 47 senatorjev. Na omenjeni seji je državni odbor določil volivne odbore za vse volivne enote.
V DRUGIH DRŽAVAH
Francoska vlada proti komunistom.
Francoski senat in zbornica sta zaključila zasedanje. Francoska vlada ima po zaklju-čitvi polnomočje, da izda nadaljnje ukrepe proti komunistom. Vlada je že razpustila 27 občinskih svetov s komunistično večino in je postavila tem občinam komisarje. Nadalje je uvedeno proti 43 komunističnim poslancem in več sto komunističnim občinskim svetnikom sodno postopanje radi razširjanja nedovoljenih knjig in spisov.
Rusija osvaja baitiške države. Zadnjič smo beležili, da sta se pobotali sovjetska Rusija in Estonska na podlagi pokroviteljstva, katerega je zavzela Rusija nad
da napravi konec vladi nasilja. Beseda, ki
jo katera koli vlada da, mora tudi držati.« *
Hitlerjevi mirovni pogoji
Nemški državni zbor se je sestal v Berlinu 6. oktobra opoldne. Kot glavni govornik je nastopil kancler Hitler, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru orisal zasedbo Poljske, sodelovanje Nemčije z Rusijo, odnošaje do sosedov in je podal tudi mirovne pogoje. Kancler se je postavil v oči-gled zloma Poljske na stališče, naj bo vzhodna Evropa nemška in ruska, osrednja Evropa pa naj bo prepuščena zanimanju Nemčije. Vojna se naj zaključi in se naj sklene mir na splošni mirovni konferenci. Nemčiji se naj vrnejo kolonije in takoj bo pristala na delno razorožitev.
Ves Hitlerjev govor je bil prepleten z zvračanjem krivde na sedanji obče nemirni položaj na verzajsko mirovno pogodbo, katera pa ne obstoja več za Nemčijo.
Za Jugoslavijo je važna iz Hitlerjevega govora naslednja kancler jeva izjava: »Takoj po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji sem sporočil Jugoslaviji, da je tudi meja s to državo za Nemčijo odslej nespremenljiva in da želimo s to državo živeti v miru in prijateljstvu.«
*
Razmerje med Francijo ter Anglijo na eni strani in med Nemčijo na drugi strani se tudi po Hitlerjevem govoru ne bo spremenilo.
Predsednik angleške vlade Chamberlain bo v sredo, dne 11. oktobra, odgovoril na govor nemškega kanclerja Hitlerja.
Estonci, katerim je zasedla važnejša pristanišča, v katerih bo zgradila svoja vojna oporišča. Za Estonsko je prišla na vrsto Letonska, katero je zadela ista usoda kakor Estonijo. Najprej se je Letonija upirala ruskim zahtevam, toda ko je ista postavila na mejo 20 ruskih divizij, »da bi podprla svoje zahteve«, se je Letonska udala sili. Dne 5. oktobra je bila v Moskvi podpisana pogodba za deset let o medsebojni pomoči med Rusijo in Letonsko. Letonska prizna Rusiji pravico do ustanovitve oporišč za vojno brodovje v lukah Li-bava in Vindava, dalje več letališč in zavetišč za rusko topništvo. Ruska vojska ima pravico, da na svojo roko vzdržuje v vseh oporiščih točno določeno število vo-
Zemljevid baltiških držav, od katerih so spravUi Kusi ped svoja pokroviteljstvo Estonijo (na karti Estland) ter Letonsko (Lettland) in sedaj je na vrsti Litva (Litauen)
jaštva. V glavnem mestu Riga bodo oskrbeli Rusi obrambo proti napadom iz zraka. Rusija pa jamči Letonski meje proti vsem napadom od katere koli strani. Pogodba je stopila takoj v veljavo. — Za Letonsko pride sedaj na vrsto tretja od baltiških držav, Litva, kateri je že stavila ruska vlada predlog za sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči. Dalje naj dovoli Litva Rusom dve letalski oporišči in prost prevoz za rusko blago preko litvanskega ozemlja v letonsko luko Libava in naj pristane na ljudsko glasovanje o pripadnosti vilenskega okrožja, katerega so Rusi sedaj odvzeli Poljski, a je mesto Vilna spadalo še po prevratu nekaj časa pod Litvo.
—	Baltiške države ležijo na severu Nemčije ob Baltiškem morju.
Sovjeti bi naj bili ob meji Indije. Kakor je znano našim čitateljem, so ustavili Rusi sovražnosti z Japonci v Mandžuriji nekaj dni pred tem, ko je bila sklenjena nenapa-dalna pogodba jned Nemčijo ter Rusijo. Po poročilih iz Njujorka od 3. oktobra sc vkorakale sovjetske čete v najzapadnejše pokrajino Kitajske, ki se imenuje Singg-kijang in vodijo čez njo pota čez pogorje Himalaja v angleško Indijo. Od Rusov zasedena pokrajina obsega 700.000 kvadrat kilometrov in ima 1,200.000 prebivalcev
Zopet znaten uspeh Japoncev na Kitai skem. Poročilo iz japonske prestolnice Tc kio trdi, da so obkolili Japonci v kitajsl: pokrajini Hunana 19 divizij in jih izločil iz vojne. Čete kitajskega maršala Čang kajšeka so pustile na bojišču — kakor pc ročajo napadalci Japonci — 10.000 mrtviL
—	Nasprotno temu poročilu pa poroč: nemški tiskovni urad, da se je Kitajcen v zadnjem trenutku posrečilo zaokrenil vojno srečo v svoj prid in da so pritisni! kitajske čete Japonce nazaj ter se tucL ubranile poraza.
Po IcršSan^lc^m svein
Sadovi brezverske šole so postali očitni na Francoskem. Početkom sedanjega stoletja je Francija dobila brezverno državno šolo. Verske zasebne šole naj bi se zatrle. V to svrho je bila izdana prepoved verskih redov in njihovega delovanja v šolah. Verski redovi so bili ukinjeni, njihovi člani so morali iz Francije, samostani so se izpraznili. To pa je jako kvarno vplivalo na udeležbo Francije v katoliških misijonih. Od 1. 1927. do 1. 1933. se je število francoskih misijonarjev zmanjšalo za 45 odstotkov, število misijonarjev iz drugih držav pa je primerno naraslo. Tako se je število belgijskih misijonarjev povečalo za 35 odstotkov, nizozemskih za 50 odstotkov, irskih za 200 odstotkov, italijanskih za 85 odstotkov. Nemških misijonarjev po raznih misijonih je danes 12.000. Te številke so začeli natanko preučevati tudi takšni francoski politiki, kateri niso na verskem stališču. Vedno bolj so začeli uvidevati, da je nazadovanje števila francoskih misijonarjev pogubo-nosno za Francijo. Saj misijonarji delujejo predvsem za razširjenje božjega kraljestva med pogani, delujejo tudi za razširjenje kulture v smislu svoje lastne domovine. Iz tega uvidevanja je vzniklo spoznanje, da so omenjeni šolski in protire-dovniški zakoni iz početka sedanjega stoletja Franciji v škodo. Drugi so ugotovili
škodljivost teh zakonov tudi z ozirom nt notranje razmere Francije, ker je brez verna državna šola vzgojila v Franeij socialiste in komuniste, ki so nesreča za Francijo. Iz teh razlogov se pripravlja revizija in preosnova navedenih zakonov. Tej preosnovi se zoperstavlja svobodomiselno učiteljstvo, ki je socialističnega in komunističnega mišljenja, in pokroviteljica svobodomiselno-naprednega uči-teljstva: socialistična in komunistična stranka, ki jo je sedaj vlada kot državi nevarno razpustila.
Duhovnik-junak. Španija je bila za časa državljanske vojne pozorišče velikih junaških dejanj katoliške duhovščine, ki bodo ostala zabeležena v zgodovini. Tudi poljska duhovščina se je v mesecu septembru ob navalu tujih čet na poljske ozemlje odlikovala s svojo zvestobo dc dušnopastirskega poklica in požrtvovalne ljubeznijo do domovine. Papež Pij XII. je v javnem govoru pohvalil poljsko duhovščino, da ni pobegnila s svojih mest, marveč ostala doma, vršila svojo dušnopa-stirsko dolžnost ter dajala ljudstvu pogum. Nekateri so proslavili svoje ime z junaškimi čini. Med temi je poljski vojaški kurat Anton Takovsky. Star je 62 let in je bil že med svetovno vojno vojaški duhovnik. Pozneje pa se je izuril za pilota in je bil eden najdrznejših in najbolj
Polfska
Poljska je stopila v zgodovino kot lastna država v 10. stoletju. Kot najmočnejše «apadno-slovansko pleme so Poljaki širili ■vojo državo po ozemlju in političnem vplivu vedno bolj in bolj, zlasti od 14. stoletja naprej. Cilj te države je bil poleg gojitve in ohranitve poljske narodnosti obramba katolicizma in krščanske kulture. V tem oziru so zasluge poljske države velike in nevenljive. Konec 18. stoletja pa je tudi prinesel konec poljske države. Razlog za to je iskati v notranjih homatijah, povzročenih po preoblastnosti med seboj razprtega poljskega plemstva, zlasti pa v položaju Poljske med dvema velikima državama: Nemčijo in Rusijo. L. 1772. je pruski kralj Friderik Veliki predložil ruski cesarici Katarini II. Veliki razdelitev Poljske, ki se je tudi izvršila. L. 1793. je sledila 2. delitev Poljske, 1. 1795. pa tretja. To je bil konec poljske države.
Obstojal je poljski narod poln narodne samozavesti, pa brez lastne države. Ozemlje poljske države je bilo razdeljeno med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Poljski narod pa ni nikdar klonil v duhu. Komaj je bila, poljska državna samostojnost pokopana, že so upali Poljaki, da bo francoski cesar Napoleon Veliki dvignil Poljsko iz groba. Prevarani v svojem upu, kljub temu niso obupali. Čakali so 200 let in pričakali ob koncu svetovne vojne jeseni 1918 vstajenje poljske države. Po poteku 21 let je zopet prišla nad Poljsko katastrofa. Rusija in Nemčija sta si razdelili njeno ozemlje. Rusija je vzela ozemlja, naseljena večino-
ma po Belorusih in Malorusih, s katerimi je prišlo okoli poldrug milijon Poljakov pod rusko oblast. Vse drugo ozemlje z 21 milijoni Poljakov, 1 milijonom Nemcev in
slovitih letalcev v poljskih legijah, ki so se borile za svobodo svojega naroda. Odlikoval se je tudi v bojih leta 1919 in 1920, ko so Poljaki ustavili boljševiški napad ob Visli ter pognali rdečo vojsko proti Moskvi. Takovsky se je priglasil kot letalec tudi v sedanji vojni in je izvedel več važnih nalog, med drugimi tudi polet v oblegano Varšavo, kamor je ponesel poveljniku varšavske obrambe važna sporočila poveljnika poljske vojne v Brestu Litovskem. Ko je to svoje delo opravil, se je na nekem zasilnem letališču v Varšavi spet dvignil ter s tistim letalom krenil proti romunski meji. Z drznimi zvijačami ee mu je posrečilo preleteti nemške postojanke in se izogniti vsem granatam. Med potjo so ga večkrat lovila nemška lovska letala in ga obstreljevala ter mu hudo poškodovala aparat. Ker je imel hitrejše letalo in ker je bil navzlic svojim sivim lasem boljši pilot, je ušel vsem zasledovanjem in dosegel tuje ozemlje. Na meji med Podkarpatsko Ukrajino in med Romunijo pa je moral zasilno pristati, ker mu je zmanjkalo bencina. Brez hrane in brez vsega je v mrazu taval dva dni po bukovinskih gozdovih, nazadnje se je obnemogel zgrudil v jarek ob poti in se onesvestil.
Ko se je zavedel, je ležal v romunski bolnišnici v Černovicah — njegov divji polet se je srečno končal. Zdaj je Takovsky dopotoval v našo državo, kjer namerava nekaj časa ostati. Takovsky je velik prijatelj Slovencev. L. 1935. se je s poljskim odposlanstvom udeležil evharističnega kongresa v Ljubljani.
" 'ft-r-^ ¿i
Poljski kmet mirno orje, medtem ko ropotajo mimo njaga težki nemški tanki
1 milijonom Židov je prišlo pod oblast Nemčije. Anglija in Francija te delitve ne priznata, marveč slej ko prej proglašata vzpostavljenje poljske države in njene neodvisnosti kot nespremenljivi cilj svoje vojne z Nemčijo,
Zabeležbe vredne in tudi potrebne so besede, ki jih je z ozirom na Poljsko in njeno usodo spregovoril papež Pij XII. Ko se mu je 1. oktobra poklonilo poljsko odposlanstvo pod vodstvom kardinala Hlon-da, je papež med drugim rekel: »V vašem strašnem gorju vam je ostalo nekaj dragocenega. Najprej slava hrabrega naroda, čigar junaštvo je napolnilo z občudovanjem vaše sovražnike same, ki so ga lojalno priznali in se pred njim poklonili. Ostali so vam vsi veliki spomini na vašo narodno zgodovino, ki je že deset stoletij posvečena službi Kristusu in je večkrat tako velikodušno branila krščansko omiko Evrope. Predvsem vam ostane vera, ki je ne more ničesar omajati in ki se je
Ujetega poljskega generala zaslišujejo v nemškem ujetniškem taboru
Sovjetski mornar na opazovali ¿¿u ruske bojne ladje
danes izkazala tako sijajno kakor vedno v vaši zgodovini. Na potih, po katerih je hodila Poljska, so tekli že mnogi potoki solza in krvi, so se odpirala brezdna trpljenja, pa so se dvigali tudi visoki vrhovi zmage, miru in lepote, ki ste ji dajali izraza v svoji veri, v svoji književnosti in v likovni umetnosti. V svojem burnem življenju je vaše ljudstvo doživljalo ure smrtnega boja in dobe navidezne smrti, videlo je pa tudi dneve vstajenja in pre-rojenja. Nekaj je, česar ni nikoli videla vaša zgodovina: neverne in nezveste Poljske, ki bi se bila ločila od Kristusa in njegove Cerkve. Dežela sv. Kazimira in sv. Hedvige, dežela obeh svetih Stanislavov, sv. Janeza Kanizija in sv. Andreja Bo-bole je v toku časov zgubila svojo posest, svojo državo, svojo neodvisnost, nikoli pa ni izgubila svoje vere, ni izgubila nežne pobožnosti nasproti Materi božji, čije čudodelna podoba v Čenstohovi predstavlja tolažnico bolečin celokupnega naroda, kateri ji zaupa vse svoje gorje in od katere sprejema trdno nado v zopetno vstajenje svojega narodnega življenja.«
Nato je papež pokazal na neskončno modrost božje previdnosti, o kateri se zdi v gotovih trenutkih, da se je skrila, ki pa nas samo skuša, da ostanemo zvesti Bogu, njegovim nravstvenim postavam in da zaupamo v ta nravstveni red, v katerem bo pravica zmagala nad krivico in bo človeštvu zavladala resnična medsebojna ljubezen. Papež je svoj nagovor zaključil s temile besedami:
»Zares, samo pravica in ljubezen in edinole ti dve bosta svetu, ki je danes tako zmeden, vrnili tisti mir, po katerem sredi žvenketa orožja tako goreče hrepenijo narodi in za katerega od enega do drugega konca sveta milijoni in milijoni poštenih duš, tudi takih, ki ne izpove* dujejo katoliške vere, dviga svoje molitve k Bogu, edinemu vladarju vseh ljudi in stvari. Jaz vam ne rečem: »Otrite svoje solze!«, Kristus, ki je jokal zaradi smrti Lazarjeve in zaradi nesreče svoje drage domovine, zbira te solze, da bi vam nekega dne povrnil vašo žalost, izpreme-njeno v veselje — te solze, ki jih prelivate zaradi svojih dragih mrtvih in zaradi te plemenite Poljske, ki noče umreti.«
Prek is lo grozdje. Ne govorimo o grozdju, ki raste v naših vinogradih- Ob gor-kem septembrskem soncu je zorelo v slad-kobo, ki je obetala prav dobro kapljico. Prve dni oktobra je nastopil dež, ki dozoreva jočemu grozdju nikakor ni v prid. Upamo pa, da se bodo s prenehanjem dežja tudi vinogradnikom vremena zjasnila. Govorimo o prekislem grozdju v zvezi z JNSarji. Ta »upa polna«, v resnici pa se z obupom boreča stranka je dala v »Jutru« in sorodnih listih objaviti svoj strankarski sklep, da se senatnih volitev dne 12. novembra ne udeleži, in sicer »iz načelnih političnih in pravnih razlogov«. Lisica, ki ne mara grozdja, češ da je pre-kislo! V resnici pa ti razlogi razodevajo
Nesreče
Otročieek padel v potok ter utonil.
20 mesečna Marija Gašper, hčerkica mlinarja v Legnu pri Slovenjgradcu, se je igrala pred hišo, medtem ko je prebirala mati krompir. Otrok je padel v nezavarovanem trenutku v potok ter utonil.
Rana na nogi povzročila izkrvavitev. 49 letna Antonija Flego je bila uslužbena nad deset let pri posestniku Antonu Modra v Pekrah v mariborski okolici. Bolehala je na odprti rani na levi nogi. Zadnje dni je našel gospodar Moder deklo zjutraj v njeni sobi mrtvo v mlaki krvi. Ženski se je ponoči v spanju radi rane odprla žila. Ko se je prebudila, je bila radi prevelike izgube krvi tako oslabela, da se je komaj zavlekla do vrat sobe in tamkaj umrla, ne da bi bila zamogla poklicati pomoč.
Lokomotiva odbila in hudo poškodovala delavca. V Studencih pri Maribora je šel ob železniški progi 56 letni delavec Matevž Cvilak. Radi naglušnosti ni slišal prihoda popoldanskega osebnega vlaka v Maribor. Lokomotiva je delavca odbila, da je padel poleg železniškega tira in so ga prepeljali reševalci s hudimi poškodbami na glavi v bolnišnico.
Otrok podlegel opeklinam. Posestnikov sinček Jožek Dušič iz Hoč pri Mariboru je prevrnil po sebi v odsotnosti staršev vreli mlečni zdrob. Leto in pol starega fantiča so takoj po nesreči odnesli v mariborsko bolnišnico, kjer je pa podlegel prehudim opeklinam.
Ogenj povzročil 50.000 din škode. V Lu-kanji vasi pri Pragerskem je uničil ogenj posestniku Karlu Javorniku gospodarsko poslopje z vsemi zalogami in orodjem. V zadnjem trenutku si je rešil z drznim skokom iz gorečega poslopja življenje domači sin, ki je spal v hlevu. Škoda znaša 50.000 din.
Umrl vsled posledic padca z drevesa. Ernest Mlinarič, posestnik in gostilničar od Sv. Trojice v Slov. goricah, je pomagal tresti jabolka. Pri tem opravilu je omahnil z jablane, padel ter obležal nezavesten. Radi notranjih krvavitev je Mlinarič podlegel posledicam padca z drevesa.
Skrivajte vžigalice pred otroci! V I»!1!-retincih pod Ptujem je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Vajde. Plameni so preskočili tudi na sta-!
veliko kislino, ki se je nabrala v drobovju JNS in ki razjeda njen obstoj. Zakon za senatne volitve je bil sestavljen po načelih JNS in je njeno delo. Po tem zakonu so bili JNSarski prvaki izvoljeni v senat. Takrat niso imeli načelnih političnih in pravnih pomislekov, marveč so z največjim dušnim mirom in s prekipevajočim zadovoljstvom sprejeli mandate in vse dobrine, ki so z njimi združene. Sedaj pa, ko so njihovi politični izgledi brezupni, so naenkrat dobili »načelne pomisleke«. V bodočnosti bodo imeli še več prilike, da bedo izjavljali takšne »načelne pomisleke«. Ljudstvo pa bo poskrbelo, da bodo končno postali žrtve svoje »načelnosti«.
novanjsko hišo. Gospodarsko poslopje je popolnoma uničeno, hišo pa so deloma rešili. Škoda znaša 70.000 din, zavarovalnina pa 8500 din. Nesrečo je povzročil štiriletni fantek, ki se je igral na podu z vžigalicami.
Tovorni avto povozil teleta. Na cesti med Varejo in Št. Vidom pod Ptujem je tovorni avto čisto razmesaril teleta po-sestnice Katarine ICokol iz Vareje.
Dva profesorja žrtvi prometne nesreče. Profesor Franc Dobrovoljec in Alojz Po, točnik, prvi iz realne gimnazije v Maribora, drugi pa z realne gimnazije v Kranju, sta se podala zadnji petek zjutraj iz Škofje Loke proti Kranju. Na ovinku ceste pri mostu čez Savo sta srečala dva križajoča se avtomobila. Radi polzke ceste je eden avto sunil na stran ob kup kamenja oba profesorja. Obležala sta nezavestna in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Profesor Dobrovoljec je dobil pri padcu hude notranje poškodbe in ima zlomljeno levo nogo. Profesor Potočnik ima poškodovan prsni koš ter obe nogi.
Smrtonosen padec. V Zgornjem Logu ob banovinski cesti iz Litije proti Ljubljani je Zamudova hiša, v kateri prebiva družina

Vojvoda VVindsoraki, bivši angleški kralj Edvard VHL, s plinsko masko po obisku v vojnem ministrstvu v Londonu. — Kakor smo že poročali, j® vojvoda VVindsorski že podal k angleškim četam na francoskem bojišču
delavca Bučarja. Zadnje dni je pospravljala Bučarjeva žena na podstrešju. Po opravljenem delu ji je spodrsnilo na zelo nerodnih stopnicah in je padla na cementna tla. Pri padcu se je še močno obrezala ob motiki, ki je bila prislonjena ob stopnicah. Bučarjeva je obležala nezavestna in je podlegla poškodbam drugi dan po smrtonosnem padcu. — Na podlagi ljudskih govoric je bila Bučarjeva sodno raztelešena. Izicl preiskave še ni znan.
Vlak smrtno povozil na križišču železničarja, V delavnicah državne železnice v Ljubljani je bil us.luiben 20 let Franc Ankele, ki je prebival v Pristavi pri Tržiču in se je vozil na delo z jutranjim vlakom, z večernim pa se je vračal na postajo Kri-že-Golnik, od koder ie imel še 1 km do doma. Cesto, ki vodi proti Pristavi in dalje proti Tržiču, križa železnica. Na tem mestu je zadela ob povratku na večer smrtna nesreča Ankeleta. Lokomotiva ga je treščila na prelazu v glavo in ga je potem vlekla še kakih 20 m s seboj. Smrt je nastopila takoj. Smrtno ponesrečeni železniški uslužbenec zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko.
Voz šel čez posestnico. V Breznici na Gorenjskem je peljala Ivana Vovk. žena posestnika, enovprežni voz v sosednjo vas. Med potjo se je splašil konj, ženska ie r>adla tako nesrečno z voza. da so ji šla ■kolesa čez prsa in jo hudo poškodovala.
Razne novice
Angleška vojaka v polni bojni opremi pred prevozom v Francijo
50 letnica mariborske moške kaznilnice. Mariborska moška kaznilnica je obhajala t prvih dneh oktobra svoj 50 letni jubilej. Otvorjena je bila 1. oktobra 1889, 5. oktobra omenjenega leta je bila predana svojemu namenu. Zavod je pozidan za 472 kaznjencev, a ima v njem prostora tudi 600 oseb. Z zidavo kaznilnice so r>riče!i leta 1884 in so jo dogradili v petih letih. Do današnjega dne je prestalo v kaznilnici kazen 14.315 kaznjencev. V zavodu je nameščenih °0 uradnikov ter paznikov.
Znamenita nemška letalka pristala na mariborskem letališču. Na mariborskem letališču na Teznu je pristala 3. oktobra popoldne s svojim štirisedežnim letalom znamenita nemška letalka Eli Beinhorno-va v spremstvu gospodarskega svetovalca Sennmga. Dne 3. oktobra opoldne se je dvignila z letališča Tempelhof pri Berlinu v zrak ter je bila namenjena v Bukarešto, kjer poseda veliko podjetje. Priletela je že blizu Zagreba, vendar tamkaj ni mogla pristati radi prenizke megle. Iz tega vzroka se je obrnila nazaj proti Mariboru in se je spustila brezhibno na tla. Letalka je prenočila v mariborskem hotelu »Meran« in je ostala v Mariboru par dni, ker radi preveč slabega vremena ni mogla nadaljevati vožnje. Letalo Beinhornove ima motor za 260 konjskih sil, ki omogoča brzino 280 kilometrov na uro. Letalka je doslej preletela s svojim letalom skoraj že ves svet. Stara je 32" let.
Nova in višja pristojbina za potne liste. Po novem pravilniku je do 31. marca 1940 predpisana pri izdajanju vsakega policijskega vizuma za potni list v tujino pristojbina 50 din. Tega plačila so oproščeni delavci, ki se podajajo v tujino z namenom, da bi dobili tamkaj zaposlitev kot ročni delavci, brez ozira na čas, ki ga na-meravaio prebiti v inozemstvu.
Pospeševanje gozdarstva. Banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani prosi vsa vzgojna, kulturna in slična društva, vse javne kcrporacije in ustanove ter vse privatnike, da sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 22. oktobra do 5. novembra 1939. V teh dnevih se naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje goličav in praktičen pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov. Propagando te jeseni je treba voditi pod geslom: »Vzgajajmo drevje, gozdove in gaje kot zaščito pred zračnimi napadi!« Pojasnila dajejo banovinski odbor in okrajni odbori za propagando gozdarstva.
Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19, prej Gosposka, telefon 23-58, je najrnoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din,
XI. razreda 80 din. Vodja specialist za kirurgijo
dr. černič.	964
★
GROZDNI TEDEN IN PRODAJA GROZDJA
Grozdje prodajajo na trgu. Po 3 din na Rotov-škem trgu. Poceni! Bog jim ga požegnaj! »Ve-černik« se je pa hudoval, da se je grozdje takoj podražilo, čim so gospe nehale prodajati na Ro-tovškem trgu, in zahtevajo prodajalci kar po 4 din zanj. Pomisli grozno vsoto, cele 4 din hočejo imeti ti ljudje za dobro sladko grozdje! In poziva oblast, da cene maksimira! »Večernik« namreč.
Nabiranje lepega namiznega grozdja ni kar tako enostavno. Vsak grozd ni za to sposoben, vsaka sorta tudi ne in od mnogih trsov je grozdje blatno, žlahtnina ne obrodi vsako leto tako, da bi se je splačalo gojiti. žlahtne namizne sorte dajo znatno manj kot pa izrazito kletarske sorte. Grozdje je treba lepo očediti, vedno je nekaj gnilih jagod vmes in drugo. Potem ga je treba daleč nesti v mesto in previdno nesti, voziti se ga da le, če je lepo pakano. Plačati je treba tržno pristojbino. Pri odtehtavanju na drobno se precej raztehta. Cena 4 din zaradi teh in podobnih pojavov pač res ni pretirana. V okoliških vinogradih je delo navadno dražje kot v vinogradih daljnje okolice, odkoder so imele grozdje gospe na Rotovškem trgu. Prevoz stane razmeroma malo. Okoliški vinogradi so tudi bolj izpostavljeni tatvinam in varovanje precej stane. Končno so bremena okoličane- višja zaradi višjih dolclad itd.	Dolinšek.
Obža toru. n ta vred ni slučaj i
Nevaren tolovaj prijet. V vasi Gradišče ob severni meji je padel v roke orožnikom is Selnice ob Dravi že dalje časa zasledovani strahovalec Dravske doline 25 letni Valentin Štrukelj. Aretiranemu so dokazali 12 vlomov in tatvin, katere je zagrešil od julija, ko je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice, do aretacije po okolici Selnice, Fale in v Št. Lovrencu na Pohorju. Tolovaj se je izdajal za trgovca z lesom ter sadiem.
| Naši rajni |
Makole. Na roženvensko nedeljo smo. spremili k večnemu počitku blago ženo, Terezijo Poli a r c. Življenje rajne je bilo neprestana žrtev za dom in za svojce. Kot sedemnajstletna deklica ee je priženila Iz stare poštene rodbine Majšekove, bivše občine Sveta Ana, na obširno posestvo Poharčevo in tukaj gospodinjila nad petdeset let Imela je celo življenje usmiljeno srce do revežev, zlasti do siromašnih otrok. V zadnji svetovni vojni so njene roke obrisale mnogo solz lačnim in trpečim. Poslednja leta je pa preživela večinoma sama zase, vtopljena v molitev. Bog ji bodi obilen plačnik. Rodbini pa so-žalje!
Soštanj-Metleče. V soboto, 30. septembra, nas je zapustil naš dobri oče, 77 letni Janez Bolha, p. d. Bohove iz Metleč. Rajni je bil dolga leta zaposlen kot delovodja v tovarni Woschnagg v Šoštanju. Bil je čislan in upoštevan ter je bil zaupnik že rajnega Franca Woschnagga. Bil je tudi dober katoličan. Vsak prvi petek smo ga opazili pri obhajilni mizi. Tudi nedeljske svete maše do zadnjega ni opustil, pa naj je bilo vreme kakršno koli. Rajni oče je bil povsod najlepši zgled. Bog mu je izkazal milost, da je še prav pred večerom življenja prejel svete zakramente za umirajoče in naslednji dan je zatisnil trudne oči. Blagemu rajnemu svetila večna luč — preostalim pa naše sožalje!
š^mmmmmESismsB
Nevarno obstreljen iz zasede. V Zgor. Bistrici pri Rušah je oddal neznanec strel iz zasede na posestnika Štefana Kreslina, kateremu je prebila krogla iz puške hrbet in izstopila na prsih.
Krvav napad. Ne daleč od Sv. Andraža v Slov. goricah je napadla skupina pijanih fantov 20 letnega posestnikovega sina Jožefa Petroviča in ga je hudo obdelala. Petroviča so prepeljali v ptujsko bolnišnico s hudimi poškodbami na glavi.
V mrežah cfr^M^ 39
»Res je grozno, toda njegove nedolžnosti ne moremo dokazati. Za to obstoja samo ena možnost: da katera priča prizna, da je krivo prisegla.«
Medtem se je oglasil pri predsedniški mizi zvonec. Množica je utihnila. Vse je zrlo na oder. Za mizo je stal Štern. Priklonil se je, nato pokazal na moža, ki je sedel na prvem mestu, ter je dejal:
»Dragi zborovalci, predstavljam vam gospoda deželnega glavarja Blattona, ki nas je osrečil s svojim prihodom in nam bo spregovoril o dolžnostih, ki nam jih nalaga domovina v teh hudih časih.«
Nato se je obrnil h glavarju: »Gospod glavar! Zastopniki našega mesta si štejejo v največjo čast, da vas morejo pozdraviti! Vnaprej bodite prepričani, da bodo vaše besede padle na rodovitna tla in obro-rile stoteren sad.«
Navzoči so zaploskali. Glavar je vstal in stopil na govorniški oder. Njegove prve besede so veljale Nemcem. Dobro si jih je privoščil. Nato je začel opisovati, kaj bi se zgodilo, če bi Nemci zmagali. Prišli bi tudi v Ameriko, požgali bi mesta in vasi, ljudi pa pomorili, kakor so storili v Belgiji.
Po glavarjevem govoru se je spet oglasil Štern. Nekam sramežljivo je sporočil zborovalcem, da vojaški odbor potrebuje mnogo denarja.
»Kdo izmed vas je pripravljen,« je zavpil na koncu, »darovati odboni ro en dolar ali več? Dvignite roke vsi t'«**' "	M storiti!«
Dvignilo se -je kakih štirideset rok.
»Kaj ?« je zavpil Štern. »V toliki množici je samo štirideset požrtvovalnih domo /inoljubov ?!«
Nato se je dvignilo še kakih deset rok.
»Vem, prijatelj',« je vpil Štern, »da ste že dosti žrtvovali v razne dobrodelne namene, a vkljub temu vas prosim, bodite še nekaj požrtvovalni in darujte! Od svoje strani slovesno obljubim, da bom dal za vsak dolar, ki ga tu naberemo, iz svojega žepa po en dolar.«
Tem besedam je sledilo navdušeno ploskanje. Spet se je dvignilo kakih petnajst rok. V tem trenutku je ob levi strani nastalo med množico gibanje. Neki človek se je prerival v ospredje in vpil:
»Gospod predsednik, čakajte!«
»Kdo je to?« je vprašala Alojzija.
»Ne vem. Ne vidim ga,« je odvrnil Kelly.
»Grenhut!« je začudeno zašepetala Alojzija. »Bog ve, kak namen ima.«
Možicelj se je medtem preril do mize in spet zavpil:
»Gospod predsednik, tako ne bomo dosti nabrali. Edini način, ki vodi do uspeha, je ta, da gremo od človeka do človeka in tako nabiramo. Ce dovolite, bom takoj začel z delom.«
Ni se zmenil za Šternov jezni pogled in ni čakal odgovora, marveč je vzel klobuk in šel od človeka do človeka. Vsakemu je tako dolgo prigovarjal, da je naposled dobil kako malenkost.
Psa so prevari!i
Dognano je, da sleherni pes spozna svojega gospodarja po vonju. V Franciji se je pripetil zanimiv primer, ki pa to dognanje ovrže. Ne s prošnjami ne z grožnjami niso mogli spraviti psa s pariškega pokopališča z groba njegovega umrlega gospodarja. — Slednjič je šla vdova rajnega po živečega brata umrlega moža, ki mu je bil zelo podoben, in ga je prosila, naj se obleče v obleko rajnega. Brat je to storil in je šel na pokopališče. In glej: pes je koj planil kvišku, ovohal obleko in začel radostno lajati. Ves zmeden od veselja je skakal okrog brata rajnega in je šel za njim domov v dobri veri, da je to njegov pravi gospodar.
Rodbinske podpore no orožne vefbe vpoklicanih
»Slov. gospodar« Je že dvakrat poročal o sklepu vlade, da s« izplača podpora rodbinam na orožne vaje vpoklicanih. Nova uredba o podporah je že izšla v »Službenih novinah« in jo pri-
občujemo v izvlečku.
Pravica do podpore in njena višina
Pravico do podpore imajo družine, katerih hranilci so poklicani v vojaško službo, in je ostala družina radi vpoklica brez nujnih sredstev za življenje. Ta podpora se zamore uživati, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojaške službe.
Potrebo nakazila podpore bo ocenil za vsak primer poseben odbor. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po sledečem redu: zakonita žena, potomci, oče In mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podpora podeljena tudi drugim članom družine (kakor n. pr. zadrugar-jem, dedu, bratom, sestram itd. ter drugim osebam), ki jih je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo.
Višina podpore znaša za večje kraje z več nego 20.000 prebivalci osem dinarjev, v vseh ostalih krajih pa pet dinarjev. V primeru spremembe bivališča se more višina podpore menjati šele po preteku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno.
Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo. Dodatek znaša tri dinarje dnevno v vseh krajih. Če družino tvori samo en potomec, nima pravice na dodatek povrh podpore.
Kam nasloviti prošnjo?
Prošnjo za podporo je predložiti občini, v kateri biva prosilec. Občina bo poslala izročeno prošnjo najkasneje v 48 urah pristojnemu odboru za podpore s svojim uradnim potrdilom o resničnosti podatkov o družini, katera prosi za podporo.
Odbor za rešitev prošenj
Za izdajanje sklepov o prošnjah za podporo in dodatek se ustanovi na okrajnem sodišču odbor za podporo. Odbor tvorijo a) en sodnik okrajne-
ga sodišča, ki ga določi starešina sodišča, kot predsednik odbora; b) en občinski odbornik, oziroma mestni svetovalec, ki ga določi občinski odbor, oziroma mestni svet mesta, v katerem je sedež odbora; c) en davčni uradnik iz kraja, v katerem je sedež odbora, določi ga šef pristojne davčne uprave. Vsakemu teh odbornikov se določi tudi namestnik, če se pokaže potreba, lahko predsednik okrožnega sodišča odloči, da se pri tem ali onem okrajnem sodišču ustanovi več odborov za podpore.
Opisani odbor za podpore odloča o podpori in dodatku z večino glasov.
Odlok odbora o rešitvi ali zavrnitvi se takoj dostavi prosilcu in pristojnemu vojaškemu poveljstvu radi pregleda.
Pritožba zoper sklep odbora
Prosilec, ki je bil odklonjen, se proti sklepu odbora lahko pritoži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja okrajno sodišče, ki je o prošnji odločalo. O teh pritožbah odloča predsednik okrožnega sodišča ali pa sodnik, ki ga on določi. Predsednik ali določeni sodnik bo dostavil brez odlašanja svoj sklep prosilcu in predsedniku odbora za podpore zaradi izvršitve. Predsednik okrožnega sodišča ali določeni sodnik more, če smatra za potrebno, preden izda svoj odlok, pozvati prosilca, da podkrepi svojo pritožbo še z drugimi dokazi.
Proti odloku predsednika okrožnega sodišča, oziroma določenega sodnika ni pravnega leka,
vendar pa more prosilec predložiti novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih.
Sprememba podpore
če se po izdanem sklepu spremeni katero od dejstev, ki so služila kot merilo za določevanje iznosa podpore in dodatkov, lahko odbor za podpore, če to Izve, predrugači prejšnji sklep in upošteva nova dejstva. Uživalec podpore In vse oblasti so dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki bi mogle vplivati na pravico do podpore ali dodatka, kakor tudi na n.r hovo višino.
Izplačilo podpor
Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica preko pošt osebam, katerim je bila podpora podeljena. če je hranilec poklican v vojaško službo na določen čas in ne delj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplačata naenkrat. Če je hranilec pozvan na vaje za delj ko štiri tedne ali pa na nedoločen čas, bo predsednik odbora za podpore izdajal potrebne naloge za izplačilo vsakih 15 dni vnaprej. Če je hranilec odpuščen iz vojaške službe pred iztekom tekočega roka 15 dni, potem uživalci podpore in dodatka niso dolžni vrniti odvišno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestilo odbor za podpore o odpustu tistih oseb.
katerih družina sprejema podporo.
*
Zgoraj v izvlečku navedeno uredbo glede višine podpor lahko spremeni ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s finančnim ministrstvom.
Pofocila m potiellevonie (brezobrestnih banowlnsfcfh po-soiil m obnovo
V smislu banove odločbe z dne 21. junija 1939., VII. št. 17.544/1, o ustanovitvi in upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov bo dajala dravska banovina iz tega sklada posojila za obnovo že opešanih vinogradov v izrazito vinorodnih legah tistim vinogradnikom, ki bodo vinograde obnovili strogo po navodilih strokovnjakov in ki nu-
dijo za varnost posojila zadostno zemljiškoknjižno jamstvo.
Posojilo morejo dobiti samo tisti vinogradniki-kmetje, ki ne morejo obnoviti vinograda iz lastnih sredstev.
Brezobrestno posojilo se bo dajalo le za obnovo najmanj 15 a in največ 75 a vinograda.
Čebele zasedle ladjo Do edinstvenega dogodka je prišlo v port-landski vojni luki na Angleškem. Roj čebel Je priletel 3 km daleč od obale do oklopne križar-ke »New Castle«, ki je bila tam zasidrana. Čeprav so se mornarji branili s kosi obleke, zastavami in sploh z vsem, kar jim je prišlo pod roke, so čebele po kratkem boju »zasedle« vojno ladjo in poveljnik je moral nazadnje brezžično pozvati pomoč. Z motornim čolnom vojne mornarice sta se potem hitro pripeljala neki uradnik pristaniškega poveljstva in neki železničar, ki je bU lastnik čebel. Zadnjemu je uspelo, da Je čebel« ugrebel v panj in tako osvobodil vojno ladjo.
»Šterna hoče jeziti. Ta je obljubil, da bo dal toliko dolarjev, kolikor se jih bo nabralo. Grenhut sedaj hoče čim več nabrati, da bo Štern moral tem več plačati.«
»Toda, zakaj dela to?«
»Neki spor imata med seboj. Oba sta bila vodilna člana judovske cerkvene občine, a zadnji čas je Štern Grenhuta izpodrinil in ta mu tega ne more pozabiti.«
Grenhut je z vnemo nabiral, godba pa je medtem igrala vojaške koračnice. Uspeh je bil velik.
»Tisoč dve sto dvajset dolarjev,« je dejal blagajnik, ki je pri predsedniški mizi štel denar.
Štern je s hripavim glasom naznanil uspeh zbiranja. Nato je sedel s tresočo roko izstavil ček in ga izročil blagajniku. Potem je spet vstal in jezno za vpil:
»Zaključujem zborovanje!«
Zborovalci so divje zaploskali, nato pa so se začeli razhajati. Alojzija in Kelly sta se pri vratih poslovila in šla vsak na svojo stran.
Ko je Alojzija naslednjega dne stopila v pisarno, je takoj opazila, da je Štern nejevoljen. Vedela je, da ga jezi včerajšnji dogodek. Ker ga je že precej poznala, je tudi vedela, da ne bo šel brez besede preko tega. Ni se varala. Ko sta končala z delom, je vprašal:
»Ali bi hoteli še enkrat govoriti o tistem primeru, katerega ste omenili, ko ste prvič prišli sem?«
»O primeru Štefana Kmicic?«
»Da.«
Alojzija je na kratko opisala vso stvar. Pri tem je posebej naglasila, kako vlogo je igral Grenhut.
»Potemtakem je Grenhut kriv nesreče tega ubogega fanta.«
»Žal, da.«
»Ali je samo on izpovedal, da je fanta na dan umora videl v Pikertonu?«
»Razen njega še ena preplašena starka, ki pa je tako zmedeno govorila, da njena izpoved ni bila me-rcdajna. Grenhut pa je odločno trdil in prisegel.«
»Seveda! Od Grenhuta ni mogoče drugega pričakovati ko krivo prisego.«
Vstal je in nervozno hodil gor in dol po sobi.
»Kako dolgo je že fant v Ellingtonu?«
»Kmalu bo deset let.««
»Deset let! Moj Bog, kako strašna kazen za stvar, ki je ni izvršil! AH v tem času ni nikdo poskusil, da bi ga rešil?«
»Odvetnik Kelly si je dosti prizadeval, toda zaman. Meni se zdi, da je edini izhod ta, če kdo pregovori Grenhuta, da prizna, da je krivo pričal.«
»Grenhuta pripraviti do tega! On bo še Bogu lagal na sodni dan. V tem človeku ni niti trohice pravičnosti in resnice.«
Ustavil se je pred Alojzijo in po kratkem tuhtanju vprašal:
»Ali ne bi bilo dobro, če bi obiskala Kmicica? Morda bi se med razgovorom v glavi katerega rodila kaka pametna misel.«
(Dalje sledi)
Posojilo se more dati do največ 1.25 din za 1 m" vinograda.
Vinograd 15 a se mora obnoviti najkasneje v •nem letu, do 30 a v dveh lotih, do 75 a v treh litih od dneva, ko se posojilo dovoli.
Posojila, dana v letih od 1939. do 1944., se morajo vrniti najdalj v petih letnih enakih obrokih. Prvi letni obrok zapade po Šestem letu, ko je bilo posojilo Izplačano.
Posojilo, dano od leta 1945. dalje, se mora vrniti v Štirih letnih enakih obrokih in zapade prvi letni obrok po petem letu, ko je bilo posojilo izplačano.
Ce uporabi vinogradnik posojilo v druge namene, ali če ne obnovi vinograda po navodilih, mora takoj vrniti posojilo v celoti ln plačati obresti za nazaj.
Prošnje za brezplačno posojilo se predlagajo kraljevski banski upravi po sreskem načelstvu najkasneje do 1. oktobra vsakega leta.
V	prošnji, kolkovail z banovinskim kolkom, mora biti navedeno:
1.	ime, priimek in bivališče prosilca z navedbo hišne Številke in pošte;
2.	obseg vinograda, ki se obnovi, parcelna številka, Številka vložka, katastrska občina in ime gorice;
8. vsota zaprošenega posojila.
Prošnji se mora priložiti:
1.	Izpisek U posestnega lista za celo posestvo;
2.	zemljiškoknjižni izvleček za celo posestvo;
3.	izjava županstva o družinskih, premoženjskih ln pridobitnih razmerah prosilca, kakor tudi o tem, da ustreza pogojem § 2. teh določil;
4.	pismena obveza prosilca, da bo obnovo ope-Sanega vinograda izvršil natančno po navodilih strokovnjaka in da je poučen o vseh pogojih posojila.
Vknjižba in Izbris posojila se izvršita na stroške prosilca.
Ko je posojilo vrnjeno, izda kraljevska banska uprava dolžniku izbrisno pobotnico.
Ta določila veljajo od dne, ko se objavijo v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Obenem se razveljavljajo določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov z dne 22. julija 1938., JU/4 št. 1854/4 (»Službeni list« št. 387/62), ki pa veljajo še nadalje za do sedaj dana posojila.
V	Ljubljani, dne 23. sepetembra 1939.
Ban: Dr. Marko Natlačen s. r.
Združene ameriške države «o za-stražile vse železnice proti morebitnim napadom od strani nezado-voljnežev
Murska Sobota. Z vrnitvijo dijakov in prlfiet-kom novega Šolskega leta Je pri nas postalo mnogo živahnejše. Ulica in ldno-dvorane so kar zaživele. Pri pogledu na te mlade življenja polne Študente človeku podzavestno stopa pred oči naša gimnazija, ki je daleko premajhna za dljaštvo, katerega Je od leta do leta več. Saj je Število samo od lanskega leta naraslo za 90. Poslopje, ki je pod Ogrsko bilo namenjeno za meščansko šolo, gimnazijskim namenom ne zadostuje, zato je nujno potrebno, da se z gradnjo gimnazijskega poslopja že končno začne, ker sicer morajo stalno imeti deljen pouk, ki pa ni praktičen. — Na lastno prošnjo je k nam premeščena Iz La-hovcev učiteljica g. Marija Petkovšek.
Znameniti ameriški letalec in polkovnik Lindbergh govori za Rooseveltov predlog glede spremembe ameriškega zakona za nepristranost
Cepinci. Minuli teden se je vračal v poznih nočnih urah nič hudega sluteči posestniški sin Ga-špar Jožef. Med potjo so ga napadli vaški fantje in ga je eden izmed njih, Kalamar Jožef, z lato, v kateri je bil zarjavel žebelj, tako močno udaril, da se mu je žebelj zapičil v desno ramo ln mu prizadejal nevarno poškodbo. Zateči se je moral v bolnišnico.
Turnišče. Občutna nesreča je zadela Zverovo družino, ker je njih gospodinja tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Zdravniške pomoči je morala iskati v soboškl bolnišnici.
Dokležovje. Nekateri vročekrvni fantje bi zaslužili, da bi jim jemali pretepaško kri, ki Jim nikoli ne da miru. Izberejo si že nekako priložnost, da izzovejo prepir in potem največkrat z nožem v roki dajejo duška svoji podivjani naravi in navaljujejo na nasprotnika kot bi bili brez uma. Pretekli teden se je tako spozabil Gregor Rudolf, ki Je napadel okrog 11. ure ponoči vra-čajočega se Miholič Janeza ter ga Štirikrat z nožem zabodel in mu prizadejal take poškodbe, da se je ranjenec moral zateči v bolnišnico. Baje sta fanta bila že dalje časa v nesporazumu. Z zadevo bodo Imele opravka oblastva. •
Bodoče matere morajo paziti, da se Izognejo vsaki lemivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa ln učinkuj« že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Rag. po min. loč. pol. In s. «dr. S-br. 15.485 . 25. V. 35.
Stari BeasnovcL Pred nedavnim je bil posestnik Janez Maček na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsojen zaradi zakotnega mazaštva na dva meseca zapora. Pu&čal j« namreč ljudem kri (sekal žil«) ln Je nekaterim vzel večjo količino. Nekateri so njegove zdravstvene metode upoštevali.
Mala Polana. Dne 27. septembra ponoči okrog 11. ure se je hlapec Ivan H. vračal lz Brezovice. Na potu ga Je napadel neki fant ln mu z nožem prizadejal občutne poškodbe. Nerazumljivo Je vedenje nekaterih mladeničev, ker ob vsaki priliki z nožem v roki razkazujejo plodove svoje srčne kulture, kar ima za posledico — zapor.
Rakičan. S tukajšnje banovinske kmetijske Šole je bil po potrebi službe premeščen na okrajno načelstvo v Novem mestu g. inž. Rihar Jože.
Kap ca. Pred dnevi je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsojena posestnica Šimonka Marija na štiri mesece strogega zapora ln na povračilo zdravstvenih stroškov, ker se je pred nedavnim tako daleč spozabila, da je župana g. Lebarja, ki je ukazal tudi na njenem zemljišču jarek zregulirati tako, da bi voda lahko odtekala in ne bi povzročala neprilik, napadla z motiko v roki in mu po glavi in roki prizadejala hude poškodbe. Za to lahkomiselnost se bo pač pokorila. — Z G. Lakoša je po lastni prošnji premeščena učiteljica g. Neža Cepon. Odšla bo v Rečico.
Dolnjelendavske gorice. Minuli teden je bila pri nas trgatev. Oči vinogradnikov izven Lendave so že nekaj dni poprej bile uprte na kapelico Svete Trojice, ki se blesti in gleda z naših goric kakor svetli biser, odnosno beli labod na kristalno-čisti vodi; kajti vedeli so, da se bodo v kratkem peljali na trgatev, kjer bodo ob dobrem in obilnem pridelku za nekaj časa pozabili na vse težave in skrbi te solzne doline. Klopotcl — stražarji zo-rečega grozdja — so pošiljali obiralcem svoje poslednje pozdrave. Njih klopotanje je bilo tako glasno, da se nam Je dozdevalo, kot jim ne bi bilo prav, da požrešnim in tatinskim škorcem poberemo vse slaščice. Vinogradi so bili pozorl-šče veselja in živahnosti, kajti petje zadovoljnih beračev je donelo od vseh strani tako lepo, da ga je bilo veselje poslušati. Človek ob tem idiličnem trgatvenem veselju v resnici čuti, da so to najlepši dnevi za zavednega vinogradnika. Saj se
Kmečka ženska narodna noša iz baltiške države Estonija, o kateri se Je v minulem tednu mnogo pisalo in razpravljalo
Iz celjskega okrožja
NASE HIMNE. Na zalogi Imamo I« neka] not partitur, ln sicer i Lepa nafia domovina (metan «bor), Pravde Bog (moški tbor), Pravde Bog (mešan zbor), Zdravica (mešan sbor), Zdravica (mešan zbor), Zdravica (moški »bor). Cena Je 2 din. Pošiljamo le po povzetju ali denar naprej. — TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR-PTUJ.
njegovo veselje ob pogledu na kipeči vinski mošt, ki curl iz stiskalnice, ne more niti preceniti.
StrehovcL Prejšnji teden Je oživela tudi naša •lcer mirna vasica s svojo okolico. Bila je namreč trgatev, ki je predramila iz sna staro in mlado. Na dan trgatve so že z otroci in posodo naloženi vozovi prihajali v gorice na vse zgodaj. Razpoloženje je bilo zelo dobro. Pridelek je letos znatno boljši od lanskoletnega.
Salamenci. Naše pokopališče smo napolnili ln potrebno nam je bilo novo, ker pač na to računamo, da bomo še naprej tudi umirali, saj »Go-spodni živemo in Gospodni merjemo«. Pa to pri nas ni bila tako lahka reč, smo namreč dveh ver — katoliške in luteranske. Bilo je veliko preklanja. Bi imeli skupno pokopališče, pa so katoličani seveda hoteli postaviti križ, luteranci pa tega niso hoteli, ker nimajo na pokopališčih «kupnih križev. Bi še šlo, če ne bi bila zraven tudi podoba Marije. Ker se niso mogli zediniti, dobijo luterani dve tretjini in eno tretjino katoličani. Luterani so že svoj del blagoslovili, katoličani pa si hočejo prej nabaviti novi križ in bo Sele potem blagoslovitev. Luterani so imeli tudi veselico in so zvečer s kozarci bombardirali mimoidoče ljudi. Vsak po svoje!
Sv. Sebeščan. Bil sem na dveh občinskih sejah. Na prvi smo razpravljali o tem, kako bi občino selili v Moščance. Od 18 odbornikov se je za selitev izjavilo sedem odbornikov, ki zastopajo okrog 700 ljudi, drugih 1e pa okrog 2300. Predsednik pravi, da bi se naj sedež prenesel v Mo-Sčance, ker tisti težko hodijo na naš breg, smo pa radovedni, kako bi mi hodili nazaj, morda bi nas dala občina voziti. Ljudje svetujejo občini, naj si da napraviti majhen voz, kakor ga imajo potujoči cigani in naj hodi iz kraja v kraj tn en voz za predsednika in tajnika. Zakaj se damo tako smešiti?! Kraj Sebeščan prosi res, da bi se pošta prenesla sem in je seveda vse odvisno od oblasti. Neka klepetulja je pa rekla, da Je že vse rešeno in mi smo morali radi takih klepetulj ni. sejo. Torej se naj borimo proti nečemu, kar sploh ne obstoja. To je smešno in nevredno zrelih mož. Sklenili so celo, da naj gresta predsednik in tajnik na občinske stroške v Belgrad, menda gledat, koliko je tam ura. Občina si kaj takega lahke privošči, saj je dolžna sarno okrog dve sto tisoč dinarjev. Smo radovedni, kaj bo rekla oblast. Ce ne bo pri nas pošte, se vam lahko zgodi, da tudi v Mačkovcih ne bo pošte. Sedež občine je pri nas, občina se pa pošte brani, kaj ne, da je to smešno ?!
Krama. Imamo nad tri sto otrok v šoli in samo dve učni moči. Oblast zgani se, saj Je pa drugod dovolj učiteljstva, zakaj Jih ne daste k nam.
Most na Muri v Dokleževju je v zelo slabem stanju, deske kar skačejo, popravljajte, dokler ne bo prepozno!
Avtobusi! Spremenite že enkrat vozni red za Dolnjo Lendavo. Ne vemo, zakaj vozi v Dolnjo Lendavo vtobus dvakrat, v Gornjo pa samo enkrat. Mislili smo, da bo kaj boljše za pošto, ko bo vozil avtobus, pa je slabše, kjer smo dobili preje pošt' dopoldne, dobimo sedaj proti večeru. Torej gremo rakovo pot!
Ali si že obnovil naročnino?
Razno
Mlad begunček. Triletni Martinek 0. Iz Oreta pri Celju J« šel iskat svojo staro mater, ki Je šla v mesto, ker babice nI našel, se Je skobacal na savinjski vlak ter se peljal do Žalca. Fantiču se je vožnja tako dopadla, da ga Je službujoči sprevodnik le s težavo spravil Iz vlaka ter oddal v občinsko pisarno. Od tukaj Je pobegnil ter jo mahnil po državni cesti proti Vranskemu. Tukaj ga Je opazila neka gospa ter ga vzela k sebi na dom. Povedal je, kako mu Je ime, ni pa maral povedati, kje je doma. Sele, ko Je gospa čitala v časopisu, da Je pobegnil neki deček, čigar opis se Je ujemal z njenim tajinstvenim gostom, je dognala, odkod jo je prlmahal mladi junak. Sporočila Je staršem, ki so bili tri dni v velikih skrbeh, da b< prišli ponj.
REKORD OBLEKE IN ASTRA ČEVLJE kupite v dobri kvaliteti in zelo poceni: CELJE, PREŠERNOVA 5. 1521
Celje dobi zaklonišča proti zračnim napadom. Eno se bo zgradilo pri mestnem magistratu, eno pa pri mestnem gledališču. Prav tako si bo pripravilo zaklonišča nekaj privatnikov v svojih hišah.
Na Borzi dela v Celju dobijo delo: 4 hlapci, 1 pekovski pomočnik, 1 čevljarski pomočnik, 10 privatnih kuharic, 5 kmečkih deklet, 6 služkinj, ki znajo kuhati, 1 gospodinja, 1 natakarica, 1 orožniška kuharica, 1 postrežnica in 1 sobarica.
Pretep. Ko so kožuhali pri Majeričevih, je med pijanimi fanti nastal prepir, ki se je končal s pretepom. Bele Rok je napadel Mikolica Franca, a Vodušek pa je miril. Ker to ni pomagalo ter je Bele še kar izzival, se je Vodušek odstranil. Bele pa j šel za njim ter ga z žepnim nožem zabodel dvakrat v hrbet. Vodušek pa je v silo-branu pograbil kol in z njim udaril Beleta po glavi. Bele, ki ima prebito lobanjo in pretres možganov, se zdravi v celjski bolnišnici.
Na Teharjih pri Celju bodo stavili nov Prosvetni dom. Izdelan bo po načrtih g. Gajšeka, tehnika v Ljubljani.
Slovenj Gradec. Ban dr. Natlačen boter trojčkom. Kristina Bauer, žena manjšega posestnika iz Vrhov, je v tukajšnji javni bolnišnici dne 2. okt. porodila trojčke, ki so vsi dečki in prav krepki. Oče se je obrnil na g. bana in ga prosil za botra svojim fantom, že drugo jutro je dobil brzojavno poročilo, da Je uslišan. Obenem mu je g. ban nakazal 1500 din za darilo. Pri krstu dne 10. okt. je zastopal g. bana okrajni načelnik g. Janko štadler. Dečki so bili krščeni prvi za Marka Andreja, drugi za Franca Ivana, tretji za Simona Petra. Srečni starši se g. banu najpri-srčnejše zahvaljujejo. — Zadnji trojčki so bili rojeni v Slovenjem Gradcu pred 264 leti.
Braslovče: Dolgo zaželjen srednji zvon smo dobili, preteklo soboto ln ga je blagoslovil v nedeljo po prvi maši g. dekan z domačimi g. duhovniki. Cela slovesnost se je vršila skromno in tiho, kar tudi odgovarja resnemu času, v katerem živin. Lepo je tudi prenovljeno naše žup-nlšče, katero je bilo že zelo popravila potrebno. Ker stane zvon tn tudi popravilo farovža precej denarja in je sedaj še nekaj dolga, bodo to poravnali dobri faranl s prostovoljnimi prispevki. V zahvalo bo pa ljubi Bog nam dal mir, katerega si vsi tako želimo v teh razburkanih časih.
Petrovče. Hitro se približuje dan žrebanja loterije Zadruge za zidanje Slomšekovega doma v Petrovčah, zato segajte po srečkah, da vam ne uide lep dobitek. Cena srečki je 5 din.
Sv. Jurij o*» Taboru. V kratkem dobimo zdravnika, ki bo stalno ordiniral v 0t. Juriju. To bo za naš kraj zelo koristna pridobitev, da ne bo treba našim ljudem hoditi v oddaljen trg Vransko. Zato se prihoda g. zdravnika upravičeno veselimo. — že dalj časa je prepovedana vožnja po pešpoti iz Ojstriške vasi mimo cerkve do Par-vičarjevega klanca, vendar pa se še vedno najdejo kolesarji, ki se s to prepovedjo ne morejo spoprijazniti. Toda eno bo že: bodo se spoprijaz-nill s prepovedjo, če pa to ne, pa z občutnimi globami od strani občinske oblasti. - Dne 26. oktobra bo licenciranje biJtov in merjascev iz teritorija naše občine na sejmišču.
Nezgode in nesreče
Stedner Antonu v bližnjih Gotovljah je zdrobilo slamoreznica vse prste na levi roki.
Nesreča v rudniku. V rudniku Pečovnlk blizu Celja je podrl jamski voziček 29 letnega rudarja Ivana Mehle, doma iz Zvodnega pri Teharju. Strlo mu je desni kolk in hudo poškodovalo desno ramo. Nezavestnega so pripeljali v celjsko javno bolnišnico.
Opekla se je. Verbovšef Terezija, 16 letna kmečka hči, je nesla svinjam vročo krmo. Na stopnicah ji je spodrsnilo, da Je padla in se polila. Tekoča krma, ki je bila še vrela, ji je prizadejala hudo opekline po prsih, glavi in rokah. Zdravi v celjski bolnišnici.
Nesreča v tovarni v Šoštanju. Jože Kovač j« bil uslužben v tovarni usnja Woschnagg in sin Ko je bil na delu ponoči, je sam v svoji delavnici kuhal čreslo v velikem kotlu na paro. V hipu pa je kotel eksplodiral in vrela tekočina in sopara se je vlila po delavnici. Pritisk, ki je nastal ob eksploziji, je bil tako močan, da je vrglo vrata s podboji vred iz zidu. Sopara Je Kovača oblila in' ga po sprednjem delu života popolnoma ob-žgala. Ves opečen je še letel kakih 300 m do vratarja pri izhodu, kjer se je onesvestil in zgrudil. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč," nato so ga prepeljali v Slovenj Gradec v bolnišnico. Nesrečni Kovač je še Isti dan umrl. Pokojni je bil vesten in zanesljiv delavec, ki je bil tovarni uslužben že 36 let.
Nesreča". V tovarni meril Ivana Mikoliča v Slov. Gradcu je -aga odrezala delavcu Ajtnik Jožefu iz Legna vse prste na desni roki.
Prometna nesreča. Krojaški mojster Panjek Ludvik se je peljal z motorjem iz Mislinja. Pri Dovžah ga je vrglo iz motorja, radi česar je dobil zelo resne poškodbe. Avto, s katerim sta se vozila poslovodja trvdke Steiner in poštni uradnik g. Kotnik, je pri Paki zavozil v jarek. G. Kotnik je dobil poškodbe na obrazu, na vozilu pa se je pokvaril hladilnik. Iz Celja se je vozil g. Jakob Jaš, kmet iz Mislinja z motornim kolesom. Pri Hudi luknji mu je vozilo spodrsnilo. G. Jaš je dobil praske po obrazu in nogi.
Polzela. Pretekli teden se je zgodila pri nas huda nesreča. Na hmeljski sušilnici g. Tiršeka, trgovca na Polzeli so se na dvigalu, ki je prirejeno za dviganje hmelja, vozili Jelen Franc, Kolenc Ivan ter Berger Ivan. Ko so bili že kakih 12 m visoko, se je utrgala vrv in dvigalo z delavci je zgrmelo v globočino. Berger ima zlomljeno levo nogo v gležnju. Jelen desno nogo, Kolenc pa levo nogo in rebra.
—i—m i wiiii ■ 1■	ii r iiim,■■■■■■■■■, .................i IM
Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jo-e-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Icsefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min »oc. pol. in n. zdr S-br 15.4E5. 25 V H
Šmarje pri Jelšah. Dne 10. septembra lete» je padel z voza Mestinšek Anton, doma lz Zibike. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico. Takoj po nesreči so ga spravili v celjsko bolnišnico, kjer pa je dne 3. t. m. umrl.
Gospodarstvo Polzela. Sadjarska podružnica na Polzeli bo Imela sadno razstavo v nedeljo, dne 15. oktobra. Razstavljeno bo vsake vrste sadje, sveže ln suho. Razstava bo odprta celi dan. Zaključena pa bo z vinsko trgatvijo, ki se bo pričela ob 4. uri popoldne. Kmetje, sadjarji in prijatelji vinskega grozdja vabljeni!
Sv. Jurij pri Celju. Več let smo se že borili za prepotrebni vodovod, sedaj pa se je vendar posrečilo našim krajevnim činiteljem, ki so se veliko trudili za to prepotrebno napeljavo vode, da bomo isto dobili. Kralj, banska uprava je odobrila proračunski znesek 253.600 din in razpisala dobavo 2536 m litoželeznih cevi, potrebnih za napeljavo. Ta vodovod bo velika pridobitev za naš trg. Naša občina postavlja novo javno občinsko tehtnico. SIcer je v št. Jurju že šest za-
Limbuš pri Mariboru. Fantovski odsek in Dekliški krožek v Limbušu priredita dne 15. oktobra t. 1. ob 3. (15.) uri popoldne v limbuški šoli igro »Vojni Invalid«.
Hoče. Prosvetno društvo igra v nedeljo, 15. oktobra, popoldne ob 3. in zvečer ob pol 8. uri v Slomšekovem domu prekrasno Meškovo igro
Dopisi
Bočna pri Gornjemgradu. Po smrti priljubljenega župnika g. zlatojnašnika Kitaka v decembru minulega leta, je bila naša župnija dolgo osamela. Kaj je fari duhovnik, smo v tistih dneh do dobra spoznali. Zato je bilo naše veselje tem večje, ko smo zvedeli, da je Prevzvlšeni imenoval novega župnika v osebi dosedanjega prvega žalskega kaplana g. Jurija Guzeja. Za nedeljo Inštalacije, 1. oktobra, se je fara z vnemo pripravila. Dokaz: mlaji, venci, prelepo okrašena cerkev in streljanje. Po sprejemu na začetku vasi, kjer so novega g. župnika pozdravili g. župan, g. šolski upravitelj, dekleta, otroci, fantovski odsek, gasilci In druge organizacije, ga je veliko Število župljanov pospremilo do cerkve, kjer je izvršil slovesne obrede Inštalacije v navzočnosti enajstih gg. sobratov g. dekan monsignor Požar, Jd je Imel tudi slovesni cerkveni govor, na kar je opravil novi g. Župnik slovesno sv. mašo. Zup-ljanl, ki se nam je Izpolnila srčna želja, želimo g. župniku med nami najlepše dneve In bogato blagoslovljeno delovanje.
Sv. Barbara v Halozah. Z jabolčnikom in jesl-hom so požar gasili ln omejili. Ob priliki zadnjega požara v Slatini se je dogodil redek slučaj, q katerem se Se dosedaj ni sllSalo. Posestnik Andrej Glavica, ki ima majhno poslopje v Slatini pri svojih goricah, je obranil svoje poslopje s tem, da je žrtvoval jabolčnik tn jesih, s katerima je polival svojo slamnato streho, da se je ni prijel ogenj od štirih gorečih sosednih poslopij, med katerimi je bila ena z opeko krita. Možu ni žal za jesih ln ne za jabolčnik, hišo pa le ima, jabolčnika ln jesiha pa je letos, hvala Bogu, povsod laže dobiti kakor novo hišo postaviti. — Trgatev v Halozah se je začela v glavnem dne 9. oktobra ln bo trajala gotovo 14 dni, ker nI dovolj moških doma, pa tudi radi pomanjkanja stiskalnic, ker se na obstoječih ne morejo val v enem tednu zvrstiti. PardnevnI del nI dosedaj jili Škodoval grozdju, ampak ga
sebnih tehtnic, vendar pa se je že dolgo čutila potreba po javni ln zanesljivi tehtnici. Svoj čas je bilo že več pritožb na državno tožilstvo v Celju, tikajočih se naših tehtnic. Naši kmetje so gonili živino na železniško vago, pozneje pa jim je bilo to zabranjeno. Sedaj upamo, da bo ta stvar urejena.
Rajnim spomin
Vinko Kukovec. V Celju je umrl 5. t. m. daleč naokrog poznani stavbenik in tesarski mojster Vinko Kukovec. Rojen je bil 23. 12. 1870 pri Sv. Tomažu v Slov. goricah. V Celju se je naselil 1. 1903., postal tesarski mojster, stavbenik ter lesni trgovec. Pokojni je mnogo javno deloval, bil od 1. 1922. do 1. 1931. podžupan, nato pa do 1. 1935. župan okoliške občine Celje. Bil je predsednik in častni član Slovenskega obrtnega društva v Celju, podpredsednik okrajnega cestnega odbora itd. Kot javni delavec si je pridobil mnogo zaslug, v priznanje je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. — Blagemu in značajnemu možu časten spomin!
*
»Mati«, drama v 3 dejanjih, ki bo vse gledalce globoko presunila. Zato vabi odbor vse prijatelje naše prosvete k obilnemu obisku. Na svidenje.
Velika Nedelja. Naša mladina priredi v nedeljo, dne 15. okt., po večernicah dve veseloigri: »Nevesta iz Amerike« in »Vse naše«. Prijatelji poštenega razvedrila iskreno vabljeni.
je osvežil, da nI več tako parjeno od sonca in dosedanje suše. Pridelek bo izboren in radi nastalega hladu po dežju ne bo tako burnega in naglega vrenja mošta.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 1. oktobra je bilo zborovanje v'nogradnikov v katarinski dvorani. Predsedujoči g. župnik je obvestil članstvo Vinarske zadruge o sejnih sklepih, ki se nanašajo na vinsko kupčijo in cene, o času trgatve itd. Bivši poslanec Marko Kranjc je poročal o važnih vprašanjih notranje tn zunanje politike. Zborovale! so našemu narodnemu in strankinemu voditelju -dr. Korošcu izrekli zaupnico, dalje smo se izrekli za popolno avtonomijo Slovenije in za zopetno pravico javnosti naše zastave.
Čad ram. štirideset let je preteklo, odkar je bila posvečena naša nova, veličastna župnijska cerkev. Stara cerkev je že takrat bila v takšnem stanju, da so mislili na to, da bi jo podrli. V teku časa je to postala nujna potreba, ki ji je dala državna oblast poudarek z ukazom, da se cerkev mora podreti. To se je tudi pred štirimi leti zgodilo. Da bi ostal spomin na nekdanjo cerkev, se je na njenem mestu postavila lična kapela s stolpom. Na roženvensko nedeljo (1. oktobra) se je vršila svečanost posvetitve te kapele, ki je tako zgrajena in prostorna, da se more v njej darovati sv. maša. Svečanost se je začela ob desetih v župnijski cerkvi, kjer je bil blagoslovljen kip presv. Srca Marijinega. Nato se je razvila
KIPI KRISTUSA KRALJA!
Dobili smo novo zalogo izredno lepih kipov Kristusa Kralja, visoki po 20, SO, 40, 65 ln 85 cm, sedeči in stoječi, za dom, kapelice in cerkve. Oglejte si te kipe v Maribora v Cirilo vi, Koroška cesta 51
procesija proti gričku v Cadramu, Id. se je je udeležilo mnogo ljudstva deloma tudi lz drugih župnij. Kip so nesle belo-oblečena dekleta. Kapelo, je blagoslovil domači g. župnik duhovni svetnik Franc Hohnjec, ki je tudi opravil slovesno sveta mašo ter ja z besedami, ki so mnogoštevilno navzočim vernikom segale do srca, opisal pomen ln namen kapele, katero je ljudstvo samo imenovalo Marijo na gričku. Popoldne so bile v kapeli slovesne večernlce, ki jih je zaključil domači g. župnik z besedami zahvale in spodbude.
Boštanj ob Savi. V Slovenskem gospodarju se oglašamo danes prvič, a mislimo, da smo opravičeni, saj gledamo ln tudi večkrat gremo v lepo Štajersko deželo. Mariborskega tabora se nas J« udeležilo skupno 36. Posebno radi pa gremo na bližnjo Lisco, kjer smo bili lani in tudi letos. Nekateri so bili pri blagoslovitvi nove kapelica, večja skupina starih in mladih pa je bila gori 13, avgusta, kjer je naš g. kaplan maševal v novi kapelici Marije brezmadežne. Da se oglašamo ravno sedaj, pa je vzrok tombola, ki jo je pri« redilo naše Prosvetno društvo s sodelovanjem Salez. zavoda na Radni. Prvo nedeljo so se zgrinjale množice iz obeh strani Save in so prišle iskat srečo na tombolo. Toda tombolska sreča je pač muhasta in je le redkim naklonjena. Zdi se pa, da je ob tej priliki obiskala res potrebne. Glavni dobitek 1000 din je zadel ubog mizarski vajenec iz Šmarja pri Sevnici. Od svoje matere je dobil v dar eno srečko in ta edina srečka mu je pripomogla, da bo za zimo preskrbljen s potrebno obleko. Vsi, ki so kaj zadeli, so bili zadovoljni, drugI pa smo se tolažili z upanjem, da pridemo tudi mi na vrsto. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem tvrdkam in dobrotnikom, ki so nam pomagali z lepimi dobitki. Posebno lepa darila so poslali: Souvan, Urbane, Jugoslovanska knjigarna, Naša Sloga in Gregorič v Ljubljani, V. Hladin, Metka, Hubertus, Stermecki, Jagodlo in Mohorjeva tiskarna v Celju, Zlatorog In Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Rogaška Slatina, tovarne za dušik v Rušah ln Hrastniku, Remeo ln Komp., Alga, Radlosan, Bata, Franck itd. Iz bližnje okolice pa so se posebno izkazale trgovine: Mlinarič, Stregar in Šetina v Sevnici 1B Teraž v Boštanju.
Moers-Meerbeck. Zveza Jugoslovanskih katoliških in narodnih društev v Nemčiji se ob priliki letošnjega obiska naših izseljencev v domovini prav toplo zahvaljuje vsem za izkazano pozornost ln ljubeznive pozdrave. Posebna zahvala naj velja prevzv. g. škofu dr. Tomažlču za njegovo očetovsko skrb ln požrtvovalno izkazano ljubezen do nas Izseljencev. Predsednik zveze j« imel priliko udeležiti se velike pobožnosti na znameniti Ptujski gori, kjer Je množica molila za ljuhi mir. Na popoldanskem sestanku, ko je donela lepa slovenska pesem lz stotin slovenskih dekliških grl, je imel predsednik priliko pozdraviti množico v Imenu Izseljencev. Med živahnim ploskanjem je pozdravil prevzv. g. Škofa, g. la-seljenskega duhovnika Drago Oberžana ln vst ostale gg. duhovnike. Dovolil si je enake pozdrave prinesti tudi našim izseljencem v Nemčijo, Katere je množica z navdušenjem In solzami v očeh sprejela. Ker je bilo med prihodom posameznih vlakov ln odhodom posebnega vlaka malo časa, je prevzv. g. nadpastir obiskoval potnike kar v vozovih ln jim delil svoj nadpastirskl blagoslov in podobice. Dekleta so pa na njegovi pobudo preskrbele nageljne in popotnico. Prevzvlšeni nam je obljubil: Molili bomo za vas, vi pa molite za nas ln za ljubi mir! Vsemogočni Bog naj vas blagoslovi in spremlja vsepovsod, da najdete vaše drage zdrave doma. — Zahvaljujemo se tudi za pozdrave mestni občini mariborski in vsem, ki so nam izkazali toliko plemenitih uslugi
Vprašanje padca cen kmetijskih pridelkov
To vprašanje skuša rešiti naša vlada. Stvar se pa ne da urediti s policijskimi ukrepi, kajti kakor kažejo primeri pri pšenici in slivah, so padle cene tudi pri proizvodih, za katere je država določila ceno. Cene se dajo izboljšati edino z gospodarskimi ukrepi. Ker so cene padle radi tega, ker kmetje ponujajo svoje blago, da bi mogli zadostiti svojim obveznostim in kriti svoje potrebe, skuša vlada učinek naaponudbe zmanjšati z nakupom rezervne hrane. Vlada je nadalje sklenila, da se mora mileje postopati pri izter-javanju davkov, da bi tako kmetje ne prišli v preveliko stisko. Kadi tega se priporoča kmetovalcem, da pridelkov brez posebno velike stiske ne prodajajo pod ceno. Trenutno se poseg vlade na tržišča sicer še ne občuti, toda v kratkem času bo učinek viden in se bodo cene popravile, posebno ker bodo v kratkem času dane tudi večje možnosti za izvoz. Tako vidimo, da se naše državno vodstvo trudi pomagati kmetu v okviru danih možnosti. Skuša se ublažiti zle posledice nepremišljenih dejanj onih, ki so svet potegnili v sedanje stanje.
Pristojbine za živinske potne liste
Kmetijski minister je predpisal v sporazumu s finančnim ministrom nov pravilnik o izdajanju živinskih potnih listov. Po tem pravilniku ne morejo zahtevati občinski uslužbenci, katerim je poverjeno poslovanje z živinskimi potnimi listi, nobene posebne nagrade. Glede živinskih potnih listov se bodo pobirale za bodoče od občinske oblasti spodaj beležene pristojbine v korist živino-zdravniških in živinorejskih skladov. Pristojbine za živinski potni list so po novem pravilniku sledeče: 1. za izdajo enega potnega lista 1 din;
2.	za prenos pravice lastništva na živinskih pot nih listih, odnosno pri odpisu enega dela kupljene živine iz živinskega potnega lista 0.50 din;
3.	za obnovo zdravstvenega potrdila in za potrdilo o spremembi kraja bivanja 0.50 din. Razen s temi pristojbinami se živinski potni listi ne smejo obremenjevati z nobenimi drugimi pristojbinami, za katere ne obstoji posebno odobre-nje finančnega ministra.
Vpliv države na izvoz
Država kot taka se doslej ni ravno dosti zmenila za izvoz. Glavna skrb ji je bila, da so se sklenile trgovske pogodbe in da se je blago na obmejnih postajah pregledalo. V sedanjih časih pa ne gre več tako. Država si hoče zagotoviti večji vpliv na smer našega izvoza, za kar je uvedla devizna dovoljenja za veliko število naših izvoznih predmetov. Poleg tega se mora tudi zamenjava blaga voditi načrtno, kar je potrebno v trgovini z državami, s katerimi blago zamenjujemo (kliring z Nemčijo in Italijo). V to svrho se je ustanovilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. To ravnateljstvo bo nosilo tudi polno odgovornost za posle, ki jih bo vršilo. Da je vlada sklenila ustanoviti za izvoz posebno ravnateljstvo, je vzrok ta, ker se po sedanjem načinu ni dalo več načrtno delati in se nikdar ni vedelo, kako stvari z izvozom prav za prav stoje. Omenjeno ravnateljstvo se počasi toda sigurno in načrtno organizira, tako da bo res služilo svojemu namenu.
Švica bo kupovala tudi svinje
Zadnjič smo poročali, da je Švica sklenila kupiti pri nas večje količine mesa in goveje živine. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Švica pričela uvažati tudi svinje iz naše države. V prihodnjih dneh se bodo pričela pogajanja s Švico zaradi nove ureditve trgovinskega in plačilnega prometa. V pričakovanju teh pogajanj se ne izdajajo nova dovoljenja za izvoz v Švico, pač pa se izvaža blago na podlagi že izvršenih zaključkov. Tako je tudi v teku dobava 55 vagonov svinj na podlagi kupčije, ki je bila sklenjena s švicarskimi uvozniki. Te svinje uvaža Švica proti plačilu v gotovem denarju.
Čehi kupujejo poltežka goveda
V Beograd so prišli predstavniki čeških gospodarskih krogov, ki nameravajo kupiti večje število goveje živine za klanje. Iščejo v glavnem poltežka goveda, ki tehtajo do največ 400 kg žive teže. To živino Iščejo zato, ker je cenejša kot težka, debela živina, pa tudi izvoz te živine je
olajšan, kajti živina izpod 400 kg ne spada pod carinsko zaščito.
Hmelj
Pri zelo živahnem povpraševanju so se cene hmelju dvignile in se sedaj plačuje hmelj po 39 do 42 din in z napitnino še preko 42 din. Večje partije so v čvrstih rokah in jih je težko dobiti. Kakor čujemo, hitijo z nakupom tvrdke, ki so še malo kupile in morajo pokriti že prej sklenjene dobavne pogodbe. Položaj obeta ponovno očvr-stitev, zato kažejo cene nadaljnje nagnjenje za dvig.
Gospodarske zanimivosti
Prehrana v Nemčiji. Kakor poroča »Trgovski list«, je bila te dni potrošnja živil v Nemčiji ponovno znižana. Tako je določeno tedensko na osebo 2.4 kg kruha, 0.5 kg mesa, 0.33 kg masti, olja in mlečnih proizvodov, 0.25 kg sladkorja, 0.10 kg marmelade, 0.11 kg kaše, zdroba, riža ali kave. (Vseh teh predmetov ne sme biti preko 110 gramov.) Uživati se sme samo posneto mleko. Neposneto mleko smejo uživati samo bolniki, otroci in matere-porodnice. S tem, da so prepovedali uživanje neposnetega mleka, računajo, da bodo dobili okrog 80.000 ton masla, ki ga rabijo namesto masti, katere primanjkuje kljub temu, da je poraba proizvodov s tolščami dovoljena samo na 330 gramov tedensko na osebo. Brez kart se dobi edino še krompir. Tudi v gostilnah in hotelih se dobi hrana samo na karte.
Tudi Švica jo uvedla vojno gospodarstvo. Za obrambo svoje dežele je morala tudi Švica poleg splošne mobilizacije izvesti mnoge gospodarske ukrepe. Zvezin svet je prepovedal vsako zvišanje cen blaga, najemnine, električnega toka in plina. Pripravljajo se ukrepi, da se zagotovi popolna prehrana prebivalstva. Nadalje je Švica prepovedala izvoz orožja, municije in drugega vojnega materiala. Povečal se je obtok bankovcev, kar pa Švici ne dela preglavice, ker ima švicarska narodna banka zelo veliko kritje v zlatu.
Cene goveje živine
Voli. Maribor 3.25—4.50 din, Ptuj 3—4.50 din, Celje 3.50—5 din, Slovenjgradec 3—4 din, Kočevje 4.75—5.50 din kg žive teže.
Biki. Ptuj 3—4 din, Lendava 2.75—3.50 din kg žive teže.
Krave. Maribor 2.50—4 din, Ptuj 2—3.75 din, Lendava 2—3 din, Celje 2.50—4 din, Slovenjgradec 2—3 din, Kočevje 3—5 din kg žive teže.
Telice. Maribor 3.50—4.75 din, Ptuj 3—4.50 din, Lendava 3—4 din, Celje 3.50—5 din, Slovenjgradec 3—4 din, Kočevje 4.50—5.50 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 4—5.50 din, Lendava 4—5 din, Celje 4.50—5 din, Kočevje 6—6.50 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70—85 din. 7—9 tednov 90—120 din, 3—4 mesece 130 do 210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 din, 1 leto stare 680—870 din komad; 1 kg žive teže 6—8.50 din. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari pujski 40—125 din komad.
Pršutarji (proleki). Maribor 8.50 din, Ptuj 6.75 do 7 din, Lendava 5—8 din, Celje 8 din, Slovenjgradec 7 din, Kočevje 7.75 din kg žive teže.
Debele svinje (»peharji ). Maribor 7.25 din,
CROATIA BATERIJE
žepne anodne-ogrevače, izdeluje samo domača Ivoriuca
IVAN PASPA I SINOVI
ZAGREB, KOTDRASHA «9
Ptuj 7.25—7.50 din, Celje 9 din, Slovenjgradeo 7 din, Kočevje 8.50 din kg žive teže.
Tržne cene
žito. Koruza 118—119 din, banatska pšenica 158—160 din, ječmen 145—147 din, oves 140—142 din, rž 130—132 din, ajda 138—140 din 100 kg, postavljeno in plačljivo na železniški postaji in v vagonski dobavi.
Krma. Sladko seno 60—70 din, polsladko 55 do. 65 din, kislo 45—55 din, slama 40—45 din 100 kg, prešano v bale (seno in slama), postavljeno in plačljivo na postaji v vagonski dobavi. — Na trgih je bila krma: seno: Maribor 80—85 din, Lendava 35—40 din, Celje 65—70 din, Slovenjgradec 75 din, Kočevje 40 din 100 kg. — Lucerna: Maribor 90 din, Celje 80 din, Slovenjgradec 125 din, Kočevje 60 din 100 kg. — Slama: Maribor 37- 40 din, Lendava 15 din, Celje 35 do 40 din, Slovenjgradec 50 din, Kočevje 18 din 100 kg.
Krompir. Maribor 85 din, Lendava 50—60 din, Celje 100 din, Slovenjgradec 100 din, Kočevje 100—125 din 100 kg.
Drva. Maribor 102 din, Lendava 100—105 din, Celje 80 din, Slovenjgradec 75 din, Kranj 95 do 100 din, Kočevje 50—60 din kubični meter.
Volna. Neoprana v Kranju 26 din, v Slovenj-gradcu 10 din kg; oprana v Kranju 36 din, v Slovenjgradcu 20 din kg.
Kože. Goveje: Maribor 8.50 din, Lendava 8 din, Celje 7—10 din, Kranj 11 din, Slovenjgradec 12 do 14 din, Kočevje 9 din kg. — Telečje: Maribor 12.25 din, Lendava 11 din, Celje 12 din, Kranj 13 din kg. — Svinjske: Maribor 6 din, Celje 6 din, Kranj 7 din, Kočevje 7 din kg.
Vino. Navadno v mariborski okolici 4 din, v okolici Lendave 3.50—4 din liter. Boljše sortirano vino v mariborski okolici 7 din, v okolici Lendave (ponudbe pred trgatvijo) 4—5 din liter.
Grozdje. Mariborski trg 3—5 din, Lendava 3 do 4 din kg.
Sadje. Mariborski trg: jabolka 2—4 din, hruške 3—6 din, suhe slive 8—12 din, breskve 3—S din kilogram; liter brusnic 8—10 din, pečenega kostanja 6 din, šipka 3 din.
Perutnina. Mariborski trg: kokoš 18—30 din, piščanec 9— 30 din, gos 35—40 din. puran 35 do 45 din, raca 13—16 din.
Sejmi
16. oktobra živinski in kramarski: Apače, Podčetrtek (Verače) — 17. oktobra svinjski: Ormož; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Pristava, Zidani most; tržni dan: Dolnja Lendava — dne 18. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Vojnik, Guštanj, Mozirje, Pod-sreda, Trbovlje — 19. oktobra tržni dan: Turni-šče — 20. oktobra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Crensovci — 21. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: črna, Celje, Mala Nedelja, Sevnica ob Savi, Sv. Peter pod Sv. gorami.
Povračilo škode, prizadejane od vojske živini, prenosnim sredstvom in zasebni lastnini. J. V. —
Upamo, da Vam bo zadoščala navedba glavnih določb iz tako zvanega predpisa o povračilu škode, prizadejane od strani vojske in mornarice po službeni potrebi. Objavljen je ta predpis v »Službenem vojnem listu« z dne 18. maja 1939. Po tem predpisu nadoknadi država škodo lastnikom živine in prenosnih (prevoznih) sredstev, ako se pri službeni upotrebi v vojski ali mornarici upropasti ali onesposobi živina ali katero koli prenosno sredstvo, odvzeto v kateri koli namen (da služi za čas vežbe, manevra, poskusne mobilizacije in podobno) in na kakršen koli način. Enako nador knadi država škodo lastnikom ali zakupnikom zasebnih imetij, ako radi izvedbe vežbe, nastanjeva-nja ali drugih opravil, katera izvršuje vojska in
mornarica, imetje določeno dobo ne bi moglo biti izkoriščano ali ne bi moglo biti pravočasno izkoriščeno, pa radi tega ne more dati običajnega donosa ali nastane za lastnika ali zakupnika imetja kakršna koli škoda. Navedena škoda se nadoknadi nezavisno od povračila, predvidenega v členu 244. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter povračila za uporabo, predvidenega v členu 3. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice, škoda, prizadejana zasebnim imetjem, se ugotavlja in povrača le na zahtevo oškodovanca, škoda za živino in prenosna sredstva pa po službeni dolžnosti. Odločbo o povračilu izda poveljnik divizijske oblasti, na čije ozemlju je bila škoda prizadejana, odnosno starešina enakega položaja. Proti odločbi o povračilu škode ima oškodovanec, ako ni zadovoljen z višino dosojene odškodnine ali ako je bij
njegov zahtevek zavrnjen, pravioo pritožbe na ministra vojske in mornarice, in sicer v roku 16 dni po objavi odločbe. Pritožbo se odda v odrejenem roku neposredno starešini, ki je izdal izpodbijano odločbo, ali priporočeno preko poŠte, ah pa oblasti, katera je odločbo oškodovancu objavila. Rešitev ministra vojake in mornarice je izvršljiva. Ako se odškodnina ne prizna v zahtevani višini alt ako se sploh ne prizna, mora starešina na prvi stopnji in minister napotiti oškodovanca s presežkom zahtevka, odnoano s celim zahtevkom na redni civilni spor (na sodišče). — Izplačilo priso-jene odškodnine po navedenem predpisu se vrši po odredbah pravilnika o računovodno-blagajniški službi v vojski in mornarici in v mejah proračuna. Ako se ugotovi, da je obveznik privedel in prijavil tuje živinče ali prenosno sredstvo kot svoje, ne dobi nikake odškodnine, škodo radi onesposob-ljenja ali upropaščenja živine in prenosnih sredstev ocenjuje komisija, sestavljena iz treh častnikov ali vojaških uradnikov, katera ugotovi tudi vzrok upropaščenja, odnosno stopnjo onesposob-ljenja ali poškodovanja. — Prijavo za povračilo škode, prizadejane na zasebnih imetjih, je predložiti pristojni občini ali starešini vojaške edinice, katera je škodo prizadejala, ali kakemu višjemu starešini do poveljnika divizijske oblasti, a mora se predložiti takoj, najdalje pa v roku dveh dni po odhodu edinice, katera je škodo prizadejala, iz tistega kraja (občine). Prijava se poda pismeno ali ustno na zapisnik, katerega sestavi občinski uslužbenec, odnosno starešina. Prijave, ki niso pravočasno predložene, zavrne starešina, ki je pristojen za odreditev cenilne komisije, ter napoti prijavitelja, da se s svojim zahtevkom obrne na redno civilno sodišče. Prijavo zamore predložiti lastnik ali zakupnik sam, ali po pooblaščenem ali zakonitem zastopniku, če pa je odsoten ali zadržan, pa prijavo lahko napravi kak član rodbine ali občina. Starešina, ki prijavo sprejme, mora donosilcu izdati potrdilo o dnevu prijema. — Kot misijo za ocenjevanje škode na zasebnem imetju tvorita dva častnika ali vojaška uradnika, tretjega člana pa odredi občinska oblast kraja, kjer je škoda nastala, iz vrst svojih predstavnikov. Komisija se sestane na licu mesta ter po možnosti v prisotnosti oškodovanca ali podpisnika prijave izvrši potrebni pregled radi ugotovitve velikosti škode. Istočasno poizveduje, ali je škoda nastala kot posledica potrebe službe ali je bila povzročena radi malomarnosti, in čigavi Ako kak član komisije ne soglaša z mnenjem ostalih dveh, ima pravico, da to pristavi svojemu podpisu in mora svoje oddvojeno mišljenje obrazložiti na koncu zapisnika.
Zahtevki ponesrečenega hlapca. Krivda (hudobni namen, malomarnost) ali slučaj. Z. F. Imeli ste hlapca, ki se je že v devetem dnevu službe pri Vas ponesrečil; plačali ste že stroške bolniške oskrbe in odvetnika, sedaj pa zahteva od Vas še vzdrževalnim) za 12 mesecev, in sicer plačo ter denarni nadomestek za hrano in stanovanje ter trdi, da je bil pri Vas zaposlen 17 dni. — Merodajno je vprašanje, kako je prišlo do tega, da se je hlapec ponesrečil, ali radi nesrečnega slučaja, ali po svoji lastni krivdi, ali pa morda po Vaši krivdi — in kaka je bila stopnja krivde. Kot krivdo označujemo hudobni namen ali malomarnost. Hudobni namen je podan, ako kdo škodo, odnosno poškodbo povzroči vedoma in ho-toma, to se pravi, da je škodljivo posledico dejanja ali opustitve predvideval, a je vzlic temu dejanje ali opustitev hotel. Malomarnost pa je podana, kadar se pusti v nemar potrebno skrbnost, namreč tisto stopnjo marljivosti in pazljivosti, kakršno je moči uporabiti ob navadnih zmožnostih. Stopnja malomarnosti je lahko prav različna; zakon razlikuje očividno ali težko malomarnost in lahko malomarnost. Lahka malomarnost je navaden spregled ali napaka, ki se o priliki lahko pripeti tudi tistemu, kateri sicer ne opušča potrebne skrbnosti. Težka malomarnost pa je nenavadno in radi tega očividno puščanje v nemar potrebne skrbnosti; gre za spreglede ali napake, ki se z ozirom na svojo težo ali pogostnost pojavljajo le pri posebno malomarnih ali lahko-mišljenih ljudeh. —- Ako se je hlapec poškodoval namenoma ali ponesrečil po svoji lastni očividni malomarnosti, ni upravičen do nikakih zahtevkov zoper Vas. Enako nimate nikakih obvez, ako se je hlapec ponesrečil po svoji lastni, čeprav lahki malomarnosti, ako je bilo službovanje sklenjeno le za dobo začasne potrebe in še ni trajalo en mesec, ali pa, ako je bilo sklenjeno sicer za drugače določeno ali nedoločeno dobo, a še ni trajalo 14 dni. Ako pa je službeno razmerje trajalo že štirinajst dni in ni bilo sklenjeno le za dobo začasne potrebe In se hlapec ni ponesrečil ne namenoma, ne iz očividne malomarnosti, pač
pa Iz lastne lahke malomarnosti, aH radi nesrečnega naključja, mu morate dati poleg denarnih prejemkov potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do štirinajstih dni Izdatki v gotovini za zdravljenje In nabavo potrebnih zdravil, kakor stroški za negovanje v bolnišnici ali pri drugih ljudeh se smejo zaračunati na hlapčeve denarne prejemke, pripadajoče za čas obolenja. — V slučaju, da je bil hlapec podvržen obveznemu zavarovanju za slučaj nezgode ali bolezni, pa ste morda opustili pravočasno prijaviti ga pri OUZD, ga lahko Vi, ali pa se hlapec sam naknadno prijavi pri OUZD ter bo dobil od slednjega vso potrebno zdravniško pomoč, hranarino in eventualno rento, kakor je to predpisano v zakonu o zavarovanju delavcev. OUZD pa bo najbrž zahteval povračilo od Vas. — Drugačna pa je stvar, ako se je hlapec ponesrečil radi Vaše krivde, pa bodisi da je šlo za kako dejanje ali le opustitev, ki bi jo bilo po gornji razlagi označiti le za lahko malomarnost V tem primeru bi morali Vi — ne glede na to, koliko časa je bil hlapec pri Vas uslužben — plačati stroške poškodovančevega zdravljenja, povrniti mu izgubljeni ali tudi bodoči zaslužek, ako postane nezmožen (popolnoma ali deloma) za pridobivanje in mu vrhtega na zahtevo plačati preiskanim okolnostim primerno bolestnino. Ako hlapec opravlja službo pastirja in dobiva za to hrano in stanovanje, ne bi bil v nobenem primeru upravičen zahtevati od Vas denarni nadomestek za stanovanje in hrano -— vsaj ne, dokler je zaposlen kot pastir — marveč kvečjemu ono plačo v denarju, katero je prej dobival kot hlapec in je sedaj kot pastir ne dobiva. Podporo, katero dobiva hlapec od občine, bi se smelo odbiti od manjkajoče plače v denarju, ako mu jo občina daje le radi tega, ker kot pastir premalo zasluži.
Stroški, nastali po 20. aprilu 1S32. S. Š. Vprašate, kdo trpi stroške, nastale po 20. aprilu 1932. — Ako gre za dolg, glede katerega pritičejo dolžniku olajšave po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, tedaj dolžnik ni dolžan povrniti upniku stroškov postopka po zakonu o izvršbi in zavarovanju, pa tudi ne pravdnih stroškov. Vendar velja glede pravdnih stroškov slednja izjema: dolžnik je dolžan povrniti upniku pravomočno prisojene sodne stroške iz pravde o obstoju, višini ali značaju kmetskega dolga, ki so nastali v
Poldekove žalostne dogodivščine
Do naše vasi ni daleč. Vrh zvonika za-gledaš ta,koj, ko prekoračiš kolovoz čez klanec, vasi same pa ne vidiš, dokler ne prideš skozi visoke plotove, ki so narejeni zaradi kurjereje, prašičereje in drugih rej, med katere spada tudi rod samo-srajčnikov.
Nekoč se je okrog enega izmed plotov obiral Kramarjev Poldek. Ker je bil radoveden, kaj je na drugi strani plota, je splezal nanj. Poldekova radovednost je imela usodne posledice. Na drugi strani plota je bila mlakuža. Poldek je na plotu zgubil ravnotežje. Zazibal se je in sum-
času od dne 20. aprila 1932 do 25. septembra 1936. Znesek teh stroškov se prišteje k glavnici, če ni dal kmet (dolžnik) s svojim postopkom povoda za tožbo In je tožbeni zahtevek takoj na prvem naroku priznal, ni dolžan povrniti upnika stroškov omenjenih pravd.
Višina obresti zaščitenih in nezaščitenih terjatev. Ista. Vprašate, koliko obresti ste upravičeni zahtevati od terjatve, glede katere pritiče dolžniku zaščita, odnosno olajšave po uredbi • likvidaciji kmetskih dolgov, In koliko od terjatve, glede katere dolžniku zaščita ne pritiče. — Ako pritičejo dolžniku baš omenjene olajšave, j* dolžan plačati za čas do 23. novembra 1933 dogovorjene šestodstotne obresti, od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le enoodstotne obresti, od 27. septembra 1936 naprej pa triodstotne obresti To velja tudi v primeru, ko imate za svojo terjatev vknjiženo zastavno pravico hkra-tu za šestodstotne obresti — Ako dolžniku olajšave ne pritičejo, mora plačati dogovorjene, šestodstotne obresti za ves čas — v kolikor niso že zastarane. Opozarjamo Vas še na sledeče:
Izterjava zaščitene terjatve. V kolikor uživa dolžnik glede kakega dolga zaščito (v Vašem primeru glede posojila v znesku 5000 din gotovo), Vam ga ni dolžan preje vrniti, preden mu niste izročili nove zadolžnice skladno s predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Šele po izvršeni zamenjavi dolžniških listin zapade v plačilo prva anuiteta, in sicer šele s prihodnjim 1. novembrom, to je 1. novembra 1939. Ako pa ste postopek za zameno dolžniške listine z novo obveznico sprožili pred 2. marcem 1939, tedaj Vam je dolžnik dolžan plačati anuitete, zapadle v plačilo 1. novembra 1936, 1937 in 1938. Ako dolžnik vzlic zapadlosti ne plača cele anuitete, ga morate s priporočenim dopisom pozvati, da v 15 dneh plača zapadlo, odnosno zapadle anuitete, oziroma ostanek; če tega v 15 dneh ne stori, imate pravico iztožiti vse (torej eventualno 12, ako doslej še nobene ni plačal) anuitete. Razen obresti se zniža tudi glavnica, in sicer na polovico. Ako bi se Vam posrečilo dokazati, da je kmet-dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi, tedaj bi se dolžnik ne mogel okoristiti z olajšavami po uredbi. Predlog na ugotovitev boljšega gmotnega položaja stavite lahko sami brez odvetnika, in sicer pri nespornem sodniku.
ljivo nagnil na drugo stran. Padca ga je rešila srajca, ki se je zadrgnila na kol.
Položaj je bil kritičen. Srajca se je trgala in fant se je z nosom počasi bližal blatni vodi. Neprijetne kopeli ga je rešila mati, ki je slišala obupno vpitje in je prišla pogledat, kaj se je primerilo njenemu nadebudnemu sinčku. Zgodbe za Poldeka še ni bilo konec. Dasi mati ni bila šivilja, mu je vendar z leskovko dobro zašila srajco.
Mati se ni znesla samo nad Poldekom. Ko je nekoliko prišla do sape, je hitela k sosedovim vratom. Sosedi je za dober dan naštela nekaj domačih pozdravov. Soseda ji je spoštljivo odzdravljala z enakimi pozdravi. Nato sta prešli na pravi pogovor.
»Ti Martinovka,« je začela Kramarica. »Samo tvoj paglavec je kriv, da si je moj Poldek raztrgal srajco in bi skoraj utonil v mlakuži. Samo tvoj lazi čez plotove. Moj se vsega slabega nauči od njega.«
»Seveda, moj Miha, ki že osem let hodi v šolo, se bo družil s tvojim dojenčkom! Ta je lepa! Pod koš ga zapri, kakor sem jaz delala, ko je bil še majhen. Ne bo se ti zadušil, ne boj se!«
»Glej, glej,« je odvrnila soseda, »to je pa res pametna misel. Mojega starega očeta oče je bil v mladosti tak nepridiprav, da ga je mati zapirala pod sod, ker ji je vedno uhajal. .. Prav imaš! Pod koš ga bom devala, ko bom pri delu. Tako se mu ne bo moglo zgoditi nič hudega.«
Sosedi sta se nato razšli. Spet sta si bili dobri.
(Dalje sledi)
Pred zaklfačHom lista nošle vestí
Domače novice
Občni zbor ZDK. Zadnjo soboto in nedeljo se je vršil na Betnavi pri Mariboru občni zbor Zveze dekliških krožkov. Zbora se je udeležilo 104 krožkovih voditeljic. Na sporedu so bila važna predavnja. Predavali so poleg škofijskega voditelja še g. kaplan Kores in gdč. Sadravčeva. Kot zastopnik škofa je pozdravil zborovalke prelat dr. Fr. Cukala. Za Prosvetno zvezo je izrekel pozdrav dekletom g. prof. dr. I. Jeraj. Občni zbor, ki ga je vodila predsednica gdč. Karmela Kotnikova, je pokazal z izčrpnimi poročili odbora in celjske podzveze, da je izvršila Zveza v preteklem letu ogromno delo na verskem in prosvetnem polju. Za bodočo delovno leto je bil izvoljen 7 članski odbor.
Oče treh nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. Iz Ormoža v Ivanjkovce se je pripeljal Z vlakom v nočni temi 30 letni viničar Andrej Lazar. Ker postaja ni razsvetljena, je odšel po Izstopu iz vlaka v nasprotno smer. Zapletel se je med kretnice, padel in se pobil do nezavesti. Našli so ga drugo jutro, oskrbeli njegovo pre-peljavo v ormoško bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se mu bila vrnila zavest. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Strel v trebuh. Pri kožuhanju sta se sprla 26 letni posestnikov sin Karel Rezec iz Troben-dola pri Laškem in Zapuškov hlapec iz Velikih Grabovš. V prepiru je hlapec ustrelil Rezeca v trebuh. Težko obstreljenega so preneljali v celjsko bolnišnico.
Hudo povožen tesar. Zadnji ponedeljek je bil oddan v mariborsko bolnišnico 60 letni tesar Anton šauperl iz Limbuša pri Mariboru z zlomljenima nogama in s prebito lobanjo. Šauperl je šel po cesti in se Je hotel v limbuškem drevoredu izogniti tovornemu avtomobilu, pri tem pa ni opazil osebnega avtomobila, kateri ga je podrl in vlekel s seboj kakih 5 m. Stanje hudo poškodovanega je zelo resno.
Smrtna žrtev kolesarske nesreče. Anton Juht-man, rudar iz Toplic pri Zagorju ob Savi, je bil vpoklican k orožnikom na Vače. Z Vač se je moral na kolesu odpeljati po opravku. Na klancu mu je odrekla zavora, padel je v velikem loku s kolesa, obležal nezavesten in bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer Je umrl radi poškodbe glave. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in dva sina.
Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti cenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danea trgovski hiši Stermecki, Celje po novi cenik in vzorce.	1573
Sv. Križ pri Rog. Slatini. Tukajšnji Fantovski odsek ima v nedeljo, 15. oktobra, svoj občni zbor. Vsi pošteni katoliški fantje, kateri čutijo veselje do našega društva, so vljudno vabljeni, da se udeleže v čim večjem številu.
Št. Janž pri Rečici ob Savinji. Žalostno so zapeli zvonovi treh cerkva ter naznanjali daleč naokrog, da se je zopet nekdo izmed rečiških fa-
ranov preselil v večnost, da počiva na mrtvaškem odru truplo dobrosrčne Kovačeve mame. Rajna je bila vzor skrbne gospodinje, številne množice ljudstva so prihajale ter ji skazovale poslednjo čast na njeni zadnji poti. Slovesen pogreb je pričal njeno priljubljenost. Nad vse rada je prebirala nabožne liste. Z lepim življenjem si je zaslužila, da ji Je tudi domači g. dekan A. Požar ob grobu spregovoril pohvalne besede za slovo. Pevski zbor ji je zapel par žalostlnk. Blagopokojni botri, teti in materi bodi Bog za vse njene zasluge obilen plačnik, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Rajhenburg. Gasilska četa priredi 15. t. m. javno tombolo, katere dobiček Je namenjen za nujno izpopolnitev gasilskega orodja.
SLUŽBE:
Mladenko ali mlajšo osebo za hišno pomoč, tudi kot lastno, išče imenitna družina. Murmayr, Maribor, Beograjska.	1566
Sprejmem konjarja, Frangež Franc, Hoče, žaga.
1575
Viničarska družina. Tudi več oseb se sprejme samo na stanovanje v bližini Maribora proti mesečni najemnini 150 din. Vprašati Maribor, Dravska 5.	1570
Samostojno kuharico, vajeno hišnih del in vrta sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na podr. »Slovenca« v Celju pod »Zanesljiva«.	1571
Sprejme se kmečki fant za vrtno delo. Vrtnarija Brandhof, Studenci pri Mariboru.	1572
POSESTVA:
Prodam malo posestvo. Rojko Andrej, Parti-nje 67, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. 1568
RAZNO:
Papir za zavijanje (makulatur) dobite po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Velika prodaja: raznih ostankov baržuna, bar-henta, flanele, popelina za damsko in moško perilo, tiskovine, belo in. rjavo platno, razno perilo, predpasniki, srajce tn obleke. »Pri Sta-rinarju«, Zidanšek, Koroška c. 6, Maribor. 1574
Zelo ugoden nakup! Ali že veste, da dobite lepe Hubertu« plašče že za 239 din, šivane odeje 68 din, ženske vestje od 27 din naprej, flanelo od 5 din, kakor vso manufakturno blago po zelo znižanih cenah le v trgovini Mira Penlč, Maribor, Vetrinjska 9. _1576
Klšte za sadje in krompir poceni dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5.»
lastnosti napravilo HARO nalivno pero priljubi leno!
HARO
1. Lahko tekoča pisava za vsako roko. Z. Piše In riše kakor svinčnik. S. Daje čiste kopije s črnilom.
4.	Piše na gladki ln hrapavi površini.
5.	Pero se da lahko menjati.
6.	4 razno debele konice peresa.
Zahtevajte sûïh© HARO nalivno pero s steklenim peresom)
Ohralna posoif ¡nica v L¡of omeni
1656
r.z.zn.z.
sprejema hranilne vloge proti popolni varnosti in najvišji obrestni meri. Nove vloge izplačuje v celoti takoj.
Nalagafmo nas denar za na$e gospodarstvo v naše domaČe zavode I
KMETOVALCI !
Uporabljajte Redin novi prašek- za rejenje svinj.
Redin preprečuje pogoste svinjske bolezni, jača kosti, veča apetit in pospešuje prebavo ter hi tro debeljenje svinj. Cena 1 zav. 6 din. Poštnina po povzetju za 1, 2, 8 ali 4 zav. 6 din, za 5 in več zav. 12 din.
Drogerija KANC, Maribor,
Slovenska ulica *
Zaloga v Celju: Trg. Lolbner,
Kralja Petra oesta 17 *
Zaloga v Ptuju i
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
Dva rabljena šivalna stroja i okroglim čolnlč-kom, kakor več rabljenih koles proda poceni in z garancijo mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska 11.
1569
POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno »o cene zavoljo pomanjkanja volna in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim ln sicer: Paket Serija R 14—18 m kakof obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov ln flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebin« 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 180 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 8—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 800 din. Pri seriji Z-l—« Vam dovolim celo 10 % popusta. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjena naročil«, in beležim s spoštovanjem RajEpošiljalnlca KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg.	152«
Izkoristite ugodno priliko!
nepremočljivi volneni hubertusi v vseh
barvah...........din 275.—
zimske suknje (štucer), popolnoma
vatirane..........din 225.—
zimske suknje iste s kožuhovino . . din 250.— Fantovske obleke od 60.— din naprej, vsakovrstne moške obleke, hlače, perilo, pletene Jopice, moSke puloverje, vsakovrstno manufakturno blago po zelo znižanih cenah, flanel-odeje, dalj« klot-odeje z zajamčeno belo vato po 100.— din, moške in ženske nogavice od 5.— din naprej, moške in ženske predpasnike po 12.— din —
dobite v modni in konfekcijski trgovini 1344
JURI} KOKOL
Maribor, Glavni tr® 24
nasproti glavne avtobusne postaje
Bolni na pljučih I
Tisoči že ozdravlieni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti orehranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življeuja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vedo potrjujejo prednost te moje metode 'ti jo radi priporočajo.čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno
razpošiljamo, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže
Zbiralnica za pošto: 1557
ERHST PfiSTEKNACK, Berlin, S.O.,
Michaelkirchplatz 13. Abt. Z. 494.
Avgust šenoa:
Beiač Eiukei 17
Povest iz vaškega življenja
V.
Ravno je hotel stopiti Andro iz hiše, da pogleda h konjem, ko mu je zaklical oče iz sobe:
»Andro! Andro! Pridi hitro ven!«
»Kaj je, oče?«
»Hitro sem, ti pravim.«
Andro se poda v sobo, kjer je sedel sam stari Pavlekovič, pušeč za mizo, in vrže vojaško kapo na posteljo.
»Kam si bil namenjen?«
»H konjem sem hotel pogledati.«
»To lahko storiš pozneje. Nekaj ti imam povedati.«
»Govorite, oče!«
»Glej, sinko,« porine stari na stran klobuk in gleda predse na mizo, »dokler si bil pri vojakih, sem razmišljal večkrat, kako bova skupaj gospodarila, ko se povrneš. Saj tako je težko, to vidiš sam. Hotel sem te oprostiti vojaščine, ker si mi edini sin, ali gospoda v mestu mi je rekla, da sem še dosti močan, da imam s čim plačati služinčad, in ti si moral biti vojak. Ta moja krepkost je vražje slaba. Moje kosti se bognie ne dajo več v jutranjo roso, v sneg in na sončno vročino. Že lansko zimo me je mrcvaril protin, ki me še pogosto celo v spanju pri-vija. Sedaj si, hvala Bogu, prišel ti, sedaj boš hodil ti mesto mene na dež in veter, ker si močan, zdrav, mlad ter žilav.«
»Sem, hvala Bogu,« odvrne mladenič, »da se ne ustrašim gospodarstva, to vidite sami.«
»Vidim, vidim, sinko! Ali to še ni vse. Moška moč je bila pri hiši dosedaj boij slabotna, ali ženska je i sedaj taka, da ni vredno po njej povpraševati. Mati je davno umrla, gospodinji moja sestra. Ali kako je to gospodinjstvo? Bog se ga usmili! Stara je tudi ona, starejša od mene. To je stara devica, odpusti mi Bog, pa bi zmiraj prišla in zbadala po hiši, pač nima nikjer miru. A za tuje, za sosede je predobra. Prosijo moko, krompir, da in razdeli še žlice vsakemu vragu in vse za nevračilo. Dostikrat sem kričal ter zmerjal, ali ona samo zamahne z roko in reče: ,Miruj, brate, če pa je siromakom treba, naj imajo, naj uživajo.' Vidiš, prišel je nov gospodar v hišo, mora še nova gospodinja. Večkrat se je zgodilo, da mi je ta in ona vdovica pomignila, a jaz vem, da z mačeho niso dobri računi, zatem sem dal vragu mir. Tebi je ravno to prav. Da, da, moj Andro, ženiti se bo treba.«
»Eh, veste, dragi oče, jaz se ravno ne branim.«
»Dobro, sinko! Vidiš, to je lepo, podali se bomo na snubitev, jeli?«
Mladec utihne.
»No, reci, ali hočeš?«
»E, seveda hočem,« potrdi mladenič nekoliko v nepriliki.
»Zakaj tako kislo govoriš? To ne bo težavno delo, na vsak prst boš naletel na tri neveste.«
Fant se popraska za ušesom, si popravi brke in iztisne iz sebe:
»Po pravici vam bom povedal, dragi oče, ne bo mnogo truda, ni potrebna sveča, da poiščemo mlado.«
»Glej, glej,« dvigne Pavlekovič glavo, »menda nisi kateri poklonil jabolko? Jaz vsaj ne vem.«
»Res sem, dragi oče.«
»A, da, čujmo!«
»Vse vam bom povedal, kako da je. Pa zakaj bi prikrival pred vami, ker ste mi dobri. Večkrat sem rekel že sam sebi: Andro, kaj je moška glava brez ženske? Klas brez zrna, trs brez grozda, svetnik brez milosti. Resnica je, oče, ako ni gospodinje pod streho, so vsi klini majavi, vsaka vreča ima luknjo, skozi katero curlja žito v tuje žepe. Tako sem že davno mislil, preden sem se podal k vojakom. Ali tedaj še ni bilo mogoče govoriti o tem, ker sem vedel, da me druga žena, da me puška čaka.«
»Pametno! Pametno!« kima stari. »Videti je, da si stražmojster.«
»Sedaj sem, hvala Bogu, dal kralju, kar je kraljevega, sedaj sem sam svoj. Poslušajte me. Dosti sem hodil po svoji zemlji; videl sem več nego eno cerkev, sem človek, ki je bil okrog po svetu. Pri nas je navada, da se ljudje ženijo po računu in po volji drugih, četudi se prej niti videli niso; pri nas precenijo mlado po kravah ter vaganih, pa ne vprašajo za srce ter voljo, ne vprašajo, če ni ta'čevelj pretesen za ono nogo, samo, če je prav očetu in materi. To je pri Bogu resnična navada ali ni dobra. Saj veste, ako se veže eno z drugim, so to vražji računi, in človeka je vsekako strah, če gre pred duhovnika po dobro ali slabo. Koliko ljudi se kesa pozneje, ko sili mož sem, žena tja, ker se ne ve, ali so močnejše hlače ali predpasnik. Poglejte po vasi, koliko je tu prepirov in pretepov, koliko pokore, ali prepozno je iti popoldne k maši. Jaz nočem tako. Drugod po svetu se ne ženijo ljudje tako, pa tudi v knjigah je drugače citati. Po drugod mlade vprašajo: Bi li ti mene, sem pa tudi zate, srce se vpraša. In to je prav. Če drug drugega v dušo pozna, zna vsak za rano drugega, a kar sta spojila srce in volja, se bolj sklada nego to, kar je veter skupaj spihal.«
»Ti, moj dragi Andro, ti ženeš svoj voz preveč na desno in levo, a ne boš prišel nikdar na konec pota. Ali že imaš katero izbrano?« »Imam, oče.«
»Kako je ime tvoji dušici?« »Mara našega soseda.«
»Ah!« se dvigne stari na lakte, ali smo vlovili ptičico? Mar je to resnica? Sedaj pa poslušaj mene ti, moj dragi človek, ki si hodil po svetu. Naj bo navada drugod po svetu kakršna koli, naj pišejo knjige, kar jim drago, jaz pa pravim in pravim, dokler sem jaz živ in zdrav, ti Mare ne boš ženil, pa magari se križaš na desno ter levo, jaz ti pravim, da je bilo jabolko, katero si ji dal, piškavo.«
Mladec se prime za srce in pogleda v začudenega očeta.
»A veste li, oče moj, da mi ni to šinilo v glavo včeraj, da so to davni računi, da sem imel Maro v srcu tri polna leta, kakor se nosi podobica Matere božje v molitveniku, da je to tako trdno zapisano v meni, kakor da je vrezano v kamen. Ko so me peljali k vojakom, kako je tedaj milo plakala, kako ji je hotelo srce počiti od žalosti. Bože! Tega ji ne bom nikdar pozabil. A zdaj je vaše srce tega dekleta zasovražilo? Ali vam je rekla kaj hudega? Mar li ni poštena v duši, ne drži li vso Martinovo hišo — a ta je, bogme, prva v vasi, od te strani vas ne more boleti glava.«
»Ne vem niti ne vprašam, kakšna je. Oprana ali neoprana, reva ali kraljica, poštena ali vlačuga, naj bo kaka če, moja snaha ne bo, pa če so to stari računi, krivi so bili, jaz jih hočem popraviti.«
»Ne boste, pri moji veri, oče, ne boste,« plane stražmojster, ponosno dvigne glavo, »očetu čast in poštenje! Vem, da nas Bog uči starše spoštovati. Tega se hočem držati, četudi sem bil vojak, a tega ne zapoveduje ne božji in ne ljudski zakon, da ne smem ljubiti poštenega dekleta, ker to ni po volji očeta ali matere. Kaj takega se tudi ne da zapove-dati. Srce je na svetu največji gospodar, kar mu je drago, mu je drago, kar mrzi, to mu je odvratno. Človek božji ni nema, neumna žival, človek ima oči, pamet in srce. V našem kraju in med našim svetom je resnično navada, da se srce ne vpraša, a jaz se te navade ne bom držal; ni vse pametno, kar je starinsko, kakor tudi ni vse dobro, kar je novo. Ni nikaka budalost ali slabota, da bi znal zrel človek izpreči svojo voljo, če bi šlo za kak prepir ali sramoto. Ali tega, hvala Bogu, v tem slučaju ni. Zato oče, pri moji veri in Bogu, Mara bo ostala zapisana v mojem srcu do groba, kakor je sedaj, kakor je bila, ko so me klicali k vojakom. Oh, vedeli ste vi tedaj za to, vedeli ste, ali ni bilo ugovora, a danes kričite na dekleta kot na samega vraga.« (Dalj© sledi)
Nesrečni otok Guverner francoskih otokov Reunion je izdal narodbo, da bodo odslej reševali ljudi, ki so na ctoku St. Paul, samo ša proti odškodnini, ki jo je treba vnaprej plačati. — Otok St. Paul, ki je v južnem delu Indijskega oceana, je vprav preklet otok, ki ni le zahteval mnogo človeških žrtev, marveč je stal vlado Reuniona že mnogo denarja. Spet in spet odpluje jo majhne ribiške ladje v bližino St Pau-la, kjer je mnogo rib, s tudi polno nevarnih čeri. Namesto bogatega lova pa so se ribiči v mnogih primerih potopili, ko se jim je ladja razbila ob čereh S t. Pau-la. Vsi opomini, naj se ribiči varujejo tega otoka, so bili kot bob ob steno. Preveč je ljudi izvabilo upanje na bogati plen. Zatorej hočejo zdaj z omenjeno naredbo preprečiti in vsaj zavirati drzne vožnje v tiste kraje. — Otok St. Paul je sploh otok samih žalo-iger Vprav pred letom so pozabili poslati po delavce neke francoske tvrdke za izdelovanje ribjih konzerv. Ko so se slednjič spomnili nesrečnih delavcev in poslaU ladjo ponje, je bilo že tri četrtine ljudi mrtvih zaradi skorbuta in bolezni beriberi.
*
Od francoske revolucije do danes Zavoljo naslova nikakor ne smete misliti, da gre za kakšno novo Me-tuzalemko, ki bi morala šteti danes najmanj 150 let, če naj bi bila sodob-nica francoske revolucije. Gre za papigo, ki je last neke dame iz madžarskega plemstva in o kateri je dokazano, da je s svojo nekdanjo lastnico, neko francosko plemkinjo, pobegnila is Francije v dnevih velikega prevrata. Lastnica je bila dvorna dama r francoski revoluciji obglavljene kraljice Marije Antoanete in beg s» je moral izvršiti gotovo v žalostnih okoliščinah, kajti papiga ponavlja 9« danes v brezhibni francoščini: »Joj menil JoJ meni!« Gostje, ki prihajajo prvič v hišo madžarska plemkinje, se pil tem vzkliku zdrznejo,
MALA OZNANILA	Pnitmn afobln i- 1--1 WM^MMWB	
	sprejme takoj Konrad Kurnig, Vitanje. 1565	II. „L
SLUŽBE:	Mesarski vajenec se »prejme. Vprašati v mesariji Zupan, Dogoše 82, Maribor. 1564	
		al Na grobovih Y boste prižigali lttčfce (sveče) 1 ki jih kupite v '4 t prodajalnah lipi ip? Tiskarne sv.Cirila v Mariboru: I Slovenski trg 7
Krojaškega vajenca iz poštene kmečke hiše sprejmem. Franc Deželak, krojač, Hrastnik. 1547	Mlinarja, pridnega, treznega, išče za takoj tovarna Bezjak, Fram. 1530	
Šiviljsko vajenko iz poštene hiše sprejme Farazin Lojzka, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1554	POSESTVA:	
	Prodam takoj majhno posestvo pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Naslov v upravi. 1563	
Služkinjo za staro bolno gospo Iščem s 15. oktobrom. Ing. D. Tomšič, Plinarniška ul. 6/1. 1552		
fiafarja, oženjenega, veščega sadjarstva, živinoreje in kmetijstva, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, števila in starosti vseh rodbinskih članov ter zahtevkov ob naturalni prehrani je staviti upravi lista pod »šafar 1553«.	RAZNO:	
	Novi baterijski radio-aparati za deželo za 900 din takoj na prodaj. V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice. Ponudbe Agentura Philtns Plch-ler, Ptuj. 1556	
Absolvent vinarske šole išče službo pri graščini ali vrtnarju. Pismene ponudbe upravi lista pod »Absolvent 1550«.	Lepe zelnate glave kupi Lovrec, Maribor, Koro-fika cesta 31. 1542	
Ofra sprejmem na majhno posestvo tik Ptuja. Stanovanje ln oral njive brezplačno. GCtzl, nadgeometer, Maribor, Aleksandrova 43. 1549	Prodam nov hrastov »od 1240 litrov. Naslov v upravi 1544	Odeje, zavese, preproge, koče, pernice kupite najceneje pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 0 ln Glavni trg 1. 1543
	Za grobove prodajam poceni nagrobne spomenike. Vprašati v trgovini Vid Murko, Maribor, Meljska cesta 24. 1648	
Sprejmem vini čarja, tri delovne osebe, pridne ln poštene, srednjih let, v bližini Maribora. Na razpolago sta dve kravi, nekaj njive in vrt. Mleko se prodaja. Vse ostalo po dogovoru. Nastop 1. novembra. Ljutomerčani in Haložani Imajo prednost. Predstaviti se osebno pri Tra-fenik, Maribor, Gosposka ulica 26. 1546		Vinske sode ln kadi vam nudi najceneje Ledinek Pavel, sodarstvo, Maribor, Gozdna ulica (konec Betnavske ceste). 1562
	X B O Z A-HUBERTUSI A B O Z A-O B L E K E ABOZ A.- prodajalne: LPreac, Maribor, M.Kotnik, Glavni trg 13 Grajski trg 1	
		Nagrobne križe, železne peči, Štedilnike in vso drugo železnino dobite v veliki izberi ln po ugodnih cenah pri tvrdki železnlne Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. 1525
Pridno kmečko dekle, ki se zna voziti s kolesom, sprejme pekarna Limbuš. 1559		Ajdov med, med v satovju ln suho satovje kupuje Medarna, LJubljana, Židovska ulica 6. 1494
STALNO M
V	NA1NOVE15IH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAlBOLlil KAKOVOSTI	w	w
IN PO NA1NIŽ1IH GEN AH W * 9 *****	^P^CELJECS
NA1VEČ1A DOMAČA TRGOVSKA HI*A V 1U605LAVI1I! VZORCI IN CENIK ZASTONJ
Išče se pridno dekle, ki zna samostojno kuhati in opravljati hišna dela, k majhni družini. Plača po dogovoru. Dopisi pod »Slattna-Radenci 1561«.
Sprejmem pošteno služkinjo, ki razume vsako delo. Tomaž Klasinc, Sv. Marjeta na Dravskem polju, pošta Rače.	1558
Stalna služba! Delavska družina se Išče za krav-jerejo, svinjerejo in poljedelstvo. Posestvo Gam-eenegg, pošta Guštanj.	1551
Vajenca sprejmem. Gole Franc, mlinar, Zg. Vo-llčina 67, Sv. Lenart v Slov. goricah. Prodam tudi štiri mlinske kamne.	1560
Trgovskega pomočnika, kateri tudi šofira, sprejme tvrdka škerlec, Gornja Radgona. 1510
Jesen Je tu! Preskrbeti se boste morali zopet s toplo zimsko obleko in perilom! Toda kje? — Tudi letošnjo Jesen smo poskrbeli za veliko Izbiro najrazličnejših fitofov, volnenega blaga, barhentov za ženske obleke in perilo, po zelo ugodnih cenah. Pridite in se prepričajte! Tušak Josip, trgovina, Sv. Anton v Slovenskih goricah.	1496
Nogavice vseh vrst; oblačila moška, ženska, otro-fika; najnovejše, najcenejše v trgovini — ple-tilnici »MARA«, Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 (poleg cerkve).	1533
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi In plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1000
ZABOJE za Jabolka in krompir dobite poceni V Cirilo vi, Maribor, Koroška cesta.
Konjske ltoce, posteljne odeje, nogavico, perilo, obleke, predpasnike, dežnike, rute, blago za ženske obleke, perilo, posteljnino, volno za strojna In ročna dela, pletene obleke, vse vrste pletenine kupite najugodneje v novi trgovini in pletilnici »MARA« A. Oset, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). „ 1486
IZ LASTNE DELAVNICE
pletene jopice za otroke, ženske in moške najceneje v veliki Izbiri, tudi po meri tekom 0 ur izdeluje	1508
»LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24.
Ljudsko po§of ilnica v Celju
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.
Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
0010100100020102010002010001010001020102010101010001010001000201000102010101010101000100010200000100000000010001324800000201000002010100532302000202010002020000010001020102020101010100010101010102000100020102010201000510090001020607110002000100
Hranilnica Dravshc DanovineHarSfter
Centróla: Maribor
v lastni novi palaCi na oglu Qosposhe-Slovenske ulice.
Podružnica: Celle
nasproti pošte, pref JulnoSta-îersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem ln z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuj« vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Illllllll
Vse različne tiskovine
naročajte v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor
Poročne prstane, ure, zlatnine
v veliki Izbiri in najceneje Budilke 39 din naprej, žepne ure 45 din naprej pri urarju
M. ILOER-JEV SIN
Maribor, Gosposka ul. IS
Zahtevajte brezplačni cenik.
Pred likvidacijo jako znižane cene. Dam-ski in pelc-plašči že od 250 din naprej itd. Trgovcem velik popust nudi 1482
TRPINOV BAZAR
MARIBOR, VETRINJSKA št. 15.
sem pripravil veliko izbiro barhentov, za obleko in perilo, flanele, volnenih štofov, volnenih jopic, odeje, nogavice, hubertus-plašče, moške čepice in klobuke ter nešteto drugih predmetov. — Cene zelo nizke! — Točna postrežba!
STAL? ) KUPUJEM
suhe gobe, fižol, krompir, orehe, oves, pšenico. — Plačam vedno najvišjo dnevno ceno!
Se priporoča
ANTON HRA ŠTELJ
trgovina z mešanim blagom, 1545 Sv. Lenart v Slov. goricah podružnica Sv. Benedikt, Slov. gorice.
Moško in žensko perilo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira
volno, razna ročna dela, DMC, jopce in
puloverje, šiviljske in krojaške potreščine
nudi zelo ugodno modna trgovina 1378
MIRKO BRECKO Maribor, Aleksandrova c. 23.
Kupujte pri naših inserentili!
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI *
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.


najbolje In najvarneje pri
SpodnteStaterski ljudski posojilnici
Gosposka nlica 23 f PlUFlIUMrtl Diica 10. oktobra
repislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Tinkar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna 3V. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru