t
PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Juaoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN O F J. S. F. AND ITS * EDUCATIONAL BUREAU
Japonska ostane varna za stari red in cesarja
Pod nadzorstvom generala Mac A rt h ur ja ao se vršile v novi japonski parlament prve redne
OBOLELI VETERANI so po saslufi našefa Rdečega kriia deleini tudi veliko sabave Posebno Usti. ki so na bojiščih dobili živčne bolesni. Na gornji sliki je dekle, k Jih vedri v aktih s isučenim psom.
Konferenca velik^ četvorice se razšla brez da bi uspela
Državni tajnik Marshall le upa v sporazum. — "Izvestja" v Moskvi optimistične. - Graditev miru na podlagi dveh sistemov težavno delo
HISTERIJA, KI NE OBETA NE NASI DE2ELI, NE SVETU NIC DOBREGA
Henry Wallace je bil podpredsednik Zed. držav. Ako bi pokojnemu Rooseveltu ne bilo toliko za naklonjenost "demokratov" iz južnjaških držav, bi bil Henry, ne pa Truman, njegov naslednik v Beli hiši.
Wallace je zadnji "newdeoler", ki v demokratski julcna	e
stranki še kaj pomeni. Toda ali je to res?	Komunisti, proti katerim j^
Ne, ni.	i .	bilo osredotočeno največ kam-
Demokratski in republikanski kongresniki ter se-
. . r , i . .. .	. . glasov. V zbornico so dobili štiri
natorp zahtevalo vse sorte kazni proti n/emu, ker fe ^tsmce ali dva manj kot so Jih
*—s.** - *----jm ------1	-	|mc|i v provizorični zbornici.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
t
volitve po vojni. Zmagale sovjetske vlade predlagan za go-konservativne stranke, d asi ivernerja inter nacionaliziranega imajo vse do ene demokratična | tržaškega
govoril y Angliji, v Franciji in drugod kjer je bil v Ev-ropi proti naši novi (Trumanovi) vnanji politiki in za zgraditev miru v Evropi.
Wallace postane morda še slaven mož. Je velik mislec, a rad bi, da ostane svet pod kapitalizmom, ki bo res "free enterprise" ltd.
V potek 25. aprila je bilo poročano, da je Wallace
"izvršen", saj kar se Los Angelesa tiče. Kar je v New	w_ _________
Yorku Madison Square Gordon, to je v Los Angelesu politični organizator. Od vsega
ga je v to službo v imenu svoje vlade sovjetski delegat Andrej Grome j ko (Gromykol na zborovanju varnostnega sveta Združenih narodov v Lake Success v New Yorku. Ameriška delegacija je predlog odbila, iz razloga,
GaneniMKacA rtli"ur"je k temu <*" . Branting nima zadostnih
rezultatu minulo nedelja japon-1	" Uko sluzbo
George Branting je bil od so-|dvojila. Sla je v gore, da se sestane s poveljnikom grških ge-rilcev "generalom Markosom", Priporočil pa ga ni bilo par dni, nato se je
ozemlja.
skemu ljudstvu čestital, ker je tako odločno odklonilo "komunistično "vodstvo.
Rezultat volitev jo bilo lahko; rcn social demokrat, z močno
itak v naprej uganiti. General i Mar Arthur ni le isbofen vojaški veičak temveč tudi prvovrsten
večina komisije odločila iti na prejtpo svojih poteh, a skupina sovjetskega bloka pa ga je čakala dalje. Nato so se vsi člani komisije spet sešli, sestavili dolgo poročilo in ga obložili z dokumenti ter zaprli vse skupaj v kovčeg. Na poti s svoje misije pa se jim je kovčeg izgubil! In
. . „ . 0 . _ i t i seveda, sum, kot običajno, je ie« Kdo je Branting? Šved, fell je ^
na "balkanske intrigante" in
Hnmik ir/u4ilniK m act l h \T Clfon -	.....	.	, ...
susljali so, da so to zakritje povzročili nedvomno sovjetski špi-joni. A se je dogodilo, da so tisti kovčeg našli v poštnem vagonu
v raznih vodilnih mestih v Šved ski vladi, po prepričanju zme-
vero v demokratični socializem. Udeleževal se je mednarodnih konferenc, delavskih in drugih, vse svoje življenje. Torej ima
Hollywood Bawl.
začetka okupacije je skrbel, da skušnje. Ampak ker ga je Ame-
v Sofiji na Bolgarskem. In dognali so, da so poštni delavci na Grškem — oziroma eden izmed njih, vrgli tisto počiljatev pomo-
r v wood DO Wl.	„	—----—.----- —I ,-	•	I1J«1, vigu	p^oiijovcv pimus
Sfaina or.no - najv^a in rtno v** m*.„-	^	I
industrialni iAteresi, in da se ja-
Tako se je zadeva izčistila in s Sovj. vlada v predlaganjih tem je odstranjen saj en vzrok
skem mostu, ki lahko sprejme na tisoče ljudi.
Najel jo je za Wallacejev govor odbor organiza- ponski gospodarski sistem okra- j kandidatov" za governerja trza- za podpihavanje novih diplomacij Progressive Citizens of America. Glavni njen vo- ni kot i« bil 7* tor*i "	škega bkrožja vzlic temu. da ji tičnih sporov.
Državni tajnik Marshall se je rok. vrnil iz Moskve minulo soboto, v nedeljo pa tajno konferiral s Trumanom in s člani kongresa za vnanje zadeve. Zadnji pOn-deljek pa je javno govoril o svojih vtisih glede moskovske konference po radiu.
Z izidom nezadovoljen
Nič ni tajil, da se je vrnil nezadovoljen. A ob enem je poudarjal, da je toliko nasprotujočih si problemov, in tako veliko navzkrižij, da že to. ker so se o njih prerekali in se drug z drugim seznanili kaj kdo misli in hoče, je ugladilo pota za naslednji konferenci, ki bosta o mirovni pogodbi, oziroma glede bodočnosti Nemčije obe v jeseni. Ena v Ne>v Yorku ob priliki zborovanja Združenih narodov, druga pozneje v Londonu. ^
Za svet ni dobro, ker se' sporazum zavlačuje. Ampak vprašanja so tolikšna in interesi tekmujočih še ostalih velesil tako navzkrižni, da bi bil čudež, če bi Marshall prišel nazaj iz Moskve in rekel Trumahu: "Vse se je dobro izteklo!"
Zborovanje v napetosti
Nekako tik ob pričetku moskovske konference, ki je trajala 46 dni, je predsednik Truman proglasil svojo doktrino — pra vijo — da bo zgodovinska — namreč boj proti komunistični ekspanziji Vsepovsod po svetu. V socialističnem jeziku se bi to reklo, borba za kapitalizem proti vsem, ki ga ogrožajo.
Naravno, da Trumanova vojna napoved na ljudi, ki vodijo, oziroma vladajo Sovj. unijo, ni vplivala dobro. In tako se je v tej atmosferi "velika četvorica prerekala" in se razšla praznih
- Avstrijsko vprašanje
Niti avstrijskega vprašanja ni mogla rešiti. Ena izmed spornih točk glede Avstrije je sovjetska in jugoslovanska zahteva za reparacije. Avstrija je ubožna, toda je pomagala Hitlerju pleniti kjerkoli je mogla, seveda, "proti svoji volji", kajti tudi ona je bila napadena od njega. Toda Moskva in Beograd, pa i Praga ter Varšava dokazujejo, da se je podala brez upora.
Na tej neuspešni konferenci v Moskvi je zastopal Avstrijo njen minister vnanjih zadev Kari Gruber. Po povratku na Dunaj je reporterjem tujezem-skega tiska dejal, da se je vrnil od tam razočaran. V intervjuvu dne 27. aprila (Associated Press) jim je tolmačil, da če Avstrija še kdaj postane "svobodna in demokratična", se to ne bo zgodilo po zaslugi zaveznikov, ampak kljub njim." Enako je istega dne govoril svojemu ljudstvu v radiu.
Glede moskovske konference je v radiu rekel, "da ni bila uspeh", ne samo kar se Avstrije tiče temveč da ni nič izdatnega
(Konec na 5. strani.)
dja je Wallace.
Odbor je našemu bivšemu podpredsedniku to areno odpovedal, ker noči, da se bi v nji "usiljevalo tuje ideologije".
V isti areni je pred mnogimi leti vzlic silnim protestom dobil prostor za svoj govor v ameriški delavski zgodovini nesmrtni Eugene V. Debs. On je v vsakem svojem govoru propagiral zlom kapitalizma. Pa so mu tu in tam le dali dvorane na razpolago, češ, naj se izpuhte besede iz njegarin naj mu njegovi pristaši ploskajo, jim bo vsaj odleglo in bodo lahko v miru spalil
Tako je tudi bilo. Debs je govoril marsikje proti volji magnatov, ki so kontrolirali velike dvorane, a ko so bili uverjeni, da je to bolje kot pa da se jim bi za-duševalo tffas In bi morati v podtalno*!, %o smeli govoriti.
, Zadušen pa jim je bil glas med prvo svetovno vojno toliko, da kdor je javno govoril, je marsikdo moral v ječo.
Henry Wallace je reporterjem v Parizu dejal, da ni ne komunist, ne socialist, pač pa da je le demokrat in kot tak samo "torij progresivnih nazorov\ ,
S tem se ie slabo označil. Za "progresivnega torija" se smotrn tudi Winston Churchill.
Wallace se je vrnil in je blaten toliko kot nobena druga politična osebnost v sedanji histeriji.
Njegovo geslo je mir. Sklenitev trajnega miru in ureditev organizacije združenih narodov za vzajemnost.
Ako bo v tej misiji uspel, bo ostal v zgodovini večja osebnost kot pa sta predsednik Truman in njegov driavni tajnik general Marshall.
sem ampak da se ga demokrati- ^ Branti ^^ ni ^^ žira kolikor največ mogoče po ^ Njfn ^^ predlaga.
ameriškem vzoru.
Ferruccio Parri je dne 24.
I nec je bil Terje Wold, član nor-1 aPriU. v »tagu dejal, da so t Nsjjačja iz te volilna borbe je vtžkJ vrhoVnega sodišča in desničarski elementi za Italijo izšla social-demokratlčna stran- bivši	™ntster v norve- vecJa nevarnost kakor pa levi-
žki vladi. Tudi on je sposoben
in po mišljenju socialistX7aj "	ze predsednik Italijan-
reče kar kdo hoče, politika Mo- ske vlade Smatra se M dcm<^
ka. Izmed 4S6 poslanskih sedežev jih je dobila 142. Ampak japonski social-demokrati niso niti pred prvo svet. vojno v social-stični fnternacionali kaj prida sloveli. Vzrok temu je bil, ker so smatrali i socialiste sapadnih sil za podpornike imperializma, ki je takrat sasužnjevsl vso Azijo, s izjemo Japonske, ki se mu je izmuzavala stopnjama is rok z graditvijo svojega imperiali-
Vendar je značilna, da je U
Grčija šm jača svojo oboroženo silo
Grška vlada je na račun naše obetane materialne in tehnične pomoči povečala svojo žandar-merijo za šest tisoč mož. Njena armada šteje okrog 130,000 mož, angleške čete v Angliji pa štejejo (takih 15 tisoč mož.
več mandatov, ne pa večine. To ie najbolj na mestu pomeni, da bi Japonska ljudstvo rado v socialni preobrat, tada ne pod kontrolo ali pa pod oblast
Čete grških gerilcev ali partizanov imajo okrog 15 tisoč moških in žensk. Tako trdijo njim nasprotni viri.
V Zed. državah več
žensk kakor molkih
Skozi dolgo dobo je bilo v Zedinjenih aržavah zmerom veliko več moških kot žensk, posebno
Rusije.
Liberalna stranka, ki je liberalna le po imenu (načeljuje jI premier Sigeru Yoshida), je dobila 133 sedežev, demokratska stranka (demokratska samo na papirju) ima v novi zbornici 12«
sedežev, ljudska kooperativna stranka 31, komunisti kot le omenjeno štiri, razne manjše skupine IS, neodvisnih poslancev pa je 14, to je takih, ki ne pripadajo nobeni stranki.
Upravičenih glasovati #ri teh volitvah je bilo 40 milijonov vo-lilcev. A le 27 milijonov jih Je šlo na volišče. V glavnem meatu Tokiu Jih je kar 4» odstotkov ignorirala volitve. Za demokra-tiziranje Japonske to ni dobro znamenje.
skve je zares agresivna. Toda da-li bi eden ali drugi, namreč Branting ali Terje Wold ugajala željam tržaških in okoliških Slovencev ter Italijanov, to je vprašanje. Oba sta z daljnega severa in oba veliko sorodne j ša temperamentu Anglije ter Zed. držav kot naturi probivalstva, ki živi v Trstu in okolici Ali pa bi bil baš človek take hladne

Komisija Z. N., ki je bila na raziskovanju na Balkanu, da ugotovi, ako Jugoslavija, Bolgarija ter Albanija res drezajo v sršenovo gnezdo v Grčiji ter s tem nete v nji civilno vojno, si ni napravila kaj prida slovesa. Prvič, ker se je zamerila grški vladi. Ta jo je obdolžila "pri-stranosti". Potem, ker se je raz-
krata. hi pa socialist, ne komunist. Bržkone je konservativnej-ši kot pa naš Henry Wallace. Vzlic temu se boji, da Italija znova zagazi v fašizem, ako bomo pomagali v nji klerikalizmu (dasi ga ni tako označil) in pa reakcionarnim strankam. Je dobro, da je Parri popravici govoril. Po poklicu je profesor. In med vojno je bil partizan. V
House v Chicagu je dejal, da ako hočejo Zed. države Italijo varovati pred komunizmom, naj pomagajo dvigniti življenski standard njenega ljudstva in zajeziti privilegije, ki se zajedajo v maso.
Henry Wallace je imel na svojem potovanju po Evropi burne dneve. In tudi nekaj zabave.
(Konec na 5. strani.)
V tej številki
v onih letih, ko je bilo napeljevanje na višku. Nedavno pa je census bureau poročal, da je sedaj tu 400,000 žensk več kot pa moških. Isti urad ceni, da štejejo Zed. države 141 milijonov prebivalcev.
politika zasenčil je domače probleme
Ko Jc bil« m pozoMiost poli- kita navzdol In podedlc. te ln-,20. 30 od.t.tkor i« ponekod »u- mor.1 biti ureditev notf«nW«
CHICAGO
tične javnosti obrnjena na konferenco velike četvorice v Mo* skvi, je predsednik Truman povabil na sestanek nekaj vodilnih kongresnikov ter senatorjev, in jim predložil poročilo njegovih svetovalcev,., spisano na podlagi ugotovitev ekonomskih veščakov.
V industriji je nepokoj. Pre-
flacije bo nova "depresija".
Predsednik Truman ja ma gnatom Industrije, bankirjem In
di več. Čemu jih ne bi sadaj znižali recimo l%% sebi v reklamo, češ, odzvali smo sa Trumaneve-
frgevskim velemagnatom tole mu apelu.
Cikalke podružnice SANSa mogarjl A ^ ne vedo pri čem r ... M t da so — ali kaj Jih čaka.
vpriiore v nedeljo 4 maja dramo
Dohodki trgovin in industrije so večji kot ie kdaj, toda — toda blaga pa se proda manj. Vzrok je — inflacija. B.. Morda jim je Truman po jaški jo je spisal Engelbert nil i to, da se prihranki povpreč
"SIN
n
Gangel.
Zapomnite si datam, ker je spremenjen z U. na 4. maja.
Ta priredba se vrši v dvorani SNPJ na 80. Lawndale ave.
nega delavca znižuj^o, kar je soditi po zmanjševanju njihovih vlog in pa da vsled tega "navaden" človek prodaja svoje vojne in hranilne bondc.
Ako se bo to nadaljevalo, bo kupna sila navadnega ljudstva
priporočil: 'Znižajte cene!' Nje gova mnenje je, da le na ta način sa nam bo mogoče oteti poloma, kakršnega smo doživeli pod Hoovrom, in da le to bo stabiliziralo odnošaje med unijami in delodajalci.
In res se je pričala kampanja sa nižanje podražitev. V nekaterih manjših krajih sa sa združeni trgovci sadlnlli poceniti vse. kar prodajajo, deset odstotkov. In sedaj sa to manjšanje cen oglaša kot da ja to neko čudo, in da nas zares izvleče it nevarnosti inflacije in poloma. Seveda. kapitalistični tlak ne pave, da so cene ša vzlic tem "znižanjem" veliko višja kot pa so bile pred odpravo OPA. V onih dneh so jih špekulanti dvignili
Is vladnih statistik je rasvi-dno, da so profit! velekorporacij bili lani višji kot še kdaj. Letos obetajo postati ša večji. In ker ja ameriško gospodarstva monopolistično, ne pk kak resničen "free enterprise", to pomeni, da mala skupifla magnatov odloča o vsem na lam ekonomskem ustroju.
Toda namesto da se bi ameriška javnost brigala sa svoje interese In pritiskala na svezno vlado za zavarovanja "našega načina življenja", govori sftolj kako na I sa enkrat obvarujemo Grčijo in Turčijo "pred komu-nizmom" in pa potem ša vsako drugo deželo "kjerkoli na svetu".
Naš glavni problem sedaj bi
gospodarstva s stališča koepera d je s vsemi deželami, ki bi bile pripravljena iti v vzajemnost s nami. Toda sgalj boj prati "komunizmu" nas bo nekega dne našel rta slični točki kot I. IMS.
Dohodki farhtarjev sa fte lani padli. Trgovine v mestih, dasi imsjo še sijajen "bisnis", tudi že beležijo nasadovanje. In četudi proflti vsled prenapihnjenih cen rastejo — nekega dna bo mehurček počil. In tedaj sa bodo ljudje zanimali belj sa svoja težava doma, kot pa ameriške eljne Interesa V Saudi Arabiji, v Perziji In v Iraku, ali pa za obvarovanje starih režimov v Grčiji, v Turčiji, na Ki
tajskem itd.
Je popolnoma prav, da ee brigamo sa svetovne probleme In vnanjo politiko naša vlade. Toda vnanja politika be pemenila nekaj le če %omo notranjo pol« tlko pravilno vodili.
Na peti strani v tej številki je oznanilo glede bodoče konvencije SANSa. Dalje dopis Franka Smitha, ki oglaša prireditev odbora Sansovih podružnic. Vršila se bo to nedeljo v dvorani SNPJ.
Prejeli smo precej poročil glede priredbe v korist Proletarca, ki se je vršila 20. aprila. Vseh nismo mogli urediti za v to številko.
Joško Oven piše o nji v svoji koloni na drugi strani in Anne Beniger na tretji strani. Druga poročila pridejo na vfsto pozneje.
Etbin Kristan je v aprilu to leto dopolnil osemdeset lot. Članek o tem bo v prihodnji številki. Citajte o tem tudi dopis, ki ga ima v tej številki Louis Kaforle.
In no prezrite čitati roman "Iz ljubezni", ki ga jo napisala Wanda Wasilewska.
V	tej številki je tudi izkaz prispevkov v tiskovni sMa<£
V	prihodnjih številkah bodo poročila in razprave o raznih i^aših notranjih zadevah, «t. pr. o JSZ, o agitaciji za Proletarca, o Slovenskem delavskem centru, o pevskih tor dramskih zborih.
Prodvsem so bomo morali posvetiti boljši agitaciji — namreč več ljudi bo moralo pristopiti zraven sa ta list, ako ga hočemo ohraniti. ,Citatel|ev in drugih prijateljev ima prilično, agitatorjev pa premalo.
Iz kolone upravnice jo razvidno, da s« jo oglasil prijatelj iz soseščine Willarda v Wisconsinu in dokazal, da so novi naročniki še lahko dobe vzlic izumiranju "starejše" generacije.
Lahko bi v tej številki omenili tudi rasno pohvalo o letošnjem Ameriškem družinskem koledarju, ki pa |o itak te bil tolikokrat dobro ocenjen, da se vsem, ki o njemu piše|o, zahvaljujemo.
* Sedaj gre največ izvodov toga — pa tudi prejšnje* ga Ittnika v stari kraj. Tudi od tam so si ga naročili, predvsem razne vladne ustanove.
Ako imate v stari domovini svojce, pošljite jim, ako le zmorete, no samo letošnji temveč tudi lanski letnik Ameriškega družinskega koledarja.


PROLKTAJUCC
PROLETAREC
UST ZA INTKIUtSB D2«JtVSKEGA LJUDSTVA.
lwd*U J
IZHAJA VSAKO SREDO.
DeUvtk* TUk«fM DrvftWe, CkU«a«. UL
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE^E NAJtOCNINA w Zedinjenib driavin u cel« leto |3.0u; sa pel WU 11.75;
' u četrt leU 91.00. iBfitflMtTo: M celo leto $3.ft0; up«IUU $1.00.
morajo biti v našem uradu najposaejo 4o pondoljka popoldne sa priobčit«? v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Pabltahed ivtry Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publisbinf Co.
In«. EaUblimhed 100«.
Editor.
Frank Znits
BUCSCRIPTION RATES: Jailed States: On« Tear SS.Op; Six Month« $1.76; Thr«e Month« $1.00. Foreign Countries, Om Year $3.50; Six Month« $2.00.
PROLETAREC
U01 S. I-awndale Arenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2S64
Italija prehaja v demokracijo - morda.. •
V	Italiji sta si v nasprotju dve sili: Vatikan, ki mu indirektno pomagajo vse konservativne struje, dalje rojalisti. ki žele obnovitev monarhije, krščansko demokratska (katoliška) stranka in v prilog reakcije so tudi tiste stranke in struje iz delavskih vrst, ki nasprotujejo združenju delavskega razreda na podlagi programa, ki sta ga lani sestavila voditelj socialistične stranke Pietro Nenni ter vodja komunistov Patmiero Togliatti
Volitve minuli teden v rojalistični Siciliji so zelo presenetile javnost vsled velikega števila glasov in pa mandatov, ki jih je dobila socialistična-komunistična koalicija To je ena r^ajbolj reakcionarnih provinc v Italiji, ki je v času odstopa savojske dinastije zahtevala revolucijo, da se jo ohrani na prestolu.
Sedaj pa taka izprememba — v Siciliji...
Vendar pa v Italiji ni vse tako v redu kot se navidezno zdi
Konstituanta je ohranila mnogo Mussolinijevih dekretov. N. pr., da rimska cerkev ostane državna cerkev in da duhovnike še v naprej plačuje država, pa kar si morejo še postrani zaslužiti. Dve protestantski cerkvi so fašistični klerikalni uradniki zaprli in nekaj drugih pa toliko ovirali, da se je zanje potegnile vsa zveza protestantskih cerkva v Zed. državah in je prišla zadeva v ameriški tisk in protestantski pridigarji so imeli o svobodi oziroma o omejeni svobodi bogočastja v Italiji veliko povedati.
V	Italiji je smatran vsakdo, ki ni katoličan, za krivoverca. ako je druge vere. ali pa za bogotajca, de je svobodomislec. Štirih svobodščin — saj kar se veroizpovedanja ter svobodne misli tiče, v Italiji torej ni niti pod njeno sedanjo republikanska Vlado, čeprav so v nji i socialisti in komunisti. So pa v manjšini.
Komunisti so v odseku za snovanje ustave glasovali — na veliko presenečenje nasprotnikov in socialistov ter somišljenikov. * de naj katoliška cerkev ostane državna cerkev in za odobritev pogodbe med cerkvijo in državo, ki sta jo sklenila par let po po- j stanku fašizma Mussolini in papež. A protest proti komunističnemu vodstvu je bil tolikšen, da se je potem prdmislilo in dalo komunističnim poslancem nalogo glasovati skupno s socialisti za ločitev cerkve od države. Večino v konstituanti pa imajo vzlic temu katoliška ter razne druge stranke staromodnih nazorov in tako bo ostalo glede cerkvenih odnošajev v italijanski republiki — ako sploh bo res kdaj republika — po starem
Zanimiva je bila tudi debata o razporoki.
V	Italiji ni bila nikoli dovoljena: razen v izrednih slučajih po dolgih procesih z odobritvijo cerkve. Vsled tega se zakonci v Italiji sploh ne potegujejo za ločitev,»a je pa toliko več zakonske nezvestobe, ki se jo grešnikom pri spovedi odpusti, da potem lahko znova grese. -
Nova naredba glede zakona določa pravico razporoke le onim, kj so se civilno poročili. V Italiji pa so civilne poroke redke' kot bele vrane. Cerkveno poročeni ljudjfe^se smejo razporočiti le ako jim to cerkev dovoli.
Namesto da bi se konstituanta bavila s socialnimi problemi, se je doslej gnjavila največ s predlogi, kako obvarovati cerkev in privilegije in bivši premier Parri, ki je prišel nedavno na predavateljsko turo v Ameriko, pravi, da je Italija bolj v nevarnosti pred obnovo fašizma kot pa pred komunizmom.
Torej ako je naša nova vnanja politika zgolj \#a boj proti komunizmu, je v Italiji uspela. Namreč ako je Parri v pravem. A volitve v Siciliji pričajo, da se tudi tam dela dan .;. .
Na kak naiin bi sovjetsko ekspanzijo in "komunizem" najfajgfje zajeziti
Predsednik Truman je s svojo napovedjo vojne proti "komunizmu" dregnil v sršenovo gnezdo. Napovedal je vojno •'/tuji ideologiji", ki je proti "našemu načinu življenja". Mislil je s stališča, da je treba ustaviti razmah komunizmu.
Toda komunizma sploh ni, niti v Rusiji še ne. ker ima zanj komaj šele začetek Vojne vihre, civilna vojna, in p* suše so ji preprečile načrte za dvignjen je življenskega nivoja njenega ljudstva. Zato je povprečen človek v USSR veliko na slabšem kot pa povprečen delavec ali farmar v kapitalističnih Zed. državah.
Torej čemu se nam bati sovjetskega komunizma? Zakaj naj Truman z našo vlado vred rešuje pred nJim Gr«Jo in Turčijo, pa Kitajsko, Perzijo, Mezopotamijo itd ?
In zakaj toliko krtka proti komunistom v Ameriki, ki so v volilnih bojih neznatna sila, saj niti na glasovnico ne morejo, in ako pridejo — dobe le neznatno glasov?
Ako naša vlada hočtf zajeziti "ekspanzijo" Sovjetske unije, mora ljudstvom po svetu nuditi več kakor pa Kremlin obljnbuje.
To. da obljubljamo pomoč proti "komunizmu" rojailstom v Grčiji in reekrtji v Tur«ji, ter vsepovsed "po svetu", ne bo nikdar
ustavilo razrednega boje.	.
Ne posebno radikalno urejevan socialistični tednik "Reading Labor Advocate'* pravi v svoji izdaji iz minulega tedna, da se naša vnanja politika sate toliko gnjavi proti komunizmu, ker se boji za posestva privatnikov its njihove profile.
Kajti kjerkoli pridejo na povHJe sile. ki se označujejo bodisi ze domovinske (v Bolgariji in Rumunlji), ali za ljudske fronte, ali kakor že v boju zoper stari red. propade kapitalist in beti kolikor hitro more kam na verno v ameriško ali pa v angleško
cono. AH pe se je umaknil že prej v Švico, v Anglijo, v Španijo, na Portugalsko, sli pa v /*d države ki so v radikalnem delav-
sp remija jo pohod nacističnih JOSKO OVEN : "kulturonoscev" in njihovih po-magačev. bi bite vredne zloglasnih zavojevalcev, kl nam o njih govori zgodovina in ki ao s klanjem otrok in žena ovekovečili svojo sramoto. Slik zverinsko pomor jenih otrok bi lahko nanizali cele galerije*- Nekatere od teh fotografij so na&li pri ujetih sovražnikih, ki so jih sneli in shranili očividno z namenom, da svoja "kulturna" dejanja obvarujejo pozabi jen ju. Druge pa so skrivaj fotografirali baši ljudje.
Toda mrtvih ni več mogoče obuditi k življenju.
Za življenja, ki so jih dali borci za svobodo vseh sedaj živih. pa se ne more dovolj oddolžiti tiste, ki so kri njihove krvfr, dediči njihovega življenja in hotenja. To so vojne sirote, otroci žrtev fašističnega nasilja, ki so otfali kot živa dedščina fašistične okupacije. To so sirote, ki jim odseva nenaravna resnoba iz molče očitajočili oči, ki so prezgodaj videle zver v človeku. I Sirote, ki jim je srce od groze . . . zledenelo in se . postaralo in je|c™ *°Plco v njem za vednrt ubita lepota sklh za*onov spominov. Sirote, ki Jim je dro
RAZGOVORI
Senat je glasoval s 67 glasovi j landa, kstera je gostovala na tej proti 23tlm za $400,000,000 "po- priredbi, in pa našemu moške-sojila" Grčiji in Turčiji, da se ti mu zboru "France Prešeren", dve deželi ohranijo v svobodi in Oba sta bila sijajna. Občinstvo, demokraciji... Če bo to posoji- katero je napolnilo dvorano do lo odobreno v kongresu, pomeni zadnjega kotička, je bilo zelo ameriško orožje, denar in tehni- dobro razpoložen Jako fin vtis eno ter vojaško osobjefza ti dve je napravil naš mladinski nara-deželi In tako se je tudi zgodilo ščaj. kateri ie nastopil v večjih Hitler in Mussolini sta napra- redtacijskih in glasbenih tož-vila nekaj stičnega pred leti v kah Splcino rečeno, da je bila
a na
I tov je stisnil blazen krč in jim je ^
Španiji. Slo se je za strt je komunizma. Mi se spominjanto posledic. Ameriški senat je takrat proglasil nevtralnost Zedinjenih držsv. Po ljudstvu izvoljena Španska republika ni mogla v naši deželi kupiti niti za gotov denar, ne streliva in ne orožja In zgodilo se je. da je fašizem z me gel v Španiji. — In kdo je danes na vladi na Grikem in v Turčiji?
In kot da še to ni dovolj, poriva reakcija sko7i ob? zbornici novih protidelav-I— in ob enem se nadaljuje z rdečo gonjo, kjer se miroliubr.c liberalce poliva rdečo barvo. To ni samo v
to ena nkjlepiih in najprijatelj-fckih priredb na našem odru. Prijatelji Prolctsrca co prišli z vseh strani. Se po3cbno velika skupina je prišla iz bližnjega Waukegana. Vetrn tem in še posebno delavcem na tej priredbi — iskrena hvala!
Ker sem že ravno pri tem bi rad omenil: Zakaj bi se to ne moglo ponoviti na primer v Cle-vclandu, Detroitu. Mllwaukeeju itd. Ne samo, da bi to pomagalo našemu listu — Proletaree je gotovo vreden te podpore, ampak tudi kulturen užitek je velik. Kaj pravite vi?
Opazoval sem ljudi omenjeno nedeljo. Niti na enem obrazu ni
Ali naj gredo otroci te generacije znovo v prepast, kot njihni predniki ?
OTROCI—MUČENIKI
ZtfS ZSjTZXJZtZZ Washington. : K.^or p^lni i«m	dolgo^J,. V„
ali poslušaš dobiš iste glasove— K bilo razpoloženo, vsak je ve-radiu, časopisju in revijah, [del, da je dal nekaj kar je bilo
t. dušo, ko je pred njihovimi očmi r1 žaru
V krvavi borbi za osvoboditev izpod fašističnega jarma je mali slovenski narod, ki šteje komaj nad en milijon duš. doprinesel strahgtne žrtve. Okupator je pobijal slovenski živelj z namenom. da ga do kraja iztrebi. Nacisti v svoji bolestni domišljavosti pač nišo mogli razumeti, da si številčno tako neznaten naro-
ob žaru goreče hiše tolpa bolj zverem kot ljudem podobnih. krvi željnih sladostrastnikov v s opis klala c če ta iti mater ter metala še žive ljudi v ogenj. Sirote, ki vedo, da jejio kruh s tuje mize in jim je smehljaj zato tako grenak.
sovražnikovemu i Vest kulturnega človt ka ka-
teli ukloniti sovražnikovemu i Vest kulturnega človt ka nasilju. Zemlja je žehtela od kr- t«rekoli narodnosti in s katerega vi pobitih talcev, ki jc z njiho- koli -kontinenta pač ne more in vimi znanimi in neznanimi gro- j ne sme biti mirna, dokler te si-bovi posejan kri^ev pot sloven- rQte ne bodo imele vsega, kar ske osvobodilne fronte. Svetov- imajo tisti, ki so o vojnih grozo-ni javnosti so grozodejstvo fa- tah brali samo v časopisih, šističnegp osvojevalca nad pod^ v LJudskl republiki Sloveniji jarmljenimi narodi znana. Ne- ^ l3 sirot p|ldlih b«,^ in
popisno ogorčenje je preplavila int%, fizičnega nasilja. Za en
na raotu, časopisju in
v knjigotržnice, vidiš vredno podpore. Sodrugi! Ni-ccle vrste novih knjig s skoro kdar prej se nismo potrebovali isto vsebino — proti Rusiji. Z skupnosti toliko kot jo rabimo
sedajo Reakcija dnevno narašča — in to niso prazne besede. Glavno naše qrožje v tem boju je naše časopisje. Proletaree je v borbi že dvainštirideset let. To ni listič, kateri se je pojavil si-neči. In ni list. ki bi izginil v prvi kri ti > To je list, kateri je
eno besedo trdijo, da je železni zastor, v katerega se ogrinja sovjetska Rusija, tako neprediren, da ne vidiš ničesar kaj se godi zadaj. Na drugi strani priobča-jo senzacionalne novice, da Rusija gradi stotisoč letal na leto, česar niti Amerika ni zmogla na višku svojih vojnih naporov preživel težke, težke boje in ka 194a. In to raco, katero je prine- teri je še danes prav v ospredju sla revija Collier, so ponatisnili Zato je prav in pošteno od nas^
vsi naši meščanski' dnevniki, češ, kako se pripravljajo Rusi! Na drugi strani so knjige kot je
^^"tJ^J'LTJ1*^"" i-^!^0^^!!!^?! S?	narod je to Ogromno James Burnhamova "Struggle
samodopadljivi vlogi zavojeval- z zmago zavezniškega orožja fa cev Evrope, nuditi tako žilav in šizem do kraja razgaljen.
neizprosen odpor. Streljali so talce na tekočem traku, krema -toriji v koncentracijskih taboriščih so nenasitno goltali nečloveško izmučena telesa slovenskih rodoljubov, z dreves so nihala trupi*'ljudi, ki se niti za ceno lastnega življenja niso ho-
število! Tem sirotam zagotoviti
H cksisUT.ro je bila ena izmed pr-Za nami so sedaj strahote, ob vih ralo^ ki si jih ^ rasUvila
katerih se mora vest človeštva država Izvrševanje teh nalog zgroziti pred usodno odgovor- ^^ vedno novih gmotnih sredstev. Slovenija 'pa ni bogata. Sirom slovenske domovine še stoje ruševine stotisocerih požganih domov. Porušena so bila naselja, po nekod cele po-
nos* jo napram žrtvam fašistične poživinjenosti, ki je teptala najosnovnejše zakone človečnosti in se posmehovala mednarodnim konvencijam. Scene, ki
for the World", kjjer ta nekdanji takozvani socialist odprto kliče za takojšnjo vojno proti Rusiji, ter 2a ustanovitev tako-imenovanega "ameriškega cesarstva**, kateremu bi načelje-vale svetu Zedinjene države, ker so one edina lastnica atomske bombe. Ta svetovna federacija bi bila "Pax* americana"
skem gibanju po vsem svetu oglašane sedaj ne več za arzenal de- j krajine, tako da je bilo treba z (ameriški mir) z gotovo dasi o-m aI/ rr»/»» t#-v 4 a *v« e f /vA •» r% (ln>>f Antn 1 L Arkiloiifmn	novim gospodarstvom začeti ta- mni»n/> HpmAlrrariin
mokracije temveč za "arzenal kapitalizma
Truman bi lahko veliko storil v svojem boju proti "komuni- j zmu", ako bi rajše pomagal giadnim, izbičanim ljudstvom, name-; sto roj a lis to m v Grčiji, fevdalcem v Turčiji in potentatom v arabskih deželah.
Toda če bomo podpirali le čiang Kajšeka, pa dvorno žlahto v Saudi Arabiji, fevdalce v Perziji, Iraku, v Egiptu itd., dočim bomo interese delovnega ljudstva ignorirali, kam pa naj se te mase obrnejo drugam po moralno oporo kot v Moskvo?
Kajpada, da ima I ona svoje imperialistične ambicije, toda zida jih na mase. katerim obljublja s pomočjo svojih propagandi* tov osvoboditev iz starega reda, ki jim je krivičen kolikor največ more biti.
Ako hočeta naša in angleška vlada zajeziti sovjetsko ekspanzijo in komunizem, tedaj naj si vzameta tole pred oči: s podpiranjem reakcije, privilegijev in fevdalnih knezov se mora iz-
gospodarstvom
korekoč iz nič.
mejeno demokracijo.
Naštel bi lahko še dolgo vrsto knjig, katerih avtorji so bivši radikalci kot Max Eastman, Bu-denz itd.
Kljub vsem težkim bremenom je vlada sirotam zagotovila skromno eksistenco. Toda na vseh koncih še vsega primanjkuje. Najtežje je z obleko, obutvijo in sanitetnim materialom.
Industrija še ne more proizva- ,	MB
jati dovolj za kritje vseh doma-j^ ?te£* korporacija se je po-Jih notr^h	tbotala z delavci. Kontrakt je ve-
ljaven zav dve leti. Kdor pozna
Pri nas
Telefonska stavka, ko pisem te vrstice, še ni bila končana.
čih potreb.
Toda sirote Je treba preskrbe* ti. jih vzgojiti v poštene in samostojne delovne ljudi.
Sleherni človeško čuteč člo-
porast teh ogromnih vsemogočnih korporacij, katere so med vojno ter po vojni dobile silen zamah, bo razumel njih letni profit skoro petnajst milijard
da ga podpremo v teh težkih časih. Katero mesto se bo zanj prvo oglasilo s tako priredbo?
Tudi na moje stare prijatelje in sodruge mislim tam v Penn-sy Ivani ji, kateri ne zamude nobene prilike za v pomoč našemu listu. Saj ima prijatelje od Ca-lifomije pa do New Yorka.
Cikaške podružnice SANSa prirejajo veliko veselico četrtega maja v dvorani SNPJ. Na sporedu je slovita drama "Sin", katero režira naš kulturni delavec Milan Medvešek. Program bo zelo zanimiv. Ker je ta priredba v pomoč SANSa. katerega delo je sedaj potrebnejše kot kdaj prej, pridite vsi v naj vetjem številu. Ne bo vam žal!
čemu financirati rojaliste?
Grčija je bankrotirana. Truman ji hoče posoditi — oziroma darovati poleg že prejšnjih daril 350 milijonov dolarjev in potem "še in še", kolikor bo pač potrebno za vzdrževanje starega grškega "reda in mira".
V istem času, ko se je vršila ta razprava o Trumanovi "novi doktrini", pa je dobila grška prineeza Katarina, ki sploh ni
vek se na tihem sramuje svoje-
ga blagostanja in svoje sreče, ko I dolarjev US Steel je ena izlned konšcano, bedno ljudstvo obračati samo tja, kjer se vsaj nadeja ve, da je na tem svetu ob tem teh Tovarne, katere je zgradila moralne, če ne že druge podpore.	času še toliko ubogih in nesreč- država med vojno z davčnim de- Grkinja. $40.000 dote v ameri
In v Washingtonu in v Londonu, kot povsod drugje, lahko nih otročičkoy, ki imajo komaj narjem, sedaj v večini spadajo veljavi. In to je, kajneda, naš
razumejo, da* so staremu redu tla toliko razmajana, da se udirajo najnujnejše za življenje ^in ki tem korporacijam. Ena teh je sistem živi jen j a,j
na vseh koncih in krajih. La kapitalizem v Zed. državah se je po Jim Je njihovo najintimnejšo ogromna tovarna v Genevi.
krizi, začeta v letu 1929, spet opomogel in je sedaj mogočnejši kot ^stnino — spomine na njihove utah katera je stala zvezno vla-
najdražje, zločinski morilec os '
ii
še kdaj. Ves zvezni kongres in vse legislature držav naše unije
do $200,000,000. US Steel jo je kupila za 45 milijonov. Kdor
ima v pesteh. Toda ekonomi, ne samo socialistični ampak taki.I*1™*1 °P,iuval J** teh . --------------------------
ki varujejo v kapitalizem, prerokujejo, da brzimo v depresijo. ^^^! ^^^Z ^^^^neje seznaniti s tem ■ H ^m rn^MSL L	J '	-tnnnipmn * miloščine pač skriti, ne pa vprašanjem, naj prečita članek
ali kakor že hoče kdo označiti ekonomski polom, ki sp stopnjema bliža.
Namesto da bi se Truman bolj brigal za. obvarovanje "pros-peritete" v tej deželi, se je najbolj proslavil s svojo vojno napovedjo "komunizmu" v Grčiji, v Turčiji in kjer koli po svetu.
Toda Henry Wallace in neitetT drugi, ki niso ne komunisti, ne cenili od lastnega življenja sopotniki, poudarjajo, da se nam gre le za olje v Saudi Arabiji, Med sirotami je mnogo zdrav
ozdraviti. Ne priložnqptna milo- Roberta S. Allena "War Plants ščina, ampak organizirana akci- |_Arsenal of Monopoly" v pred-
ja za pomoč tem sirotam je edina dostojna počastitev spomina padlih borcev, ki so idejo višje
zadnji številki revije public.'
New Re-
Po svetu
NI dosti spremembe. Angleži še vedno pretepajo in obešajo £ide v Palestini. Ta njihov
v Iraku, v Iranu, ne pa za dobrobit in za demokracijo v deželah,	stveno ogroženih in bolnih, ki so
ki jih osvojamo pod svojo oblast. ?	potrebni stalne zdravniške nege.
Ako bi bili naši oblastniki, in pa angleški ter nizozemski. Nastanjeni so v mladinskih ^pas jih stane mnogo denar-
francoski in drugi res za demokracijo po svetu, bi se zavzeli za	okrevališčih Gojd-Martuljek in j ja, katerega, bi lahko na boljši
bedno ljudstvo n, pr, v Iraku, ki je na olju toliko bogata dežela
Kadar se spomnile svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Slane letošnji $1.65» lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, dru£o izvršimo
To/e mi ne gre v glavo?
kot proporčno nobena druga na svetu. Toda bogastva se iztekajo v London, v New York, Pariz in v Amsterdam. Podkupnine od naravnih bogastev privatnega. izkoriAčevelnega kapitalizma pa dobivajo domači vladarji, ki se bahajo v svojih ornantnlh oblačilih in s haremi.
Tako je i v Perziji in v večini drugih dežel po svetu. Masa beraška — gospoda pa v blesku in vseh dobrin polha, ki si jih more izmisliti.	%
Kadar si proti takemu redu, si v onih deželah označen aH za sovjetskega špijona ali pa za komunista.
Ce hoče predsednik Truman res zajeziti "komunizem", naj se postavi za delavstvo v rudnikih Bolivije, za osvoboditev Kitajcev izpod Čiang-kaišekove koruptne vlatie, naj udari po klerofašistič-nih režimih v latinskih deželah v Ameriki in v Evropi, naj Turčiji pove. da bo podporo dobila le. ako postane demokratična, in* grškemu kralju pa, da na) odpravi korupcijo, ki je tam veliko večja kot pa je v najbolj gangstersko kontroliranem ameriškem mestu.
In dobro bi bil6. ako bi Truman i to razloži, da so totalitarni režimi nastali še^. ko se je totalitarni kapitalizem razsul, ali pa začel pešati in se je v obupu posiužil za svojo ohranitev fašizma. In no to vojne Posledice v*egs tegs ao na dlani -
Preddvor na Gorenjskem. Ra- način porabili doma Franciji se zumljivo je, da so bile te sirote ne godi mnogo bolje v Indo Kini za časa okupacije, ko je že itak »n Alžiriji. Na Filipinskih oto-
primanjkovalo hrane, še prav
kanju in lakoti. V njihovih telesih je bacil tuberkuloze pričel svojo razdiralno delo. Tudi ni čudno, da je med njimi mnogo živčno bolnih, neurotlčnlh otrok Prizorom fašistične bestialnosti so bili še živci odraslega človeka komaj kos.
Ko se z njimi razgovarjaš, se pred teboj odvija pretresljiv film, vrstijo se zgodbe, kakršne smo v prejšnjih časih poznali le iz senzacionalnih pustolovskih romanov in ic zgodovine, ko so se oc'tgravale na prelomnicah zgodo Inskih dogajanj podobne, vendar t dsleka manj krvoločne scene, kakor v "ci vili stranem" dvajsetem stoletju
(Konec prihodnjič.) /
kih še tudi ni miru. Tam je
posebej izpostavljene pomanj- agrarna borba proti vladi in veleposestnikom. Komunisti na Kitajskem so se umaknili z Je-nana. Čiang-kaišek ima denar, orožje, letala in t^ike. katere mu je darovala Amerika. Na Danskem je umrl kralj, a imajo že drugega. In na Grškem se je tista silna ofenziva kraljeve armade. stotisoč proti deset tisočem, baje popolnoma izjalovila V Italiji so politični nemiri. In E1 Caudillo — general Franco, ie v*dno pridno strelja svoje nasprotnike v Španiji.
Naše gibanje Naša priredba v prid Proletarca v nedeljo 20. aprila je sijajno izpadla. Največja zahvala sa teko obilen uspeh gre v prvi vrsti zboroma "Zarji" iz Cleve-
Ksko to, da je naša vlada tako navdušena sa pomoč Turčiji, dati je bila med vojno nevtralna in prosperirsla, dočim odrekamo pomoč Poljski in Jugoslaviji, in jima niti sa denar nočemo ničesar predati, lo mi nikakor ne tre v jrlnvo! f
PROLETAREC
PRIPOVEDNI DEL
WANDA WASILEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanje.)
A takoj je uvidel, da ga ona ne vidi in ne sliši. Marija je z mrtvimi očmi strmela skozi okno. Ugriznil se je v ustnico in vstal. Previdno jo je položil na divon in pokril z ogrinjalom. Pustila je. da jo je zavil, nepremična in brez volje, kot velika punčka. V električnem.čajniku je zavrela voda. Skuhal je čaj in s kozarcem v roki sedel poleg nje.
"Pij, vsaj malo moraš piti!"
Previdno jo je pital z žličko kot otroka. Topla tekočina se je razlivala po njeni notranjosti in jo ogrevala. Žejno je pila.
Pojesti moraš tudi nekaj."
Odmaknila se je nazaj, ker je začutila, da ji spet postaja slabo.
"Ne, ne. ne ...!"
'Ni prav tako, Marija. Moraš jesti, zaspati, se odpočiti." k
"Ne. .. "
"Ne upiraj se. Treba je živeti . Kar se je zgodilo, tega ne popraviš ... A treba je živeti..
_[ "Treba?" je rekla ne vprašujoče, ne začudeno.
Potem pa je strme skozi efleno /. odrevenelim glasom rekla:
"Griša je padel."
jih je z ustnicami, ko{ nerazumljivo, brezmiselno formulo v neznanem jeziku. Sedla je in začela trepetati po vsem telesu. Strašen obup je razširil njene zenice, oči so postale skoraj črne, lomila je roke.
"Griša je padel."
Voroncov
ga kotička, polnega rose in vzdihov zemlje, ki se je prebujala iz dolgega spanja. Njuni prsti so se srečali v šmarnični gošči, v pomladanski lepOti, sredi glad-. kih, blestečih listov, sredi vitkih stebel. Taka je ostala, položena v knjigo, v spomin na tisti dan, ki je minul v vrsti drugih dni a se loči od njih po belem šmarničnem vonju in po sijaju 1 rose na svilenih listih. Da, bil je tak majski dan. Njen in Grišin dan.
je skočil k njej., Sedaj j{? y nieni ^ |ežala Trepetala je^setreslain lovila j^ncf tistih ur -- brezupni spo-
zrak z usti. Prav iz globine njenega bitja je prihajalo ihtenje in trgalo njeno telo, dokler ni končno udarila v strašeit, neu-držan jok.
Sedel je poleg nje in jo previdno 6bjel. Marija mu je položila glavo na ramo kot otrok. Držal jo je v objemu, kot bi jo hotel rešiti*' očuvatf, ubraniti pred hudim, pred vsem svetom, pred neizprosno usodo. Ta trenutek ni občutil drugega kot brezmejno nežnost, brezmejno sočutje, bratsko ljubezen do razžaljene. osirotele, brezdomne sestrice, ki razen njega nima nikogar nasvetu. Zavijal je, kakor je mogel, njeno tresoče se
min, varljivi simbol. Bela svila je porumenela. okrogli zvonček je postal suh in ploščat, V njem niso več krožili živi sokovi. Zgubil se je očarujoči vonj, mlado zelenje lista je pokrila mreža žilic, postalo je sivo-rumeno, pro^ zorno, bolezensko, "Majski dan..." "Kaj si rekla, Marija?" Pogledala je Voroncova z očmi, ki niso ničesar videle. Povsem je pozabila nanj. Pozabila je, da sedi v njeni sobi. On pa je sedel, pozoren, sočuten, s tisto neznosno, večno napetostjo v pogledu. "Nič, nič."
Držala je v roki uvelo, suho
V VOJAtKIH BOLNIŠNICAH veibajo veterane sa rasne a eve, poklice, katerim ae bodo najlaglje prilagodili. Gornja slika jih prika /uje pri učenju slikarske umetnosti.
telo, nerodno se je trudil, da k>» jcve,|c0. Razprostrla jo je na dla-ji obnsal solze. k. so tekle brez j ^ ^ k()t ^ je Ali je
p i est an a.	mogoče, da ji je nekoč pomenila
Jok S3 je spremenil v ihtenje, j lak* mm>go, Da je nekoč b||a
Poslušaj. Marija, poslušaj v otroško hlipanje. Vstal je in opoJ |n vonj razcvet in krasota? me: Ljudje umirajo, to je vojna., J1 prinesel prašek. Odklonilno >e ^an za vseiej i2gUb-saj je vojna .. *ama veš. da ni-; je odkimala z glavo, a je izpila, j ,jeni za yedno minuU dan, ,n si edina . zapuščajo žene, | ^jeso udarili ob rob kozarca. zakaj je ba<> trcba ^trgiti cve-
(»troke. neveste... Saj je vojna , be,daJ ^ spala, je rekeljo ^ vmešavati se v njeno uso-
. Mi pa ... tisti 'pa, ki osfane- Pokril se z eno odejo in jii polo- jdo y usodo Me nežne jo, morajo živeti, delati name- Zl1 P°d Rlavo blazino. Mokre imarnice-»
sto njih in za sebe.' -	'trepalnice so >i legle na lica. Se- Knji je wu zbornik ^
"Griia je pad al," je ponovila del je poleg nje in držeč jo za z istim tonom.	I roko. gledal, kako spi in še v
"Da, Marija, to je cena zma- spanju od časa do časa brez moči zaihti. Lica so ji bila mokra od so}z. mokri od solz so bil) njeni sijoči, svetli lasje na sen-
ile... Razume .i. cena zmage .. . Griša in drugi. .."
"Ti pa živiš!" je nenadoma
bno nasmehnila.
Rdečica je oblila njegov ozki
obraz.
"Marija, saj vendar veš!"
Da. dobro je vedela, Težko srčno napako ima. Razen tega je zdravnik, Specialist, kirurg in dela to. kar zna najbolje, dela tam, kjer je najbolj potreben.
Ni vedela, zakaj jo je rdečica, ki je oblila adra.vnikov obraz. navdala z občutkom zadoščenja. In to, da so se mu začele tresti roke. Prav to je hotela, da bi ga z nečem ranila, holeče, nepravično, nelepo, tako, da bi ga čim bolje bolelo. Sedel je bled in nesrečen. Pomislila je, da bi se ji moral prav za prav smiliti, a zadovoljstvo ji je na-pravljalo prav to, ker je sedel tako nesrečen on, slavni specialist dr. Viktor Nikolajevič, pred katerim trepetajo začetniki. Sedi kot otrok in njegove male br-čice, ki so kot prilepljene nad vrhnjo ustnico, smešno trepetajo.
Nenadoma jo je kot strela prešinila misel o tem. kar se je zgodilo. Nobenega pomena ni imelo, da je že nekolikokrat ponovila strasne besede. Ponavljala --1________1
rekla, glasr.o, razlečno in se zlo- Icih. Nenadoma si je tx>lj kot vse
na svetu zaželel, da bi se z ustnicami dotaknil teh las, a se je z vzdihom obrnil.
Voroncov je vstal in stopil k oknu. Padal je droben, proni-kajoč dež.* Na dvorišču so stali ljudje okrog tovornega avtomobila. Visok, plecat človek je z eno samo kretnjo vrgel na ramo vrečo in Voroncov je videl, kako je širok nasmeh razsvetlil njegov zagoreli obraz. Otrok je skušal skočiti čez lužo, a je skočil vanjo in s svojimi pohojeni-mi čel j i zajel cel potok vode. Mož z vrečo na rami se je zasmejal in Voroncov je celo od daleč opazil, kako slepeče bele zobe ima.	«
Iz knjige je padla posušena šmarnica, orumenela, mrtva cvetica. Nekoč je cvetela na gozdnem robu v senci nizkih gr-« mičev, ki so dehteli po svežem zelenju. Gledala je iz pol odprtih listkov v očarujoči belini nazobčkanih zvončkov. Razširjala je močan, sladak vonj po zemlji, ki je bila postlana še s suhim listjem prejšnjega leta. Sledeč valu tega vonja sta prišla do tega senčnatega, vlažne-
"••••••••••••••••ooooooeeeeeeeoeeeeeeeoeeeeeoeeeeeo*
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
■f-

NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Z Naročnina za Zdnrteae države (Isvsemi! Ckleaga) ta Kanado $«•• ! a» lete; $3.00 u pal lata; ll.ft« sa teta lata; aa Chleage Ia Cleero 97.S0 sa celo leta; $3.71 sa pel lata; sa laosemstvo $• ••.
— •
Naslov za liti in tajnlfttvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
o o o o
. o •
o
- o o e e e o o o o o a a o o o o o a o o o a a a o o a a a a a o o a
a ••
o o o o a a a o
a •
•
o a
o •
O'
o o o o o o a
o •
a a
Tu je bila tudi pesem o šmarni-cah, o suhem šmarničnem dežju v molvrom gozdiču. Nekoč sta skupaj brala verze in besede so zvenele kot pesem in bile so skrivnostne in radostne kot vonj cvetic. Sedaj pa je minil čas šmarnic in z njimi je minil čas pesmi. Kaj sta vedela onadva, sveža in polna harmonije. O človeški nesreči, o obupu, o mračni usodi. Te pesmi o rožah in o ljubezni so bile napisane za srečne ljudi. Odcvcle so rože. s krvjo je iztekla ljubezen, ljubezen je gnila na daljnjih poljih pod zemljo, odhajala je za vedno v stoku bolečine, v brezmočnem pogledu ugašajočih oči. Ne. sedaj ni bil čas za pesmi — pesmi so varale z mirom in harmonijo, miru in harmonije ni bilo več. Nenadoma je udarila strela in razbila vse. raztrgala je vse na koece in raznesla na vse štiri strani po vseh kotičkih sveta.
Seveda, če je vse to res. Morda pa tudi ni res. Mar se ne do-, gaja tako? Nekdo je prinesel vest, pripovedoval kot očividec, potem pa se je izkazalo, da sploh ni bilo tako...
Samo, da tu ni bilo očividcev, tu je bild uradno pismo, uradno obvestilo. Zakaj še upaš. nespa-metnica, zakaj varaš samo sebe, ko dobro veš, da je vse prav tako in ne drugače?
"Hotel sem ti reči, Marija..."
Prevdno je položila suho cvetico nazaj v knjigo.
"Hotel sem ti reči... Morda ni potrebno, a ... Razumem ... Vidiš, rad bi, da bi ti nikdar ne pozabila na to, da je poleg tebe človek, ki ti je vdan, ki ti bo vselej, vselej storil vse, da bi ti pomagal... da bi."
Nasmehnila se je nekako zviška in prezirljivo.
"Nehaj, prosim."
Kaj naj bi tu pomagal, kako naj bi spremenil, kar se je zgodilo? Ne, pomoči ni in je. ni moglo biti. Sama je in tako bo vedno. Kaj more razumeti dr. Voroncov, vdan tovariš, sposoben zdravnik, prijazen, dober človek. Saj ona ni bila mlada, blazno zaljubljena deklica, nato pa mlada, zaljubljena žena. Saj on ni gmdil skupnega življenja z ljubljenim človekom v veri, da je to za vfelej. za vso dolgo večnost. Saj njemu niso svetile zvezde sredi jablanih vej in zanj niso cvetelo šmarnice v gozdiču, mokrem od rpse.
"Nimaš pravice, Marija ... Nisi sama, zavedaj se, nisi sama ,.. Koliko žen sedaj ..." •
Odmajala je z glavo. Kaj je mogel vedeti Voroncov. Kolikokrat sta z Gregorijem govorila drug drugemu, kolikokrat so ponavljale srečne ustnice^ da prav samo onadva edina, edina! Ne, nikoli ni bilo in ni moglo biti med dvojico drugih ljudi to, kar je bilo med njima. Druge
žene, drugi možje — no da, toliko je bilo žen in toliko mož, s njuna ljubezen je bila edinstvena in brpz primere.
' Kaj prav za prav hočeš od mene? Kaj pa takega delam? Ali morda slabše delam? Ne, tako delam kot sem prej. 21 vim, kot sem živela. Kaj ti torej prav za prav ni všeč?"
"Ne laži, Marija. Grizeš se. ugonabljaš, saj nisem slep. Muči se, naprezaš ..."
"Nu in kaj?"
4 Moraš se vzeti V roke."
Neprijetno se je zasmejala.
"Kaj se morda nisem vzela v roke? Kaj mores grajati na meni? Kaj, ali se mečem z mostu v reko, ali hodim na ulico in tulim, si pulim lase in tolčem s pestmi v zid? In zakaj se vmešavaš v moje življenje? Pusti mi, da živim kot sama hočem.
m#nda imam pravico do tega? Zakaj te tako zanima moja oseba in moje zadeve?"
Sklonil je glavo in se igral s prsti. •
"Kaj nimaš bolj zanimivega opravila, kot posedati tu? Saj te niti ne zabavam, kot se navadno govori, ne zabavam te z razgovorom. Čemu vse to?"
"Je vzrok za to. Marija, sama prav dobro veš, da je vzrok," Je zamolklo rekel, ne da bi jo pogledal.
"Vzrok ... Vse to ni tako, doktor... Vse to je tudi nepotrebno. neresnično in končno, končno ... dolgočasno."
"Ali ti presedam? Mislil sem .."
" Ne vem, kaj si mislil. A je neka stvar."
4 Kakšna stvar?"
(Dalje prihodnjič.)
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Lawrence Selak, Star City/W. Va., Anthony Drasler, Forest City, Pa., Louis Jerasha* Super* ior, Wyo., Fran Zerovec, Kenosha. Wyo., Anthony Zupančič, Carmichael, Pa , Frank Remits, Ruck Sprinsg, Wyo., Jacob Adam, Argo, 111., in Matt Mai-nar, Willard, Wis. Med drugim nam Malnar piše: ' Prilagam znesek za tri celoletne naročnine na Proletarca in za pet izvodov koledarja, prej pa sem poslal že vsoto za deset koledarjev. Popust naj gre tiskovnemu skladu. Kar je naročnikov z zaostalo naročnino, jih bom obiskal in poskusil, da ne bomo nazadovali. Borba proti fašizmu in reakciji se mora nadaljevati! Naj živi sloga mednarodnega delavstva!—Matt Malnar."
Joseph KoriiČ, Detroit, Mich., piše: 'Priloženo vam pošiljam vsoto za 150 koledarjev in za dve naročnini. Z razprodaja-njem koledarja sem imel še precej dobro "srečo, vzlic potežko-čam, ki jih imamo tu s transpor-tacijo, ker nimam avtomobila. Zato sem se moral posluževati busov in poulične proge. Upam, da jih prodam še več. A ko to pišem, sem primoran biti doma vsled bolezni."
J. Koršič je dosegel v prodaji koledarja v Detroitu nov rekord in mu čestitamo! In u ver jeni smo. da je sedaj že spet zdrav kot je bil.
Poročilo — namreč finančno, o priredbi v korist Proletarca 20. aprila bo objavljeno čim bodo vsi računi urejeni in vstopnice, razdane v predprodaji, poravnane.
Iskrena hvala Zarjanom, pevskemu zboru France Prešeren, mladinskemu krožku Perfect Circle No. 26 SNPJ in pa vsem, ki so delali na priredbi ali na kak drugi način pomagali.
V minulih par tednih je bilo v našem uradu in okrog njega, ter v S DC res veliko aktivnosti.
Predvsem smo se pripravljali na naš veliki koncert, ki se je vršil 20. aprila. O njem ste že či-tali. da je izborno uspel. Zasluga za to gre v veliki meri pevcem in pevkam Zarje iz Clevelanda, izmed katerih so eni prišli že zgodaj v soboto, nekateri zvečer, ostali pa v nedeljo z ju-traj.
Zgodaj v nedeljo popoldne pa je dospel velik bus, napolnjen z našimi rojaki iz, Waukegana in fforth Chicaga, nekateri pa so prišli od tam s svojimi avti. Vseh skupaj je bilo okrog 60 oseb.
Tudi naši ljudje v Chicagu in iz bližnje okolice so se odzvali v velikem številu.
Iz West Allisa, Wis., je prišel s svojo družbo Vincent Pugelj.
Tako je nam bilo mogoče začeti s predvajanjem sporeda skoro tik po določeni tretji uri v povsem napolnjeni dvorani.
Program je bil res izboren — pravzaprav so bile vse točke sporeda tako dobro predvajane, da jih je občinstvo z zadovoljstvom sprejelo in jim aplavdi-ralo.
A da se vrnemo v naš urad.
Minuli teden so pod nami razbijali tesarji in pa taki kovači, ki se bavijo s traverzami in železnimi stebri. In tudi nekaj drugih delavcev je pomagalo. To je bilo zbijanja, da se je tresel ves pod. Predeljujejtf, oziroma so delo dosedaj že dokončali, spodnje prostore, kjer je dom družabnega kluba. 2urili so se s tolikšno naglico, da bi spravili vse v red za goste kegljaškega zleta S^PJ, ki se je vršil koncem minulega tedna. Prišlo je iz vnanjih naselbin več sto ljudi.
Skozi ves ta dimdaj se je naše delo kajpada moralo nadaljevati, kakor se je njihovo s kla-dvi. sekirami, z zabijanjem tra-verz itd.
Joseph Mihellt, East Helena. Montana, star prijatelj in agita-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN snd SURGEON WEST 2«th STREET
Tel. Crawford Uit , OrFICE HOURS: !:)# to 4 P M (Except Wed.. Sat. and Sun.)
•:SS to »:!• P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
ttli Sa. T Tel Crawford $44%
If aa answer — Call Aaotia 57M
Rldfowav Ave. vfarJ I
tor Proletarca, nam piše med drugim: "Pošiljam osem dolarjev. in sicer eno naročnino za Antona Stranerja in eno zase. Ker pa vidim, da naročnina na list ni zvišana, in se zavedam, da so se cene dvojno ali pa še več povišale, si sam povišam naročnino v vsoti dva dolarja. In provizijo, kot običajno, pustim listu v podporo."
Drugi, ki so obnovili naročnino v enaki obliki, namreč z dodatno vsoto dveh dolarjev, so John Koran, Cicero; Louis Steb-lay in Victor Gregurich, Chicago; Mike Miller. Waukegan; Val. Savec, Vicksburg, Miss., in Mike E. Sostarich, Milwaukee.
Obnovitve na list za celo leto in po $1 v tiskovni skidd so poslali Luka Groser, Chicago; John Bartol, Cicero; John Po-rcnta. Rock Springs, Wyo.; John Starvasnik, Kemmerer: John Rupnik. New Market, N. J ; Jacob Oblak, Dilliner, Pa.
Andrew Spolar, Chicago, je obnovil naročnino za dve leti in prispeval $1 v tiskovni sklad. Vrnil se je s počitnic v *Hot Springsu, Ark., in se mimogrede oglasil pri nas. -
Jack Mesec (Waukegan) je obnovil naročnino za vse leto ter prispeval $5 v tiskovni sklad.
Anton Mele, Park Hill, Pa., je zaeno z obnovitvijo naročnine prispeval $1.50 v tiskovni sklad.
Nove naročnine za list naslovnikom v Jugoslaviji so minuli teden poslali Paul Berger in Jo-ško Oven, in pa Louis Muster iz Girarda, O., ki je ob enem prispeval $1.50 v tiskovni sklad. Nova naša naročnica je tudi Ann Sannamann, ki so jo udeleženci priredbe v korist Proletarca dne 20. aprila videli, ko je vodila tisti del sporeda, katerega je predvajal mladinski krožek SNPJ.
, Donald J. Lot rich, tajnik Ju-goslovanskega hranilnega in posojilnega društva, je prispeval svojo mesečno kvoto $5, za katero pošljemo list na izbrane naslove petim osebam skozi tri mesece, da se prejemnike na ta način pridobi med naročnike.
Naročila za Am. druž. koledar še prihajajo, in pa vsote za ia razprodane izvode. Poslali so jih
oooooaaaaaaoaooooooooooooo
: BARETMCIC & SON :
o	•
POGREBNI ZAVOD
tal $o-$w
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Drama "Sin" na iikaikem odru
V proslavitev druge obletnice osvoboditve Slovenije se bo v dvorani SNPJ. 2657 S. Lawndale Ave., vršila pod avspicijo centralnega odbora SANSovih podružnic slavnost, na kateri bo glavna atrakcija sloyita drama "Sin", ki jo je spisal Engelbert Gangl.
Ta priredba bo v nedeljo 4. maja, ne pa 11. maja, kot je bilo prvotno ogiašano. Torej ne pozabite — v nedeljo četrtega ma* ja bo vprizorjena drama "Sin'\ Igra se prične točno ob 3. uri popoldne. Vstopnice za to prireditev, ki so že kupljene v pred-prodaji in imajo datum U. maja 1947, bodo seveda veljavne sa dan 4. maja 1947.
Na programu bo poleg pevskih točk tudi krasna drama "Sin" v štirih dejanjih, katero bodo igrali naši najboljši igralci in igralke, kakor tudi nove igralske moči.
Dramo "Sin" je spisal kot že omenjeno Engelbert Gangl in je bila menda pred leti igrana po skoro vseh slovenskih odrih v stari domovini, kakor tudi po mnogih naših odrih v Ameriki. Snov je zajeta v majhnem slovenskem mestu in slika propast mladega sina Slemenčeve družine, ki ne more kontrolirati svojih strasti in notranjih konfliktov ter kot slabič spravi v nesrečo vse tiste, katere najbolj ljubi.
Naslovno vlogo igra Milan Medvešek, ki obenem igro reži-sira. V igri dalje nastopijo ftick Mencinger, Andrew Miško, Frances Vider, Helena Kušar. Anton Krapenc, Frances Vidmar in Joe Zupančič. Mlajše in nove moči pa so: Gloria Bohinc, Stanley Kužnik in Molly Thomas. Igralci so večinoma naši znanci, kar nam jamči, da bodo imeli udeleženci te prireditve par ur lepega užitka in gotovi smo, da ne bo nikomur žal, kdor se bo udeležil.
Vstopnice so po 60 centov in igra sama je več vredna kot pa znaša vstopnina za vso prireditev, zato vljudno vabimo, da se udeležite te proslave v velikem številu in da s seboj pripeljete
tudi svoje znance in prijatelje.
Pozdravljeni!
Za centralni odbor podružnic SANSa: Frank Smith, tajnik.
PRIREDITVE OB PRILIKI KONVENCIJE SANSA -KRISTANOVA 80-LETNICA
Cleveland, O. — V petek, 30. maja se začne konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Računa se, da bo konvencija trajala dva dni. Odbori cleve-landskih podružnic SANSa so se zavzeli in so na delu s pripravami za pogostitev delegacije in poskrbeli bodo tudi nekoliko razvedrila ob večerih v dnevih konvencije.
V	petek 30. maja zvečer se bo vršila velika kulturna prireditev z govorom v avditoriju SND na St. Clair Ave., kjer bodo nastopili štirji pevski .zbori in solisti. Kako bo program razvrščen bo podrobneje poročano pozneje, za danes pa lahko zagotavljamo, da bodo ljubitelji petja želi užitek, ki se dobi le. malokje. Nastopili bodo tudi dobri govorniki. Vstopnina k temu programu je en dolar in vstopnice so v predprodaji in tudi na dan priredbe se bodo dobile pri blagajni.
V	sobot9, 31. maja, ob osmih zvečer bo pa banket — Kristanov večer — v spodnji dvorani SND v počast Etbin Kristanovi 80-letnici. Banket se bo vršil pod pokroviteljstvom Cleveland-skih podružnic SANSa in Cankarjeve ustanove, Tudi ta priredba je važna. K omizju je povabljenih veliko prominentnih oseb in predstavnikov raznih organizacij; deklamirane in zapete bodo pesmi, ki jih je spisal Etbin Kristan, nastopili bodo solisti in solistke od pevskega zbora Jadran, Zarje in Glasbene matice. Lepo je, da posetimo ta banket in damo priznanje Kristanovemu 80-letnemu delu za boljšo človeško družbo — in ne samo njegovi visoki starosti. Vstopnice za ta banket so v predprodaji in dobe se pri tajnikih podružnic SANSa v Clevelandu, pri zastopnikih in društvih. Zunanji gostje pa, ki želijo na ta banket, naj si pa rezervirajo vstopnice pismeno pri banket nem u tajniku Ludviku Medvešku, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Rezervacija za banket je odprta do 25. maja, na poznejše se ni zanašati.
Louis Kaferle.
FJODOft ŠALJAPIN,
slavni basist, je nekoč prejel vabilo k udeležbi na koncertu orkestra dunajskih zdravnikov.
— Hvala za povabilo—je odgovoril šaljapin. — toda mnogo prej bi se odločil za operacijo slepega črevesa po člainih filharmonije, kot da poslušam zdravniški orkester.
Louis Adamič je avtor mnogih knjig. Naročite si jih is Pro-letarčeve knjigarne.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu bo imel priredbo v nedeljo 4. maia v dvorani SNPJ. Vprizorjena bo E. Ganglova drama
•Sin".
Pioneer št. S5S SNPJ. Piknik v soboto 2. avgusta v»Pilsen parku na 26. cesti.
Poslušajte
vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGtS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMBRN1H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Toi MOHAWK 4/0?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14# ILL
PROLETAREC ŠE TISKA PRI NAS
HKXfTAMC
i vi razcvit šele v dobi vzpona kapitalizma, ko se je proizvodnja
~	...	. 4 i i . i j u: razširila na nepregledna nova
Pot po tistem delu slovenske , k sinjim slovenskim jadranskim |)odrodja s pomo*jo fnanštve
Pot po slovenskem Primorju
zemlje, ki je na podlagi Kadilske pogodbe pripadla Italiji, vzbuja zmerom misel na veliko žaloigro našega marljivega, zavednega primorskega ljudstva. Pri tem mislimo na temne sence preganjanja in gorja predfašistične in fašistične Italije. Mislimo na ogromno škodo, ki jo je utrpelo * zvesto slovensko primorsko ljudstvo v drugi svetovni vojni. Ta škoda se ceni na štiri in pol milijarde predvojnih lir. Popolnoma uničenih je bilo 5648 stanovanjskih hiš, poškodovanih *"pa 7431. Gospodarskih poslopij .je bilo 4079 popolnoma razdejanih, poškodovanih pa 1759. Škodo na sadovnjakih in vinogradih cenijo na 170 milijonov lir, v trgovini in obrti 282 milijonov lir, v denarju in vrednostnih papirjih na 192 milijonov lir, ostalo škodo pa na 862 milijonov lir. Nepomnjene so ogromne žrtve človeških življenj in človeškega zdravja. Ubitih je bilo 10,803, za delo onesposobljenih 8981. Za 11,802 ni nobenega sledu več. Interniranih ali prisilno mobiliziranih pa je bilo 61,300 Slovencev Primorcev.
S koncem vojne pa se je pričelo novo gorje dela primorskega delovnega ljudstva. Zapad-njaška imperialistična politika, ki ni imela nikdar smisla za pravično urejevanje narodnostnih vprašanj, je vsilila razdelitev in razkosanje slovenske Primorske na dve coni: V cono A pod an-glo-ameriško (zavezniško) voja-šwo upravo in v cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. K^or je imel možnost, da si us-tv«ai jasno sliko o bistvenih razlikah v življenju prebivalstva obeh teh con. bo moral globoko sočustvovati v trpko usodo onih primorskih Slovencev, ki jih je takozvana Morganova črta začasno ločila od rodnih bratov ter jih pahnila v področje anglo-ameriške vojaške uprave, kjer so se dogajale in se dogajajo stvari, ki po svoji krivičnosti in zločinstvu ne zaostajajo v ničemer za onimi v temnem razdobju oblastnikov predfašistične in fašistične Italije. Kakor v politiko in prosveti, tako je zavezniška vojaška uprava v coni A od vsega začetka ovirala tudi v gospodarskem pogledu vsak izpod-buden korak, vsako dobro, zdravo misel primorskega delovnega ljudstva. Toda to ljudstvo je vajeno trpljenja, pa tudi žilave borbe. Krenilo je po svoji poti, po večini proti volji in željam fašističnih preostankov in njim naklonjene zavezniške vojaške uprave. Ko bi slovenski primorski živelj ne imel v coni A svoje zadruge vojnih odškodovancev, potem bi ne bilo o kakšni obnovi v tej coni ne duha, ne sluha. S svojim požrtvovalnim, vzgled-nim delom pa je slovensko delovno ljudstvo v coni A pokazalo, da lahko samo obnavlja in popravlja vasi iz strahotnih ruševin medvojnega časa.
Kmečko ljudstvo se je združilo v svojih Kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrugah, ki so se pomnožile in razrasle kljub neštetim oviram zavezniške vojaške uprave. Slovensko Pri-morje s Trstom in Istro je namreč žAd pričetka sedanjega stoletja preizkušeno žarišče zadružne zavesti in zadružne rasti. Poživljajo se spomini na december 1903, ko so pri Sv. Jakobu v Trstu ustanavljali prvo proda-jalnico delavskih zadrug. Sest let pozneje je že delovala Delay-ska zadruga za Trst, Istro in Goriško. Strm je bil klanec, ki ga je moralo prehoditi delavsko zadružništvo v desetletjih predfa-šističnega in fašističnega terorja oblastnikov, ki so hoteli z uničenjem zadružnih postojank iz-ruvati iz src zvestega primorskega ljudstva svetlo misel zadružne vzajemnosti.
Toda vsa ta kruta, krivična prizadevanja so bila brezuspešna. Ko zrem danes z Openske-ga vrha tja doli k Trstu in preko njegove očarljive kraške okolice mi uhaja misel k trdno povezani zadružni ljudski organizaciji, saj posluje danes v samem Trstu in njegove mokolišu 97 delavskih zadrug. Iz teh zdravih korenin poštenega, vzajemnega zadruiništva delovnega ljudstva poganja sočna, življenska izpod-buda zavednim delovnim množicam Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki je bilo zasnovano po vodilnih predstavnikih nazadnjaške. imperialistične anglo-ameriške politike samo zato, da ikemu narodu in po
obalam.
Kako drugačno, toplo, prijetno je ozračje v coni B, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo. Tukaj čutiš zdrav ljudski, živ-ljenski utrip Tukaj žari upanje v bližnje lepše življenje. Veliki so uspehi vsestranske obnove, s katerimi se lahko ponaša slovensko primorsko ljudstvo cone B. ki živi na področju okrajev Idrija-Cerkno, Postojna, Koper. Herpelje-Kozina, Grgar in Tolmin. Bilo je treba poskrbeti za začasne lesene in zasilne stavbe v tistih krajih, ki so bili v viharju sovražne okupacije popolnoma razdejani, kakor n. pr. Ce-povan. Predmeja, Lokavec itd. Pet tehničnih baz je skrbelo za obnovo in gradnjo cest, šol in drugih poslopij. Kljub velikim težavam povojnega časa je izpričalo naše slovensko primorsko ljudstvo krepko voljo za obnovo, delo in borbenost. V najbolj prizadetih okrajih, kjer so vasi popolnoma uničene ali opu-stošene, bodo ustanovljeni še posebni uradi za obnovo, kakor n. pr. za Idriji-Cerkno, Grgar. Ilirsko Bistrico. Danes deluje na področju cone B 55 obnovitvenih zadru gs 3200 člani, ki skušajo pomagati čim več pogorel-cem in prizadetim.
Sedaj je vse to marljivo slovensko primorsko ljudstvo, ki je dokazalo ves svoj delovni polet predvsem v trimesečnem Titovem tekmovanju, v nestrpnem pričakovanju zgodovinskega dogodka, ko bo to ozemlje po že izvršenem podpisu mirovne pogodbe z Italijo dne 10. februarja priključeno Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ko bo to hrabro, vzorno ljudstvo združeno z bratskimi jugoslovanskimi narodi.
Ko opazujem to pričakovanje na vedrih obrazih, vidim, kako se množice resno zavedajo tega zgodovinskega trenutka, ki pomeni uresničenje stoletnega sna. Povsod se zbirajo delovne množice na sestankih, preučujejo zgodovinske pridobitve narodno osvobodilne borbe, pridobitve, ki jih prinaša nova Jugoslavija vsemu delovnemu ljudstvu s svojo pravič?no ustavo, s svojo napredno zakonodajo, s svojo vzgiedno državno ureditvijo, s kakršno se lahko ponaša še samo Sovjetska zveza. Tako hoče slovensko primorsko ljudstvo temeljito pripravljeno vstopiti v novo življenje srečnejše usode, pravičnejše državne urejenosti. Za ta zgodovinski trenutek pa se je to ljudstvo pripravljalo tudi z vidnimi uspehi ne samo v obnovi, temveč tudi v svojih vzornih, ljudsko prosvetnih prizadevanjih.
S Soviča gledam tja po prijazni Postojni z mirno, zeleno okolico. Pa Postojna, ki je privabljala tujce in netujce k ogledu znamenitih pozemskih krasit in lepot, ta Postojna, ki jo pozna Ves svet, se danes lahko s ponosom sklicuje na prepričljive uspehe svoje prosvetne obnove. Tukaj, kjer je v desetletjih predfašistične in fašistične krivice ter nasilja dušil in tlačil slovenski rod težak vzduh mraka, more in krvi, deluje danes na področju postojnskega okraja 19 pevskih zborov. Pošto j n-čani so zlasti ponosni na svojo godbo na pihala, ki tekmuje s 'šentpetersko na svoj tamburaški in harmonikarski zbor, pa tudi na 9 delavskih odrskih skupin, ki uprizarjajo igre in predstave po vseh okoliških in bližnjih vaseh. Tukaj imamo 17 ljudskih knjižnic z 8,937 knjigami, 23 večernih izpopolnjevalnih tečajev. Največja knjižnica postojnskega okraja je v St. Petru na Krasu, ki šteje 3000 knjig.
(Konec prihodnjič.)
BUSINESS DIRECTORY Help W*itri
KEMIJA
Odkritje znanstvenih
osnov
kemije spada v čas političnega padca fevdalizma koncem 18. stoletja. V tem času je bil proizvodni način mladega kapitalizma že jasno izražen. Razvoj kemije kot znanosti do današnjega časa je tesno povezan z imeni: Karl Wilhelm Scheele. Luigi Galvani, Alessandro Con-te Volta, Hmafru Devi, Lomo-nosov, Bunzen, Kirhof, D. I. Mendel je jev, Strutt Rayleigh, Ramsey, Henri Kevendiš, Aleksander Miers, Konrad von Rontgen, Henri Bequerel, Piere in Marija Curie. Toda Marie in Piere Curie nista bila poslednja v Vrati znanstvenih delavcev na polju kemije. Če se vrnemo nazaj, bomo vi-pot deli, da je kemija doživela
nih odkritij v procesih metalurgije je bil omogočen velik razvoj težke industrije, ki je predpogoj za masovno proizvodnjo strojev in industrializacijo sploh.
Vzporedno z razvojem težke industrije se je razvijala posebno kemijska industrija, t. j. industrija kemijskih proizvodov. Umetna gnojila, ki jih proizvaja kemična industrija, so omogočila Severnim državam boljšo izrabo zemlje. Na ta način je bila ravno kemija Usta, ki je olajšala tem deželam preskrbo s hrano. Farmaceutska industrija je izdelala tisoče novih preparatov, ki se jih poslužuje današnja medicina. Organska kemija je odkrila in pokazala neizčrpne možnosti izkoriščanja premoga, lignita, lesa in nafte. Iz t§h se s pomočjo suhe deštilacije, hidri-ranja in drugih postopkov dobijo razna tekoča in plinasta goriva, masti in tehnična olja, neizčrpna vrsta farmaceutskiii :n kozmetičnih preparatov, zdravil. tekstilnih barv itd.
Kamorkoli pogledamo vsepovsod naletimo na proizvode kemijske delavnosti. Tisoče in tisoče stvari uporablja današnji človek, ne da-bi se zavedal, da se mora zanje zahvaliti kemiji kot znanosti. To so stvari, ki jih uporabljamo v hišnem gospodarstvu ali pri gradnji strojev, mostov in palač. To so stvari za vsakodnevno uporabo, kakor so sladkor, milo. soda, ocetna in ci-tronska kislina, alkohol, kvas. sredstva za konzerviranje, svetilni plin, steklo, emajlirana posoda. papir itd. Pri gradnji uporabljamo tele kemične proizvode: cement, umetni kamen, mineralne barve, lake itd. Metalurgija se poslužuje pri proizvajanju kemije proizvodov in njihove predelave. Potom vrenja dobimo alkohol, aceton, glicerin, eter; iz celuloze pa surovine za proizvodnjo papirja, eksploziva, umetne svile. Iz lesa se črpa s kemijskim postopkom ocetna kislina, aceton, me-tilalkohol, iz premoga svetilni plin, amonijak. natal in. katran. Nadalje proizvajamo iz katrana sto in sto novih proizvodov za industrijo zdravil in barv. Nafta nam daje potom kemičnih postopkov razne vrste visokovred-nih tekočih goriv (bencinov), masti in parafina. Z novejšim izkoriščanjem premoga dobivamo iz njega bencin, razna druga goriva, a iz acetilena se prido-va z zelo kompliciranim postopkom umetni kavčuk in gumi.
Mnoge tvarine, ki so jih še do rud i/v na pridobivali samo iz pri-rode. je uspelo moderni kemiji proizvajati na umeten način, ki je cenejši in boljši.
V življenju človeka igra kemija kot znanost veliko vlogo, kajti v teku zadnjih 150, a še posebno v zadnjih 50 letih je kemijska znanost z raziskovanjem odkrila vedno nove in nove možnosti izkoriščanja surovin in vedno nove in nove tvarine. Zato danes lahko z gotovostjo trdimo, da ni nobenega večjega industrijskega podjetja, ki ne bi imelo kemičnega laboratorija za kontrolo pogonskih sredstev in preizkušanje materiala. Na poljih, kjer so ljudje včasih delali samo na podlagi dolgoletnih izkušenj, je kemija pokazala zakonitosti, na podlagi katerih smo danes zmožni preusmeriti proizvodnjo.
Kemija je našla s svojimi odkritji širokp polja delovanja na najrazličnejših področjih ljudskega udejstvovanja. Medicina se je poslužuje v kliničnih in hi-gijenskih laboratorijih, kjer se izpopolnjujejo in olajšujejo odkritja in zdravljenja bolezni, kontrolirajo zdravila in življen-ske potrebščine. Kemija je še posebno važna v poljedelstvu, mineralogiji, geologiji itd.
Kemija kot znanost je dala človeku ogromno teoretično spoznahje, ko mu je odkrila enakost osnovnih sestavin materije (elementov) v živi in mrtvi pri rodi, na zemlji in v vsemirju. Dokazala je, da se ne skrivajo v živi pri rod i nobene posebne "življenske sile", ki bi bile edine sposobne ustvariti tvarine, iz katerih sestojijo živa bitja. Na svoji zmagoslavni poti ni kemija odkrila samo sestava tvarin, ki so neobhodno potrebne živemu organizmu, ampak ji je uspelo, da jih tudi nji umetni način sama proizvaja ,
SPECIAL O PTE« — WIN BACK YOUR HEALTH! FIRST EXAMINATION.........................................
$1.00
Tell Us Vihar % Your Trouble
We Handle Irregularities la the MOUTH	RECTUM
STOMACH	INTESTINES
Heart, Lung. Liver and Bladder Disturbance« - All Blood Sicknesses, Blood Trouble Gonorrhea Cured with Penicillin and Streptomyscin Nervousness and Sleeplessness	^ .
WE USE THE NEWEST MEDICAMENTS
METRO-MEDICAL
1 Si D. Adams
Open It A.M. to € P.M. DEArborn 422«
Room 912
GIRL OR WOMAN General Office Work Good Starting Salary Permanent Position FERRARA CANDY CO. 2204 West Taylor CHE. 5222
BOOKKEEPER
Good Startinc Salary Good Working Conditions
FERRARA CANDY CO. 2204 Weal Taylor	CHE. 5222
Between Teeth Brushing Can't Tune in WJJD 1160 Spot Daily 12:45 - Noon
Modern Melody . Time
New Scan by DR. MICHOW
HAR. 695«.
DENTAL CO. 228 S. Wabash
FORD 15 II.P. Rebuilt and Installed, $125
100 H.P. Installed juid Rebuilt 8160
K A 8 AUTO SERVICE 6551 S. Ashland	HEM. 2029
GIRL STENOGRAPHER and GENERAL OFFICE WORK ' Startiag salary commensurate with ability. 40 hr. ^cek. Hospitalisa-! tion available. Splendid opportunity.
PHONE FRA. 4842 I 600 W. Van Buren Room 412
aaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaiaaa
Start a Savings Account at
Cicero Savings &
i
Loan Assn.
5400 W. Cermak Road Cicero, Illinois
PHOTOGRAPHERS HEINEMAN'S 5043 8. Ashland Ave. YARds 1586
SPECIAL OIL PERMANENTS IN YOUR HOME $6.50 and Uo - Cold Waving and Hair Dying Call DEL. 0319 for Appt.
GENERAL MOVING * HAULING CITY and SUBURBS
Reasonable Rates
I'rompt Service 2555 If. Lincoln Street BITtersweet 3348
NEW CONSTRUCTION, remodeling of all kinds. Estimates given promptly on request.
SIMONSEN BLDG. CO. General Contractors 3433 W. Diversey ALBany 0130-1
Rebuilt WINDSHIELD WIPER and FUEL PUMP A.A.A. WINDSHIELD WIPER Jc
FUEL PUMP CO. 3636 W. 16th St.	ROC. 9374
Must Leave for California Immediately
WOULD LIKE TO BUY A JSOOD CLEAN CAR Have Cash
MANsfield 4530
POWER SEWING MA CH. OPERATORS
SINGLE NEEDLE PLAIN SEWING -NOT PIECE WORK GOOD WAGES CLERICAL TAILORING CO. 12? S. Market
TOUNG MAN
to work in shipping room and do general work. Good opportunity for bright aggressive boy.
J. A. DUBROW MFG. CO. 1907-15 Milwaukee Ave.
DESPERATELY need a used car. Any make, any model. Willing to pay caah as need at once. No dickering on price.
CALL PROSPECT 0975
»
FALSE TEETH
RELINED and TIGHTENED
NEW I'LASTK: RLL1NLK ftuar»mr*d to makr kmc pfett tit TKiHI and 4XJMFOR1 \HU (WE AfPl-ICIATION LASTS PERMANENT-LV. PARTICl'LARLY GOOD FOR SORE. TENDER MOt'TKS DIFFICULT TO FO 1 bout* n d trli oni (XM4E IN FOR DEMON-SI RATION. EXPERIENC E I MIS >TEW, PER nCTLY 11».HI (*)Vf FORI ASLF., (LEAN CUSHION FEEL. Low roM P SEAL TH E Takri SI ntimifto Sanrfartion (iuaruHrvd. Hour v: 12 n> 9 P M SEAL-TITE PLATE tX)N'iaOL. % W Randolph, Room SOS.
TYPIST Permanent Position - Five Day Week - Good Salary MODERN LIFE 6 ACCIDENT CO. 166 West Jackson Blvd.
WEBster 3604
GENERAL OFFICE GIRL 54 Day Week - Salary Commensurate with Ability - Permanent Position - Opportunity to Advance.
SUPerior 6888
STENOGRAPHER Typing and Filing AMERICAN BOOK CO. 360 N. Michigan Ave.
Help Wanted
WANTED - MAN to assist woman in managing tavern. Must be sober, clean, honest man. Call "Margie" at VIRGINIA 3274
WE PAY 850 TO $150 for your old Singer round bobbin drophead machines. We pay 8150 for model 201-2-42. 850 for nfcodel 1590. Up to 837 for 1530. 830 for 66. 820 for 127. 812 for White rotary. Brown's Music Co. SOU. 0462, HEM. 8712.
CENTER SEWING MACHINE REPAIR SHOP Repairs on all sewing machines. Foot pedal machines converted into modern electric machines. Work Guaranteed.
1328 N. SEDGWICK STREET Michigan 8766
EARN UP TO $54 PER WEEK
GIRLS • 18 TO 35 YEARS START AT 834.00 FOR 40 HOUR WEEK
Light Work
MODERN FOOD PLANT PAID VACATIONS FREE UNIFORMS STEADY WORK DAY OR NIGHTS
Verifine Foods, Inc
710 W. RANDOLPH ST.
DRESSMAKING Specialising In Bridal Parties and Formats. Alterations on all kinds of wearing apparel.
NEWCASTLE 4047
Ignoranca je prekletstvo od Boga. Znanja ja porot, ki to po-
NYLON H O 8 E
45 Gauge....................81.00
51 Gauge.................„81.25
719 4 MAXWELL ST. CHE. 1169
DON'T let superfluous hair mar your beauty. Abolish it forever by electrolysis or short wave method. Leaves no scars on face, arms or body. Endorsed by eminent physician«. Permanent - Reasonable. Ella Lonise Keller - Estab 36 Yrs. Suite 2405, 55 E Wash CEN 6468 Send for Free Booklet
MESSENGERS
40-HOUR WEEK I PLEASANT rosrrtoN
AfPlj
ATLAS-PHOTO COPY COMPANY
520 N. MICHIGAN AVE. Room 322
YOUNG WOMAN Some Shorthand • Small Office - 40 Hour Week - Very Good Starting Salary - Pleasant Working Conditions • Excellent Opportunity for Qualified Beginners.
Apply af Once WONDER BREAD CO.
Real Estate
8-APT. BRICK > All 6s; octagon front; 3-car brick garagO; steam stoker heat. Immediate possesion. Vincinity of 81st tnd Aberdeen. Call Mrs. Cotter.
T. J. KERRIGAN VINcennes 0606
8-AFT. BRICK 6 rooms each; 1st Spt. vacant; stoker. Grand location. Price 881.000.
D O B R O T H 3245 Bryn Mawr Ave.
JUNipor 7807 L
shingle« tat. (hei
2-FLAT FRAME
led; 4 H and 4 rooms; rmostat controlled; foil basement and attic; 2-ear garajo; side drive; lot 59x125. Owner. 5804 SO. NORDIC A AVE. PORtsmouth 2167
IMMEDIATE POSSESSION Nr. Ceatral-54th; beau. 5-rm. brick bong, wtth extra Ig. rm. in attic; now furnace and roof; auto, gas b.w. htr.; ven. blinds, screens, storm windows taruouS; painted bsmt. Most see to appreciate.
HEMLOCK 1800
POSSESSION 60 DAYS 10-room residence; insulated; /new furnace; shingled; large lot; 2-car garage. Good Income from roomers. Can be converted into two flats. Price 813,50«. PEN. 9804.
4216 N. KILDARE AVE.
2-FLAT 85,900 4514- S. Union. 6-8; basement; vacant flat
MANOR REALTY CO. 2532 W. 63rd	HEM. 8300
NEAR 63rd and DAMEN 2 story brick store and 3 apts.; all 4s; enclosed porches; steam stoker; insulated roof; 2-car brick garage. Price 819,500.
H. |\ OSTBERG ABErdeen 5161
IMMEDIATE POSSESSION 9138 S. Lowe Ave. Georgian 6-rooat residence 3 bedrooms; tile bath; large living room; woodburn-ing fireplace; cabinet kitchen; T.T. stove; refrigerator; Venetian blinds throughout; 2-car garage; 38 - ft. lot. Price 813,500.	\
TRIANGLE 0948
CtflCAGO
LAWN
Near 63rd-Kedsie; 2-apt. brick 5-5 with 3-room apt. in basement; steel construction; steam heat; stoker; oak trim sod floors; 3-car brick
2nd
garage. Immediate posses i son, apt. Priced for quick sale. MacASKILL CO. HEMlock
7204
3015 W. Lake St.
KEDsie 8968
TYPIST - CLERK LIFE INSURANCE HOME OFFICE
Attractive Environment Salary 8135 per Month to Start Mr. DeBoer HARrison 2235
Work in'Your Own Neighborhood WOODWORKERS (Experience Not Necessary) Good Wages - 48 Honrs
L. & W. WOOD PRODUCTS CO. 2016 Calumst	CAL. 9884
FOR SALE DEEP FREEZE 22 Co. Ft 8500 HARrison 6600
METAL SPINNING All Types of Metal - Open Time 30 Years Experience HAY. 3597
WELDING Acetylene Welding and Electric Welding of All Types - Production and lobbing Welding.
81S7 W. GRAND AVE. BER. 1706
CASTING Open Time on Brass or Aluminum Casting COMmedore 5783
BOUQUETS AND FLOWERS of AH Kind*
CAS FLORAL SHOP S010 W. Webster St.
TYPISTS STENOGRAPHERS FILE CLERKS
Five Day Week - Pleasant Working Conditions. See Mr. Anderson.
Fireman's Fond 175 W. Jackson
Insurance Co. Room A-835
YOUNG GIRLS
%
NEEDED FOR LIGHT' A8SEMBLY WORK
No Experience Necessary. We will train yoo and pay nice wages while yon learn. 5-Day Weak. Overtime.
Rolpoint Pen Co.
1«1 W. HURON
BUSHELMEN or TAILORS Part Time - Top Pay for Top Men Year-Round Work - Best
Working Conditions WESTWOOD CLEANERS -AND DYERS 5956 W. Addison PEN. 9122
CLEANING WOMAN in Doctor's Office Most Speak English 4 Hours Each Morning
Very Good Pay - Apply Room 858 CWIC OPERA HOUSE Miss CUrk
OUNG MAN Shipping Room Helper Experience Unnecessary 5-Day Week HAMILTON-ROSS JET-FLOW CORP. 63 E. Adams
MAN
MECHANICALLY INCLINED to work on demestic sewing machines. Good Pay. Steady. 40 Hour Week.
A. C. WEBElt * CO. 862 W. Van Boren
OWNER LEAVING TOWN WIU sell Indian Boundary brk. res. 5 large rats, and sip. peh.; tile bath and kitchen; oil heat. Price 817,000.
LONG-KOGEN, Inc., Realtors ROG. 6500
CLEANING ESTABLISHMENT Truck and roote; grass 8500 week; not profit 8200 week; 4-rrn. flat ioel.; 4 year lease, 840 mo. rent; leaving city. ,
YARDS 7674
GROCERY * MEAT MARKET Fully equipped; large clean stock; weokly sales 81.800 to 81.200; two living rooms. Most sacrifice. Price 86,709.
EVERGLADE 0829
TRUCKING BUSINESS Estab. 18 yrs.; 5 trucks; 6-room home and garage; priced for quick sole; 818.090 cash. Doing 82,500 per month.
MR. O. J. BRO, JR. , EV Erg lade 0210
It's a Shame
I'M SORRY, madam." said thc attendant at the movie, "but you can't take the dog into the theatre."
"How absurd," protested thc woman. "What harm can pictures do a little dog like this?"
IMMEDIATE POSSESSION 3-Story brick; 2-6s and 1-5, Largo well lighted rooms. Stove hoot. Near Humboldt Park. Price 88,950.
WM. BENDER * CO.. Realtors 3396 W. North Ave. Belmont 0061
CERAMIC TILE SETTERS
FOR HAWAII
Journeymen tile setters needed for work on army hospital in Hono-lota; transportation famished; anion Job; union rates plus no physical latlons
il examination; no Inoeu
Apply or Write
PREMIER TILE AND MARBLE CO. 1618 Mission St. S. Pasadena, Cal.
Difficulties strengthen , the mind, as labor does the body.
H
KNITTERS Wanted for Ladles Ready-to-Wsar Goods - steady - Good Working Conditio
J. L. GREEN CLOTHING 4215 W. M .d.^on St.
GIRLS WANTED Light Factory Work Good Pay
LENZ. ELECTRIC MFG. CO. 1751 N. Western Ave.
LEATHER WOK KEBS
Good Men for Small Shop Wanted Steady - Best Working Conditions
MAX BEHNKE
705 N. Cicero
GIRLS AND WOMEN for Easy Factory Work Good Wages for Beginners REINAUER MFG. CO. 1001
_i_i
DR2AVUANSKI PRIROČNIK
kajUUca, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Polog vproianj, ki Jih navadno sodniki stavijo pri ixpitu za državljanstvo, vsebuje knjiiica ie v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine državo s glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena lcnjiii«! Je »amo 50 ceste* • peltnine mi
NaroČila sprejema:
Knjigarna Proletarca
8881 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 13. ILL.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.	. ,
MIOLCTAftCC
Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
i naprav i Tako trdijo
Oklic druge konvencije SANSa
Na podlagi zaključka glavnoga odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta se vrši druga konvencija te organizacijo drle 30. in 31. maja 1947 v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6411 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Zborovanje se prične v petek 30. maja ob devetih dopoldne.
S tem se pozivajo vsi pravomočni delegati ali nji' hov i namestniki ter člani glavnega odbora SANSa (častni člani, člani izvrševal nega, nadzornega in širšega odbora) na polnoštevilno udeležbo ob času in v kraju zgoraj navedenem. *
Registracija delegatov in delegatinj, glavnih odbor
ter jih izvaža v
v WashinKtonu in
Londonu. Moskva odfcovnrja, da
zi s tem le naplačuje za škodo, ki je bila storjena z nemško invazijo v Ukrajini, Bjelorusiji in pa raznim drugim krajem v So-
l^KOMiNTARJl
(Nadaljevanj« t 1. strani.)
Wallace se prča namreč tudi s kmetijstvom, posebno s pridelovanjem koruze in plemenit v i jo koruznega semena, in pa s ko-
SLOVENIJA STOPA NA POT INDUSTRIALIZACIJE
(Nadaljevanje, i
vjetaki uniji. Kari Gruber pa je, koijerejo. Tudi bivši francoaki na konferenci v Moskvi sedaj vso veliko četvorico urgiral, da
naj zahteve za vojno odškodnino od Avstrije pozubi, in pa da naj se okupacijsko čete umaknejo. .
Jugoslavija zahteva od Avstrije za nji storjeno škodo nad 100 milijonov dolarjev odškodnine.
Kaj z
mejnim problemom na Koroškem?
Na konferenci velike četvori-
premier Blum redi kokoši. Pa ga je Wallace v Franciji obiskal in mu prinesel jajca plemenitih kokcji, češ, Loon, to bo pusma! Blum se je smejal in rekel, ca jih bo podložil koklji, nad njo bo obesil cmcriško zastavico in izvalili se bodo "demokratični piščanci",
Frane!ja je med okupacijo imela vzrok biti ponosna na gd-
2ALOSTNA ZAPUŠČINA STARE JUGOSLAVIJE
Omenili smo ie, da je bila industrija v Jugoslaviji sorazmerno slabo razvita kljub v se m'naravnim zakladom, ki jih nudi stara domovina. Industrija v predvojni Jugoslaviji je bila preslabotna, da bi izkoriščala, predelovala bogastva, ki so ležala in ležijo v, njeni zemlji, ogromno energijo, ki je vsebovana v njenih vodnih tokih, surovine, ki jih v velikih količinah nudi njeno poljedelstvo. Ali ni čudno,
rnrala Charlesa de Gaullea, a
sedaj so pa napredna francoska da je Jugoslavija izvažala bauk-ce v Moskvi so bili — samopo- javnost boji. Kajti zdi se ji, da sit, drago pa plačevala in uvaža-sebi umevno — tudi zastopniki de Gaulle stremi postati dikta- la iz svojega produkta predelan Jugoslavije. Zagovarjali so dvo- tor |n jc njen sum upravičen, aluminij. Jugoslavija kot prete-nikov in odbornic se vrši v konvenČni dvoran/ pred otvo- je svojih glavnih zahtev: za re- Kajti de Gaulle se je vrnil v po- jžno poljedelska dežela je izvaža-
ritvih konvencije med 8. in 9. uro zjutraj. Pravico do za-	Avstrije in pa za	areno in zahteva odpravo la v velikih količinah in ceneno
'	'	7 '..... nndruzenie slovenskega Drede-	ustave ter ustanovitev živino in surove goveje k^že.
bo imel "avtoriteto", uvažala pa iz njih* predelano us-
In pa da naj bo predsednik fran- nje Narod ni bil v stanju, da
! kot solastniki, odnosno delničarji v mnogoštevilna družbe, ki so črpale domača rudna, gozdna in druga bogastva. Vse drugo, kar bi ne koristilo neposredno nj.m, pa so puščali vnemar, Tako se terej tudi domača industrija ni razvijala, temveč je ostala samo pri tistih panogah, ki nudijo lastnikom čimveč profita. Znano je, da je najbolj donosna lahka industrija. V njo se ne vlaga toliko obratnih sredstev, poleg tega pa proizvaja predmete množične potrosnj?, predmet?, ki se rabijo vsak dan. Radi tega daje »vojim lastnikom največ profita. Če k temu dodamo tudi drug? značilne lastnosti predvojnih režimov, namreč, da jim je bila sjerb za dobro dclavca deveta
uri.
Ampak državni tajnik Marshall je zahtevo Jugoslavije glede razmejitve Koroške po njenem načrtu odločno odklonil. Lahko se meje kako preuredi, toda železnica, ki vodi iz Trsta na Dunaj, mora ostati izven mej
----7 7	pridruženje slovenskega prede- sedanje u
stopstva na konvenciji se overovi s pravilno izpoln/eno la Koroške k Sloveniji.___režima, ki
in uradno potrjeno poverilnico, ki jo bo vsak član kon- Vodilni član jugoslovanske *
vencije prejel iz tajniškega urada SANSa na podlagi delegacije je bil na tej misiji
uradnega naznanila podružnice, društva, organizacije
ali druge do delegata upravičene ustanove oi izvolitvi. delj ,n najved p^^ med V zameno za poverilnico bo vsak delegat in vsaka dele- tujezemskimi časnikarji je do-q at i nja dobila ko nvenčni znak.	bil, ker je bil pri Stalinu na ob-
Uradna naznanila o upravičenosti do zastopstva na isk" *** minut	dve
konvenciji so bila poslana vsem podružnicam SANSa, organizacijam in drugim ustanovam, ki so v smislu SANSovih pravil deležne reprezentacije. Naznanila o izidu volitev delegatov in namestnikov se naj takoj po volitvi pošljejo na glavni urad SANSa, 3424 West 26th Street, Chicago 23, Illinois
Delegati in odborniki, ki žele, da jim ko nvenčni od- Jugoslavije, je poudaril bor preskrbi stanovanje za čas bivanja v Clevelandu, se "Izvestja", ki veljajo za ura naj takoj pismeno prijavijo tajnici odbora sestri Jose- jJ^g phi ne Tratnik, III 6 Cast 71st Street, Cleveland 3, Ohio. ija> d, je bila konferenca v Mo-Spored konvencije in konveninih prireditev:	skvi uspeh, ker je ugladila pota
Četrtek 29 maja. - Seja glavnega odbora SANSa. v n"dalinc »ponuume Zvečer - sprejem delegatov in odbornikov; domača za- ^gjE! MS £ bava v prizidku Slovenskega narodnega doma in po vedelo, pri čem da jet Svoj po-možnosti predvajanje najnovejših zvočnih filmov iz Slovenije. ^
Petek 30 maja. — Pričetek konvencije ob 9. zjutraj; drugo zasedanje konvencije popoldne; zvečer velik koncert v avditoriju SND.
Sobota 31. maja. — Dopoldne tretje zasedanje, popoldne zaključno zasedanje konvencije; zvečer v spodnji dvorani SND banket v počast 80-letnice SANSovega predsednika in ndrodnega borca Etbina Kristana, v avditoriju javni ples
Nedelja 1. junija. — Odhod delegatov. (Ce bi konvencija ne bila zaključena v soboto, se nadaljuje v nedeljo.)
Druga konvencija SANSa bo zelo pomemben dogodijo j v življenju ameriških Slovencev. Postavila bo smer-niee in ustroj novi kulturno-prosvetni organizaciji — novemu SANSu, ki naj bi služil splošnim interesom amer. Slovencev, jih kulturno povezoval s staro domovino in utrjeval prijateljstvo med njimi in Ameriko ter tako krepil pogoje za vzpostavitev trajnega miru in prijateljskega sožitja narodov po vsem svetu.
MIRKO G. KUHEi, gl. tajnik SANSa.
tem predelovala, recimo aluminij iz svojega bauksita kar doma. Tako bi odpadel profit pri cenenem izvozu rude in ponovni profit pri dragem uvozu izdelkov iz iste rude. Oni so ljudi n. pr. prepričevali, da morajo nafto uvažati, češ. da ni mogoče, da bi v Jugoslaviji obstajala najdišča te dragocene tekočine. Da bi jih dokončno prepričali, so "velikodušno" poslali v Jugoslavijo strokovnjake, ki so seveda "strokovno" ugotovili, da v tej deželi nafte ni. Danes pa se ve, da je precej nafte v Jugoslaviji, in to ravno v tisUH krajih, kjer je bilo rečeno da je ni.
POSLEDICE INDUSTRIJSKE SLABOSTI
Industrializacija Jugoslavije bi pomenila tudi popolno osamosvojitev njenega gospodarstva od inozemstva. To je bil tudi drugi vzrok, zaradi katerega je tujerodni kapital zaviral vzpo-
coske republike glavar vlade, ne samo njen ornament.
Ilelywood Bowl v Los Angc-lesu je znana arena, in pomeni za ondotni kraj toliko kakor za New York Madison Square Gar-
doma izgradi močno industrijo strojev, kljub temu da razpolaga z zadostnimi zalogami železne rude. premoga in vodne energije. Raje je izvažal železno rudo, drago uvažal okoli 50 '4 surovega železa in raznih kovin-ien. Ko je odbor organizacije ^^ jelkov. Mnogo je še slič-
Konferenca velike četvorice se razšla brez vidnega uspeha
(Nadaljevanje s 1. struni.) dosegla i v nobenem drugem
oziru.
Problem odškodnin
Rusija, ki ve. da so se avstrijski polki borifT proti nji enako kot horde iz rajha, zahteva, da ji Avstrija to svojo zmoto plača. V Avstriji je veliko industrij-
ji in sovj. vlada jih zahteva na račun nemško-avstrijske vojne odškodnine. Marshall in Bevin sta proti, češ. da ima Moskva pravico tirjati samo tisto od Avstrije (na račun nemške vojne odškodnine) kar so Nemci imeli investiranega v Avstriji. Temu njunemu stališču se je pridružil tudi francoski vnanji minister Bidault.
Ampak ker ima sovjetska okupacijska armada v svojem področju precejšen del Avstrije,
raz kajne — drago plačuje. In svojo zmoto, ker je drlo za Hitlerjem.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
V. IZKAZ Prejeto do 24. aprila 1*47.
ILLINOIS:
Chicago Katherine Ju rman (Cleveland) S10; Neimenovana SI 2; Mary Auein $5; Prank Lusbi 84.40; Louis Steblay S2; Victor Oregurleh S2; Anton Anzick SI.85; J. Marti-njak SI: L. Groscr Sli John Bartol (Cicero) SI.
Wsnkegsa: Neimenovana $5; J. Mesec SA; Mike Miller 82 Argo: Jacob Adam S2.2.V La Salle: Leo Zevnik ?5c.
OHIO:
C lev* land: Matt Mesec S5; Frances Bajcc SI. (Izročil J. Krebel.) A. Janša S2; po SI: J. Drobni*. J. Sušnik, F. Mramor, F. Breskvar. A. česen, J. ftubelj, skupaj S8. (Poslal F. Strumbel). John Sahar SI. (Poslal A. Jankovich ) Girard: Louis Muster SI.50.
progresivcev to losangelsko areno najel, da bi govoril v nji Henry Wallace, mu je bila odpovedana. Uprava je v odpovedi pojasnila, da ni na razpolago za širjenje "tujih ideologij". Ako bi bil Wallace kak "rebel", namreč prekucuh, bi bila odpoved saj za silo razumljiva. Toda on je pristaš kapitalizma, in smatra, da se ga lahko "liberalizira". O sebi je rekel, da je po prepričanju "liberalni torij". A vzlic temu je po mnenju uprave Hollywood Bowla "nevaren" našim ustanovam in našemu načinu življenja. Toda ta odpoved je napravila Walalceu več reklame kot pa si jo bi mogel kupiti s četrt milijona dolarjev.
nih žalostnih primerov
Zakaj Jugoslavija ni mogla razviti svojim bogastvom odgovarjajočo induatrijo? Na tem vprašanju te lahko malo delj zadrt imo?
VZROKI INDUSTRIJSKI
ZAOSTALOSTI
Bivši jugoslovanski vlastodrz-ci so v polni meri zanemarjali razvoj narodnega gospodarstva. Njim je pač šlo v oseben račun, da barantajo s predstavniki inozemskega in domačega kapitala, jim prodajajo koncesije za izkoriščanje in predelavo v zemlji ležečih surovin, si pri teh kupoprodajnih akcijah zagotavljajo mastne odstotke, ali pa stopajo
briga in so radi dovoljevali, da ________ _____________
je bil delavec za svojo celodnev- 5t^vitve domače težke industri-no delo strahovito mizerno pla- je jn tako je pri tem tudi ostalo, čan, da ni bilo socialne zaščite, dalje — da so bite cene poljedelskih proizvodov občutno nižje od cen industrijskih proizvodov, potem je slika jasna. Domačim kapitalistom ni šlo v račun, da bi vlagali svoj kapital v težje in težke industrijske obrate, da bi 1 kupovali nove stroje, saj je bila že obstoječa industrija za njihove žepe več kot donosna. Zanj? je predstavljala dovolj močan vrelec profita.
Tujerodni kapital pa je imel poleg teh razlogov še druge, radi katerih ni bil samo naklonjen, temveč je celo oviral razvoj domače industrije. Ta kapital je popolnoma prevladoval v važnejših industrijskih panogah, tako n. pr. v železni, tekstilni, kemični. strojni; njegov delež v celotni jugoslovanski industriji je znašal nad 51* ;. Radi te svoje visoke udeležbe so se ti inozemski gospodje zavedali, da bi pomenila industrializacija Jugoslavije zanje izgubo dvojnega dobička. $ajti Jugoslavija bi pe-
Jugoslavija se industrijsko ni razvijala, bila je vedno gospodarsko in zaradi tega tudi politično odvisna od inozemstva. Ino-zemci in domači kapitalisti so spravljali profite, izžemali delavca, industrija ni mogla zaposliti višek kmečkega prebivalstva, kar je povzročalo delitev že itak majhnih posestev in to zopet nazadovanje poljedelstva. To stanje je trajalo vse do zmagovitega zaključka osvobodilne vojne, ki je napravil konec tudi temu neprirodnemu razvoju jugoslovanskega gospodarstva.
VAŽNA SEJA V DETROITU
Podružnica SANSa št. 1 v De-troitu bo imela dne 4. maja sejo, ki se prične ob treh poppol-dne v Slov. nar. domu na J. R.
Bo zelo važna, ker imamo na nji izvoliti delegate na prihodnjo konvencijo SANSa. — K. K.
Laglje si je lopovu napraviti bogastvo, kakor pa ga je zapraviti kot gentleman.—Colton.
skih podvzetij z modernimi stro-1 ga trebi strojev in raznih drugih
>
.v.vwjvjv/y^/vwwyw/A

Najbolj znamenita slovenska knjiga
v Zed. državah je vsako leto
«
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1947 obsega 234 stran«.
' « t
Je vezan v platno.
Stane $1.50. Za Jugoslavijo $1.65.
Naročila sprejema
PROLETAREC
2301 S. LawndaU Avenue CHICAGO 23, ILL.
i
PENNSYLVANIA:	»
Her ml »K' Ii. Butja (Moon Run) S2; L. Brltz (Houston) S2: P. Krof lich (Bridgeport. O.) 81. (Poslal A. Zornik.)
•argettstown: Mary Pirih 82 50. Park Hill: Anton Melle 81 SO Dill ser Jacob Oblak 50c.
WISCONSIN:
Willard: Matt Malnar S4.50. Milwaukee: M. £. Sostarich (Izročil F. Bizjak.)
WYOMING:
Kemmerer: J. Starovasnik SI. J. H Krzisnik 75c.
Itoek Springs J. Porenta 81 00, Frank Remitz 75c.
San Francisco, Calif.: A. Leksan 82.25, Neimenovan 81.
Denver. Cole.: John Faidiga $1 00.
East Helena, Mont.: Jos. Mihe-llt $2.75.
Star CKy, W. Vs.: Lawrence Se-iak $2.00.
New Market, N. J.: John Rupnik 8100.
Little Falls, N. Y.i Frank Masle
50c
Arms. Kansas: Joe Dolanc 50c Detroit. Mich.: Mary Bemick 35c.
Vleksbarg, Miss. Valentin 82. SkapaJ SlfS.lt, prejšnji Iskat 8718.8«. skupaj 8821.#8.
Delitev zemlje med kmete sov|eTSKi coni veofnci|e
V ruski coni Nemčije je sovjetska okupacijska oblast zaplenila vsa veleposestva nemških junkerjev ter jih razdelila med one, ki so jih obdelovali.
Dosedaj je bilo razdeljenih mednje nad šest milijonov akrov — povprečno po dvajset do 25 akrov vsakemu.
Ir1
Važno poročilo t
SE
PLIN
NA RAZPOLAGO
ZA GRETJE NOVIH PROSTOROV
Zgodaj v letu 1845 so ljudske utilične naprave, ki pre-skrbujejo plin v Chicagu uvidele, da bodo rabile precej večjo količino naravnega plina in ao zahtevale od cevnih družb, katere pošiljajo plin iz teksaškega polja v tc okraje, naj povečajo možnosti zalaganja z večjo k6ličino naravnega plina.
Cevne družbe so vZete to točno naznanje — ampak pričakovana dostavitev potrebnih cevi in druge oprave je bila preprečena vsled narodnega pomanjkanja jekla. Vzlic temu, da ao ljudske naprave in cevne družbe skušale storiti vse, kar je bilo v njih moči—ta nujno potrebna raztegnitev cevnega sistema ni bila izvršena.
Med tem pa mi storimo vse, kar Je v nali mo«, da povečamo naše lokalne produkte in hranilne možnosti.
Kot ljudska naprava, je naša glavna dolžnost dati do-voljno postrežbo, ki jo Je nam sploh mogoče našim številnim odjemalcem. V Chicagu pomen j a to okrog 900,000 družin, ki rabijo ali bodo rabili plin za kuhanje, gretje vode. zamrzovsnje ali kakrtno koli kombinacijo hišne potrebe, ravno tako tudi za odjemalce, ki so rabili plin za gretje prostorov, predno bodo morale Iti v veljavo nove določbe in isto tako tudi za trgovske odjemalce. TI ODJEMALCI BODO M NABALJ1 DOMVALI PLIN brrz vsake restrikcije, ter naprave In oprave ta uporabo se bodo nadaljevale po normalnem dotoku.
V tem času pa v najboljšem interesu tega okraja bomo mi nadaljevali s vsemi rM*rtfcel|smi prt sprejemanju NOVIH prostorov gretja vseh razredov odjemalcev, rezi denčnih. komorcislnih in industrislnih.
Pod restrikcijsmi, ki so postsle veljsvne meseca Julija 1048, Je stalo tisoče prošenj zs instaliranje gretjs novih prostorov ns čakalni listi. In to dokler nam ne bo npogoče padal j no povečanje zalaganja naravnega plina. Je tudi prilika zalaganja manjšega števila teh prošenj enostavno nemogoča: ko se bo enkrat U situacija spremenila, bodo toki prosilci pismeno obveščeni. Družine, ki so namera
.vale vložiti prošnjo za plinsko gretje, pa tega 5e niso napravile, so urgirane, da planirajo za uporabo drugih vrst kuriva za nedoločen čas.
V vsakem slučaju, kjer Je kaka oseba spojila ali v bodočnosti namerava povečati spojitev, kakršen koli prostor grelne naprave s plinsko poslugo te družbe in to v nasprotju restrikcij ske poslužnosti, bo nJemu popolnoma vsa posluga zalaganja plina odvzeta in tako odvzetje bo ostalo v veljavi toliko časa. dokler takih neavtoriziranih spojitev in konekcije ne bodo razkonekt^ne. Ta določba je narejena zato, da se jamči večja in boljša protekcija
zaloge rezidenčnim in trgovskim odjemalcem.
♦
Vrhu vseh teh restrikcij plina za gretje, družba postavlja odmerjenosti za povečanje uporabe plina tudi za in-dustrialne namene. V času hudega mraza prihodnjo zimo. bo drufba mogoče primorana celo zapreti uporabo plina za industrialne namene, da se tako ohrani poslugo za domove do popolnosti.
Družba nad vse obžaluje, da okolščinc, ki so nad njeno kontrolo,, jo silijo z nadaljevanjem teh restrikcij za vsako nadaljno povečanje rabe plina za gretje prostorov in za industrialne namene. Orgira pa. one, ki bi želeli več podrobnosti in pojasnila o tej situaciji, da vprašajo za več o tem potom telefona (Wabash 6000) ali pismeno.
L
Posebno naznanilo
Nobenih restrikcij se ne bo stavilo na plin, ki se rabi sa kuhanje, gretje vode, zamrzo-vanje. ali sa prostore negrelne uporabe sedanjih ali prospektivnih odjemalcev.
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
J

A Yugoslav Weekly Devoted to lhs
Interest of »Ho Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its educational tureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION C O-O P C R A T I V E
COMMONWEALTH
NO. 20G4.

PwblUM W««kly St 2301 So. LswodaW Av.
CHICAGO 23, ILL., April 30. 1»4T.
VOL. XL1I.
IS PEACE TOO EXPENSIVE
*
It is easy to dismiss Ilertry Wallace's talk of a $50 billion world reconstruction program as moonshine, but it will be worth everybody's while to give the matter a second thought.
If $50 billion seems like a lot of money, it should be com pared with the $300 billion which this country alone spent on the war. Or consider that in the last seven years our government, has spent or committed to spend abroad, for nonwar purposes (loans, relief, participation in world financial institutions, etc), more than $21 billion. Or look at the estimate of the Maguzine World Report that the Truman Doctrine, if carried to its logical conclusion, implies loans and grants, public and private, of $21 billion in the next three years.
Even if America were to put up all of the $50 billion, which Mr. Wallace does not propose, it is clear that this sum spread over 10 years would not be markedly out of line. Last year the United States sold abroad goods and services worth $15 billion, and bought abroad goods and services worth only $7 billion—a difference of $8 billion. We were able to do this mainly because we lent and donated abroad in 1946 goods worth nearly $7 billion. It we expect to maintain such a level of exports—and that meaus keeping millions of Americans working at the things they do best—we must consistenly clo£e the import-export gap, first, by taking more imports, and second, by wise foreign investments.
The real question is not whether our capital shall go abroad —it will do so in any case—but whether it shall be so used as to make the maximum contribution to sustained world prosperity and lasting peace. If we lend blindly for nonproductive purposes, or for the purely negative purpose of "stopping Russia," then ultimately the loans will go into default and the artificial market for our goods will suddenly disappear. But if we lend for development of economic resources and for lifting the standard of living overseas, we shall help build permanently larger world markets, in supplying which our industry and labor will heavily share.
It is Mr. Wallace s point that such an investment program will be not only the soundest economic policy, xbut the best and probably the only way of eliminating Communist-capitalist friction and removing the basic causes of war. The argument cannot be disposed of with a hoot of derision. We could build a Jordan Valley Authority in Palestine for less money than we propose to spend in Greece and Turkey within a single year. A Jordan Valley Authority would pay for itself in the long run, would provide (he economic base for a lasting solution of Jewish-Arab conflicts, and would interpose a formidable barrier of prosperity to the spread of Communism in the Middle East. Would that not be a sounder investment than the equipping and feeding of troops?
—The Chicago Sun
Is The Economy Off The USA Headed For Another CoNapse?
By RAYMOND P. HOF9ES
Editor, Reading Labor Advocate
If the American people had the
intellectual self-respect they ought to have they'd be resentful as all get out about the way they have been insulted by fairy tales about "free enterprise.'*
The fact is that nobody really wants enterprise to be free. Also it is becoming increasingly evident that the more freedom enterprise has in ths days of corporation ownership and control, the less the interests of the American people are served.
THE MARCH Or LABOR
•©^w-TOQSD of u.s. FARMERS SET 83% Of ALL FACM INCOME; TWO-THltfPS SHARE
17%.
PERSONS »M "THE U.S. CANNOT R6ADQfc WRme.
That $750,001 FINE I PROFITS AND PROFITEERING
Why Not Rewrite Income Tax Laws
Congressman Charles W. Vur-rell, of Salem, Illinois, in whose uiitrict the tragic Centralia blast occurred recently, has presented legislation in Congress asking that the recent $750.000 fine imposed on the United Miners be e*tab-j lished in a trust fund for the bene-| fit of the Centralia widows and orphans.
On the face of Vuruell's proposal, the idea seem* to be a good one. But what of the hundreds of thousands of widows and orphans of other coal miners who lost their lives in previous disasters, or who died one by one in rock falls and roof falls and other accidents in coal mines?
Shall we place a value on one life above another? Shall we say U.at the widows and orphans of Centralia's dead suffered a blow more severe than that suffered by the widows and orphans of the Mowcaqua disaster on Christmas Eve only a few years ago?
The general principle of Vur-aeir* idea is a good one—but it must not be established on the basis of a circumscribed esse. If that fund should toe transferred for the benefit of widows and orphans, let it be established for the benefit of ALL widows and ALL orphans of ALL coal miners in the future who may give their lives in the dark of coal mines throughout the nation.
But the establishment of a fund — of $760.000 for such a purpose ia insufficient. Let that fund be increased so that no widow and no orphan, deprived" of the family
Not four months ago, industrialists damned the Robert Nathan report that industry could pay higher wages and reduce prices, but these industrialists have now been hoisted on their own petards.
• The National City Bank of New York, one of the world's largest, in its April letter, exposed some 2,900 of the nation's largest firms by pointing out that "profits in many lines more than doubled the previous years."
As an example, the bank pointed out that profits in many, many lines were more than a hundred per cent greater than for the year before.
These lines were baking products, meat packing, liquors, cotton goods, silks and rayons, woolen goods, hosiery manufacturers, clothing and wearing apparel manufacturers, cement and other stone manufacturers.
Chain stores of all kinds, food and otherwise, department stores, mail order houses and miscellaneous and wholesale companies also made more than double their profits of the*year before.
Hundreds of firms reported increases in profits of from 30 to 99 per cent. '
Coal companies made profits in 1946 of $35.900,000, as compared with profits of $23,900,000 for the year before.
All in ail, 2,958 companies reporting showed profits in 1946 totalling $6,700,737,000 against $5.240,761,000 the year before.
The greatest profiteering group in the entire list was that of cotton goods, woolen goods, silks and rayons, other textile; products and clothing apparel manufacturers.
No wonder they wanted OP A killed!
—Progressive Miner
FASCISM IN ACTION
In a recent "Merry-Go-Round" column Drew Pearson supplies an example of how the government is mixed up in the "enterprise" of this ' free" economy.
Pearson tells about a meeting of the President s cabinet with his three-man Economic Advlsirj Council. Now the fact that there is such a thing as an Edpnomic Advisory Council shows that we have departed a long way from the time when the government's relation to private business was what Herbert Hoover described as an *'umpire of fairness." That meeting was evidence that should convince any jury that the government is meddling in the business of those people who are wrongly called "free" enterprisers.
Moreover, just as it is clear that the people have been handed a lot of bunk, it is also becoming evident that the major concern of the
administration is to safegflard the profit racket against the anarchistic practices of its profit-grabbing beneficiaries.
What caused President Truman to call his cabinet and his economic adviaera together was the imminence of an economic col-' lapse, similar to that of 1929 and resulting from the same profiteering practices. Pearson tells how Dr. Edwin G.' Nourse. chairman of the counsel, warned that the situation is dangerous and that we're "riding to a fall" unless something is done (to avert a "recession") soon. Also that Nourse wanted the steel industry to i educe prices and expand production.
Just what group the phony "free enterprisers" in the administration hope to benefit by government action was indicated by Secretary of the Treasury Snyder's treatment of the Nourse suggestion. ' Snyder dcesn't think its fair to ask the steel industry to expand at this time. Why? Well, if ft dees markets will be glutted and profits will be wiped out.
In plain English this means that so far as President Truman's fellow Misaourian is concerned, it is all right for the government to limit the freedom of enterprise, provided the steel trust end other corporation giants are not prevented from making profits. Corporations must be free to mulet the people. They must not be forced to give service to the people, not even to prevent a major catastrophe to millions of workers -
Much talk about cutting income taxes, but an extremely important point is totally ignored.	^
Our income tax laws are so written that no ordinar\ man j of a beloved husband and father, can understand them. That makes it possible for an army of	11 *« to
experts'* to grow rich. The poor man can't hire a "tax expert," man Vui^ll aviaion will be suffl-but the rich man can Therefore, the rich man is the chief bene-ficiary of the obscurities in the law and regulations.
Then there are scores of "loopholes" in tkw law—probably deliberately placed there by the "experts" who tvrote the law.
Is it any .wonder that tax evasions run into fantastic figures?; Up in Wisconsin the collector of internal revenue says $100,000,-000 could be collected in that state alone if the proper effort were made. What would be the *otal for the nation? It would run into billions.	*	i
Then if the "loopholes" were plugged, additional billions could be collected and only crooks would suffer.
If these reforms were Worked out honestly and fearlessly, there would be plenty of money for any reasonable budget and for generous tax reductions, too.	j
—LABOR, Washington, D. C.
Without looking for the sinister, we find painfully suggestive the apparent attempt of the House Administration Committee to keep from the public a booklet on "Fascism in Action," prepared by the Library of Congress. The printing of nearly half a million copies of a companion volume, "Communism in Actioil," has been authorized by Congress, but Representative Patman's bill to print the document on fascism was quietly interred in a commit-bread winner, may suffer economic j tee pigeonhole, from which Patman has been vainly trying to i loss through the irreplacable loas j extricate it since February 5. The subcommittee charged with
consideration of the bill is headed by Representative Corbett, a Pennsylvania Republican who airily dismisses the study as "pretty old stuff." H^.may be right, but we see no reason why the country should accept, as the last word on the subject, the decision of a single Congressman, particularly one with an ultra-conservative voting record. The four editors of the New York Post's "Washington Memo" have smoked out Patman's introduction to the booklet, and judging from the excerpts printed in that column, we would guess that the study might be something of a bombshell. Certainly it is not "old stuff" for a Texas Democrat to write that "there are dangerous tendencies toward fascism in the U. S." Or that "some of our top political men make statements in thinly veiled terms which would do credit to Rosenberg, Hitler, or Goebbels." We suspect thfct there is something more in the suppression of this study than Mr. Corbett's casual and highhanded judgment on its freshness, and we mean to keep raising the issue until we find out what that something is.
The Nation
LOOKING AHEAD
- n "
— By Un Do Caux I
All Oiled Up
By COVAMI
I puzzled long to find the cause Of this most righteous war of wars Now raging on the Semite soil, And, as I hunched it. It wsa—OIL.
The oil that is more precious than The sacred grease of Judah's clan. The grave wherein Christ's ashes rest,
The spot Mahomet's foot has blest.
And then I saw, at last I knew Why Arab has It in for Jew; Why Uncle Samuel's airplanes hum,
And Islam growls st Christendom.
L'ENVOI.
Where gold once held the tribes In awe.
Petroleum is now the law; It ia the dope that Belial brews To sadiatize Destruction's crews; The "black gold" Mammon clinks
and clinks And, fellow C O 'a. bow It stinks!
MANY NEW HOLIDAYS PROPOSED
. Every Day Will be Sunday, By and Bye," goes the old song. Nearly every day would be a holiday if Congress gives approval to a batch of bills now before the House Judiciary Committee.
All told, there are 27 of these proposals, and the committee has decided to make one bite of them. All call for the creation of legal holidays or observance days.
Among them would be a Grandmother's Day, a Patriot's Day, s Constitution Day, a Lincoln Gettysburg Address Day, National Freedom Day, Shut-In«' Day, National Farm Day and American Indians' Day. ' ' ,
There would also be a National Heart Week, a National Bible Reading Week, a Thomas A. Edison Day. a Pulaaki Day and a Marines' Day.
It is unlikely that any Will get through.
'THERE YOU go exaggerating!" said a sceptical friend. "Congress wants to pass a law restricting unions and Phil Murray starts talking of fascism."
"What he said was that enactment of this legislation would be 'the first real step toward the development of fascism in the United States.'" I corrected. "And" geration. he said it very deliberately." •
v * *
MY MIND went back to an evening in the winter of 1925.
I was woik.ng in Berlin at the time and had t^en invited to a party in the apartment of an American correspondent there.
The guests were mostly Germans, tevcral of th^m Jewish. They were liberal and well-informed people, and the conversation turned at times to the possibility of fascism in Germany.
Mussolini was In power In Italy. Trade unionists there were being dosod with castor oil and beaten up. The faaclats were hard at work suppresalng tke labor movement.
In Germany, a crazy demagogue called Hitler was attracting minor attention as he organized his gangs. But the group at the party Were more interested in certain reactionary trends developing in the
normal political life of the country. * * *
A i LAWYER expressed • what seemed to be the general attitude.
"What you don't understand," he told me, "is that fascism ia alien to the character and traditions of the German people. It might succeed in a country like Italy, but never In Germany.
"Naturally oar Industrialists try te curb the aaloas when they get too much power and, naturally, they get scared of the rods. Bat they operate chiefly through the conservative parties, within our democratic framework, even thoagh some may pat a little money late Hitler on the aide.
'The German people are much
too civilized to fall for the anti-Semitism and other crude demagogy of a Hitler.
"Anyhow, you'll find Hitler's bark is worse than his bite. He'll have to compromise and make con* cessions, if he-over hopes to win any political following. The talk of fascism is just alarmist exag-
* * *
HITLER'S bite was many Uines worte than his moat rabid barking, as the German people later discovered.
And many Americans are discovering that the bite of our labor-baiting politicians is even worse than their bark.
The Hartley and Taft hills have torn the mask off their pre-trnse of wishing simply to Vemedy certain "labor abuses/* without destroying < unions or harming the workers.
These bills are blatantly deviaed to take away most of the workers' democratic union rights, and to make them powerless to bargain effectively with wage-cutting employers.
the establishment of such a fund.
Now that the Courts have held up the balance of the fine, we presume that Vursell will want all of the $3.500.000 for the fund.
—Progressive Miner.
ANOTHER EXPERIMENT NEEDED
Uncle Sam « recent experiment in producing gas by igniting underground coal is Interesting and is proving to 1m a valuable lesson in fuel transT'stica economic*.
We hope Unc'e Sam w.ll lock into another field of hope—that «-f electrical encrg / transmission on a n»uch grander slaje than ever tried before.
There appeacs no reason why a few mammoth centrally located electrical power stations shouldn't produce 'Juice to1 supply many square miles of territory. ftueh mammoth plants could be operated near large coal mines, eliminating large and costly Hauls, and producing electrical energy cheaply enough to permit Its uae for all present purposes and for such future ideal purposes as home heating — the ideal heating method. Speed the day!—The Progressive Miner.
How Socialists Would Do It
Discovery of rich deposits of potash in the Canadian province of Saskatchewan gave the socialist-minded officials of that province an opportunity to show the world what socialists everywhere would like to do with nature's resources.
Saskatchewan is the stronghold of the Commonwealth Cooperative Federation, the organization which has the elimination of the profit •ystem as its ultimate objective.
When the potash, which Is as important to agriculture as uranium la to t^e atom bomb, was discovered. Its development was promptly made a public enterprise.
Here In the private-profit United States that would have been deemed destructive of the spirit of "free enterp^i»e.', There ia little doubt that private • profit Interests would have been given the "freedom" to exploit that natural resource as they they do all others.
We have contrasting example of what "free enterprise" means to capitalists in the manner In which the "free enterprisers" of this country sold valuable war plants which were built with, the bond-buying public's dollars (bonds will win the war—remember!) to private interests for a fraction of what they cost. A lad in the way the big-and little-inch pipe lines were handed over to profit-makers instead of being used to give public service without profit.
Saskatchenwan's Natural Resources Minister J. L. Phelps has pointed out that potash reserves on the American continent are limited. "ConservaUon and maximum utilisaUon of such deposits as ours should be the dominant principle In their development." he declared.
All of which should make the apostles of profit gasp. What is Canada coming to, when they think of conserving nature's gifts for the people instead of ripping them from the ground as quickly and wastefully aa possible for a quick rakewoff?
What's Canada coining to? Well, perhaps to democratic socialism I —Reading Labor Advoeato
Talk
An Englishwoman, having looked In vain for a certain kind of notebook In the big stores of pre-war Hong Kong, came upon a tiny, grimy stationer's shop. Entering, she asked the Chinese proprietor "Have got notebook? All little hole along topside."
The reply was: "I have several notebooks, madam, of different sizes, with perforated pages.0
Who Does Your Thinking	a
"Hold on" you are going to say. "I do my own thinking. No one tells me what to say!"
Perhaps that is true—but is it your head or your heart or your cusacdneas that dictates what you think?
We are no nation of group think-ers —an American Europe, drawn each way by conflicting interests and hamstrung at every turn by barriers of age-old, misunderstandings. We are free men who co^ operate but who do not belong in groups. Under our democratic form of government we are free to determine our own thougths, and that implies a personal responsibility as to what we let rule our thoughts—our heads, our hearts or our cussedness.
Just aa we need three branches of government to check usurption of power by any one, so we need to let the three—head, heart and cur sadness—rule our thoughts. * Unquestionably we must firs, think with our heads, for we need clear and logical thought. We, need to face and assimilate facts, to bi realistic, and practical in time ol national tension. But we must also think with our hearts, that we may add the leaven of compassion to our thoughts, that we may have faith and hope and charity, that we may work in harmony with our fellow Americana because we think in harmony with them.
To these two we must add the spice of cuaacdness. turning it from personal prejudices against people to an active determination to fight a thing—any evil which seeks tc divide and disrupt, to set religion against religion, race against race, class against cists and even to set Labor against Labor—any evil which seeks to control by destruction of that unity which Is democracy.
Who does your thinking? You Are but one—but aa you and you and yea think, so will the nation act. The responsibility is great and It is up to you!
Heaven will not be heaven to me If I do not meet my wife there — Arrirfw Jack »on
What are Wallece's Proposals
It would be wonderful if the tifne would come when American workers could consume values equal to the values they produce —wonderful for the workers. But not for the profit-takers; as a matter of {act, the real reason why Communis: expansion is teared is
hot where Communism goes capitalist profits stop.
Henry Wallace says he is speak-rrg for peace. Is he, then, willing to pay the price of peace by bring-ng an end to the private-profit economy here at home? .
(Excerpts from Reading Labor Advocate),
A nasty mind; a ghastly falsehood
Rev. Bryam Green, an English clergyman, visits the United States >n a lecture tour, is given a friend-y, heart-warming reception, col-ects a lot of Sodom and Gomarrah —so far as our young people are roncerned.
Of course, it's a ghastly false-rood. and only a man with a nasty -nind would say such a thing.
The boys and girls of today are is good as their parents or their (randparents. There was probably m morality among the Pilgrims who landed at Plymouth Rock.
Ever since, the "oldsters" of each •generation have deplored what the /oungsters were doing, but In the long run. the youngsters demonstrated that, In the sight of God. hey were as good as the "oldsters "
That doesn't mean'Americans are plaster saints. They are not. Some are moral! some are not. The average is about what the Rev. Mr Green will find In his own parish ' —Labor.
The Modern Version
The prodigal son had returned
"Father." he Inquired, "are you going to kill the fatted calf?"
"No," answered the old man. looking the youth ovor carefully "No, I'll let you live. But I'll put you to work and train a lot of that fat off." *