325
Razstava v Plovdivu.
v.
Bolgarska razstava je prirejena po vzgledu praške razstave. Poslopja so zidana popolnoma na ta način, kakor v Pragi. Bolgarska vlada je bila poslala v Prago svoje odposlance, da so vse ogledali in proučili. Celo tiskovine so napravljene po vzgledu čeških.
Bolgari so se pa tudi za časa bili obrnili do Cehov,
v
da se udeleže razstave v Plovdivu. Cehi so tudi ustregli tej želji. Praška trgovska zbornica in pa eksportno društvo v Pragi sta bili odposlali svoje zastopnike v Bolgarijo, da so ogledali, katere izdelke bi utegnili Bolgari kupovati iz Češke, da se potem razstavijo v Plovdivu. Češki izdelki so razstavljeni sedaj v avstrijskem pavili-jonu, toda v posebnem oddelku, tako, da tukaj lahko vsakdo posebej vidi češko industrijo. Bolgarska razstava je prva inozemska, kjer so češki izdelki odločeno razpostavljeni.    Po druzih razstavah   so   bili  pomešani mej
druge izdelke in nikdo ni mogel dobiti nobenega jasnega pojma o češki industriji. Če tudi je češka razstava semtrtja pomanjkljiva, vendar moramo reči, da mej tujimi izdelki zavzemlje jedno prvih mest. Zaradi tega je pa knez odbornike češke razstave že prvi dan posebno odlikoval. Na razstavnem mestu pa pri banketu je naglašal, da ga veseli, da so se Čehi tako obilno udeležili raz-stave. Cehi so bili njih učitelji. Pri tej priliki se je pokazalo, da knez ne govori le lepo gladko bolgarščino, temveč tudi razumi češčino in druge slovanske jezike. Pa tudi bolgarsko občinstvo se jako zanima za češko razstavo in ni dvombe, da bode razstava mnogo povzdignila trgovino mej Čehi in Bolgari.
Čehi so sprva mislili napraviti popolnoma svoj pavilijon, tako da bi češka razstava ne bila prav nič združena z drugo avstrijsko razstavo, ali to ni bilo po volji dunajski vladi. Zapretila je, da ne dovoli nobenih olajšav glede prevažanja i. t. d., ako Čehi ne razstavijo v avstrijskem pavilijonu. Češki del je okrašen le s češkimi deželnimi barvami in na prednji strani je grb češke kraljevine in pa napis „ Češka vystava.u Češka razstava je razdeljena v dva oddelka, katera loči širok hodnik. Na jedni strani so največ stroji in kmetijske priprave in obrtni izdelki, na drugi pa inštrumenti, učna sredstva i. t. d. Tu so pa razstavljene le take stvari, katere imajo za Bolgare kako vrednost. Kmetijske stroje razstavile so praške, roudniške in pardubiške tvrdke. Gasilno orodje so razstavili Smekal v Smihovem, Churain in Sipek. Naravno je pa, seveda, da so tukaj tudi razstavljeni raznovrstni godbeni inštrumenti raznih čeških firm. V tem oziru so itak Čehi na dobrem glasu. Posebno lepe steklene izdelke je pa razstavila svetovnoznana tovarna grofa Harracha.
Kakor je znano, se Bolgari jako zanimajo za znanost in pa povzdigo šolstva. Zato je pa pričakovati, da se bode v Bolgarijo spečalo mnogo fizikaličnih inštrumentov in učil. Na to so se Čehi tudi ozirali in teh stvarij je v češki razstavi jako veliko. Ta oddelek je posebno zanimiv za vsacega učitelja in prijatelja šolstva.
Nadalje je tukaj razstavljeno mnogo raznovrstnih sesalk, raznega orodja za obrtnike, v čemer se je posebno odlikoval V. I. Rott v Pragi. Preobširno bi bilo, ko bi mi hoteli tukaj vse natančno popisati.
Mej drugim vidimo tudi lepe kočije in druge vozove od raznih razstavljalcev, Brožik iz Plzna je pa razstavil železne osij. Posebno pa vzbujajo pozornost vseh gledalcev mlinski stroji. Posebno lepe raznovrstne stroje je razstavila praška tovarna za stroje Ruston in drugovi. Nadalje je bilo zastopano na razstavi češko mlekarstvo, svilarstvo, čebelarstvo, ribštvo, kmetijske in obrtne šole.
Pogrešajo se pa v češki razstavi mnoge stvari, katere bi bili pričakovali. Mej drugim se razstave niso udeležili sloveči češki pivovarji. Mi ne vemo, kaj je temu uzrok. Morda se ne nadejajo, da bi v Bolgariji našli obširno trgovišče za pivo, ker dežela rodi mnogo vina. Ravno tako tudi nekatere druge  stvari niso zastopane,
Obrtnija.
326
kakor peči i. t. d.   Ali že iz razstavljenih stvari Bolgari
v
lahko spoznajo, da se Cehi lahko merijo z Nemci,   da  o Madjarih niti ne govorimo.