Posebna izdaja
Številka stane 7 Rpf.
RSKI GOSPODA
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravništvo: Marti ure a. d. Drau, Badgasse 6- Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang
iarfeurg a. d. Drau, Dienstag, 8. Juli 1941
Nr. 15
Kdo postane član organizacije
Steirischer Heimatbund?
Dnevnik »M ar b ur g e r Z ei-tun g«, ki je postal dne 5. julija uradno glasilo organizacije Steirischer Heimatbund, je objavil v svoji številki 158/159 z dne 5. in 6. julija članek, ki je tudi za čitatelje »Štajerskega Gospodarja« velikega načelnega pomena. Članek se glasi:
Z ozirom na številne dopise iz kroga naših čitateljev, ki se bavijo z vprašanjem, kdo postane član organizacije Steirischer Heimatbund, smo zaprosili urad Bundesfiihrung des Steirischen Heimatbundes, naj nam tozadevno sporoči svoje stališče. Iz pisarne Bundesfiihrerja smo nato sprejeli sledeče:
Doslej že 300.000 ujetnikov
52.000 boljševikov vdalo brez borbe
Po«, poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 6. t. m. potekajo operacije na vzhodu proti takozvani Stalinovi črti po načrtu. Od 22. junija do 5. julija je naraslo število boljševiških ujetnikov na okroglo 300.000. Nemško letalstvo je podpiralo operacije z nepretrganimi napadi na sovražna zbirališča čet ter na kolone. Okrog žito-mirja so letala z bombami ter obstreljevanjem uničila nad 500 tovornih avtomobilov ter zadela uničujoče 18 železniških vlakov. Nadaljni uspešni napadi letalstva so veljali v poslednji noči železniškemu in cestnemu križišču Smolensk. Sovjetsko letalstvo je izgubilo dne 5. t. m. 271 letal. Lastne nemške izgube so znašale 11 letal. 98 sovjetskih letal je bilo sestreljenih v zraku, 183 jih je bilo uničenih na tleh.
Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo v nedeljo sledečo, zelo pomembno posebno vest: »Pod pritiskom nemške obkolitve se je včeraj zapadno od Minska zopet vdalo 52.000 vojakov sovjetske vojske.
Po poročilu vrhovnega poveljstva z dne 5. t. m. so nemške rezerve južno od Pripetskih močvirij razne razbite oddelke sovjetske vojske za nemško fronto uničile. Več tisoč sovjetskih vojakov je romalo v vojno ujetništvo. Madžarske čete so dne 5. t. m. zasedle mesti Kolomeja in Stanislav, že pretekli petek se je pri Minsku vdalo 20.000
se je zapadno od Minska - Strašne izgube Sovjetov
mož iz obkoljenih sovjetskih armad. Sovjetski vojaki so poprej postreljali svoje boljševiške komisarje. Vzhodno od Minska so nemške čete dosegle reko Dnjepr. V baltiških pokrajinah nadaljujejo nemške čete zasledovanje poraženega sovražnika.
Bojna letala, zračni rušilci in lovci so razbili sovražna zbiranja čet ob gornji Diini ter v zapadni Ukrajini. Ta letala so uničila številne tanke in tovorne avtomobile, istočasno so bombardirala uspešno sovražne artilerijske postojanke ter so uničila važne železniške naprave daleč za sovjetsko fronto. Sovražno letalstvo je imelo v poteku zračnih borb velike zgube.
Po poročilu madžarskega generalnega štaba z dne 6. t. m. so madžarske čete dosegle črto ob reki Dnjestr. Močni sovjetski odelki so skušali mestoma s srditim odporom kriti umik boljševiške armade preko omenjene reke.
Kakor poročajo iz Berlina, je nemška vojna mornarica bistveno pripomogla k zavzetju baltiških luk in obalnih področij. Edinice nemške vojne mornarice so prevzele takoj pristanišča in ladjedelnice omenjenih baltiških luk ter so jih istočasno tudi vzpostavile. V na-daljnem poteku pohoda nemške vojske je prevzela nemška vojna mornarica zavarovanje ter izgradbo varnosti ob baltiški obali.
Oklic, naslovljen na prebivalstva Spodnje Štajerske, naj se prizna k Fiihrer ju, narodu in Reichu s prijava k organizaciji Steirischer Heimatbund kot totalni organizaciji dežele, je našel vesel odziv, 323.807 mož in žena se je vpisalo v prijavne spiske Heimatbunda. Ker je doseženo 14. leto predpogoj za sprejem v »Deutsche Jugend« in 18. leto za sprejem v Heimatbund, in ker okraja Trifail in Rann iz delovnih ozirov še nista bila upoštevana, odgovarja imenovano ftevilo, nanašajoče se sicer na dvomljive izide jugoslovanskega ljudskega štetja iz leta 1931, nekako 95 odstotnemu glasovanju spodnještajerskega prebivalstva. To je priznanje. S strani moških članov organizacije Steirischer Heimatbund se jih je razen tega 66.566 prijavilo k Wehrmannschaft (obrambno moštvo). S tem so izrekli svojo pripravljenost, uriti v žilavem delu telo in duha, da bodo lahko nastopili kot politični vojaki svoje domovine.
Kljub temu je jasno, da je to priznanje (k Fiihrer ju, narodu in Reichu), gledano s posameznih vidikov, plod različnih ugibanj. Nemcem, srečnim nad končnim povratkom v Reich, je napočila najlepša ura življenja. Žilava borba za ohranitev njih larodnosti v sovražnem okolju je bila z zmago kronana.
Široka masa zlasti kmečkega prebivalstva, ki svojih simpatij za Nemčijo ni nikdar skrivala, se je vseh dvajset let tuje vlade priznavala k štajerstvu ter je pričakala uro osvoboditve s poštenim srcem.
Mnogi delavci, čeprav nemškega jezika nezmožni, so zagledali v nemških vojakih in v poverjenikih Fiihrerja odposlance socializma, ki bo tudi njim prinesel svobode in kruha.
Pa tudi osebe, ki so doslej veljale
(PK-Schroter-Presse Hoffmann)
Sovjetski vojni ujetnik je moral nemškim vojakom raztolmačiti zaplenjen
protitankovski lop.
kot sovražniki Reicha in ki so svoje sovraštvo nebrzdano izkazovali napram Nemcem, so sedaj naenkrat podvzele revizijo svojega držanja. V mnogih slučajih so bili celo prvi, ki io že uro pred pričetkom dela prijavnih mest čakali, da bi tako dokazali tvoje novo držanje. Slaba vest, boja-ten, morda pa tudi zlovoljni namen prikrivanja, so bili morda gibalo takega njihovega postopanja.
Iz tega dejanskega stanja je nastala potreba, preiskati vse prosilce za sprejem z izjemo Nemcev, ki so že z 'lejanji v Kulturbundu dokazali svojo privrženost Fiihrerju in Reichu.
S preiskavo se bavijo sprejemne komisije organizacije Steirischer Hei-matbund, ki delujejo že več tednov. Ocena se izvršuje po bioloških in po-litično-karakternih vidikih. Ljudje, ki fih je — biološko gledano — smatrati za manjvredne, ne morejo biti člani organizacije Steirischer Heimatbund. lahko pa je že danes ugotoviti, da je celokupni biološki položaj spodnje-štajerskega prebivalstva izrecno dober, tako da je le 2 do 3% prej omenjenih slučajev. Osebe, ki so se kot vodilni Slovenci udeležili protinem-ških akcij, asocialni elementi, zločinci, pijanci itd. tudi ne morejo postati člani organizacije Steirischer Heimatbund. Posebnega opazovanja so deležni vsi oni Nenemci, ki so se po 1. januarja l. 1914 iz Kranjske in iz Primorja priselili na Spodnjo Štajer-
sko. Pri tem se bo vsak slučaj posebej obravnaval. Tako more na primer drvar ali delavec, ki se je na poti za kruhom iz Kranjske priselil na Spodnjo Štajersko in ki nam odgovarja tudi z biološkega vidika, vsekakor postati član Heimatbunda, medtem pa slovenski inteligenčnih, ki je prišel na Spodnje Štajersko kot zaveden zastopnik politike poslovenče-nja, kot čič, ne more biti sprejet, ker si nočemo vtikati uši v lasten kožuh.
Danes se že lahko reče, da je preiskovalna komisija spoznala okrog 90 odstotkov prijavljencev k organizaciji Steirischer Heimatbund kot slučaje brez pomisleka, tako da za njih spre-\em ne obstojajo nikake zapreke. Ostalih 10% se bo pozneje ponovno preiskalo, v kolikor se jih ni iz potrebnih razlogov čiščenja izselilo.
V uradu Bundesfuhrung des Stciri-schen Heirnatbundes obdeluje poseben oddelek vprašalne pole, ki so jih v poslale posamezne krajevne skupine. Izdeluje se kartoteka in pišejo se že članske izkaznice. Računati je s tem, da bodo že prihodnje dni v nekaterih krajevnih skupinah razdeljene članske izkaznice in znaki. Ker gre za stotisoče, bodo nekatere krajevne skupine prejele legitimacije in znake šele pozneje. Do 20. avgusta bo končana celokupna organizacija Heimatbunda. Kdor je prejel legitimacijo in znak, je upravičen in dolžan, sodelo-
vati pri politični, kulturni in gospodarski obnovi Spodnje Štajerske.
Vesti, po katerih se bo izselil večji del prebivalstva, so sad neizmerne neumnosti oziroma predstavljajo sovražno geslo z namenom, zanesti vznemirjenje v deželo.
V organizaciji Steirischer Heimatbund bo pretežni del spodnještajer-skega prebivalstva — ne oziraje se na še obstoječe jezikovne razlike — našel skupno pot k Fiihrerju, narodu in Reichu ter bode nekoč kot meščan najmogočnejše države na svetu sodeloval pri gradbi bodočnosti.
Vojna proti Angliji
Kakor je razvidno iz nemškega vojnega poročila od pretekle nedelje, so nemške podmornice potopile v atlantskem oceanu šest trgovskih ladij s skupno 33.830 tonami ter so neko na-daljno ladjo težko poškodovale. Bojna letala so v vodovju okrog Anglije v noči na nedeljo potopila dvoje tovornih ladij s skupno 11.000 tonami.
V	Severni Afriki se je ponesrečil poizkus britanskih tankov priti iz nem-ško-italijanskega obroča, ker je bil ta poskus uničen potom nemško-italijan-ske artilerije. Nemški letalski odredi so bombardirali luko v Tobruku.
V	Sredozemskem morju so bombardirali nemški letalci pristaniške naprave v Famagusti na vzhodni obali otoka Ciper. Z najtežjimi bombami sta bili zadeti dve veliki trgovski ladji ter razne dvigalne naprave v pristanišču.
Sovražnik je v noči na nedeljo bombardiral zapadno Nemčijo z z^žigal-nimi in razstrelilnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo večje izgube. Zadetih je bilo precej stanovanjskih hiš in javnih poslopij, predvsem v Munsterju in v Bielefeldu. Nočni letalci so sestrelili sedem napadalcev.
Pri poizkusih napadanja s strani nekih angleških letal je izgubil sovražnik v nedeljo popoldan sedemnajst letal nad kanalsko obalo. Nemško letalstvo ni imelo spričo teh brezuspešnih napadov nikakih izgub.
V	borbi proti Angliji so po poročilu nemškega vojnega poveljstva z dne 5. t. m. močni odredi nemškega letalstva bombardirali v noči na soboto oboroževalno središče Birmingham, vojno luko Plymouth in druga pristanišča južnovzhodne obale. Velika pogorišča in eksplozije so bila znak velikega razdejanja. Bojna letala so na vzhodni obali "Anglije bombardirala neko tamkajšnje letališče z bombami najtežjega kalibra. V bristolskem kanalu je bila potopljena tovorna ladja s 5.000 tonami.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
.Med mti
VaS ogorčenja proti Sovjetiji
Novi glasovi o borbi Evrope proti razdiralnemu boljševizmu - Churchill, Stalin In Roosevelt -Skupnost boljševizma in pEutokracije
Val ogorčenja po vsem svetu se dviga v tisku vseh držav, kjer še ni zamrl poslednji čut poštenja in nepristranske presoje svetovnih dogodkov. V naslednjem podajamo našim bravcem nekaj glasov iz svetovnega tiska. Iz teh glasov je razvidno, da svet pravilno ocenjuje borbo Nemčije s Sovjetijo, saj jo tolmači kot obrambo kulture in civilizacije pred barbarskim boljševizmom.
Tako hiše ameriški list »Chicago »Daily Tribune« nadovezujoč na poslednji Stalinov govor, da bi se mož, ki je odgovoren za največjo bedo človeštva, sedaj rad postavljal kot »velik vodja svobodnega ljudstva« ter kot »bprec proti tiraniji«. V res'nici pa je Stalin največji nasilnež in izdajalec vseh časov. Zedinjene države bi se morale iz tega primera nekaj naučiti, svojo energijo pa zastaviti proti notranjim sovražnikom, ki bi s pomočjo vojne radi ustanovili diktaturo v državi.
Dne 4. julija so praznovale Zedinjene države svoj dan neodvisnosti. Kakor piše list »New York Times«, je imel ob tej priliki sodnik Fennerty iz Filadelfije govor, v katerem je najostreje bičal takozvano ameriško pomoč za Sovjetsko Rusijo. Fennerty je dejal: »Bila bi velika sramota, če bi morali ameriški vojaki kot zavezniki izkazovati Stalinu vojaške časti, ker je Stalin največji uničevalec kulture vseh časov.«
Bolgarsko časopisje je v znamenju borbe Nemčije s Sovjetijo. Tako piše vladni list »D n e s« med drugim: »Vojni pohod velikega Ftihrerja Adolf Hitlerja proti Sovjetiji bo dovedel boljševizem do poloma, kakoršnega svet še ni videl, človečanstvo bo imelo možnost mirnega.in stvariteljnega raz-
voja. Vojno proti Sovjetiji pozdravljajo vsi pošteni ljudje na svetu. Zedinjena in zdrava Evropa, za katero se. borijo najhrabrejši vojaki na svetu, je na pohodu.
španski list »Informaciones« piše: »Vrata k sovjetskemu raju so odprta. Svet sedaj lahko izve in vidi, kaj se vse tam dogaja. Stotine kvadratnih kilometrov je nemška vojska že rešila za civilizacijo. Poročila, ki jih prejema nemški tisk in slike iz osvobojenih mest so skupno z izpovedmi očividcev dokaz, da so celo najstrašnejše epizode iz španske meščanske vojne ne morejo meriti z grozodejstvi boljševikov.
Argentiski list »C h o q u e« označuje zvezo med barbarskim boljševizmom in med pokvarjeno demokracijo kot nemoralno koruzništvo. Naloga Nemčije v Evropi — tako piše list — je jasna. Nemčija brani kulturo starega sveta pred navalom divjaškega boljševizma. Anglija in Francija sta se trudili, onemogočiti uresničenje te naravne nemške naloge. Nemčiji pa je-uspelo premagati stalne napade, kar ni bila zasluga takozvanih zapadnih demokracij. Niti Anglija, niti Francija se nista zavedali svoje odgovornosti napram Evropi. Anglija in Amerika sta odgovorni za izbruh, razširjenja in podaljšanja te vojne. Izkrvavljeno Evropo bi hoteli razsekati in ostanke prepustiti boljševizmu. Anglija bi hotela rešiti lastno kožo, Amerika pa stoji pod vplivom istega židovstva, ki sedi tudi na moskovskem prestolu. Anglija in Amerika sta v tem velikem obračunu izdajalca kulture in civilizacije. — Nemčija je v tej borbi uničevalec vseh tistih, ki so ustanovili svojo fronto proti kulturi in civilizaciji.
» m i« loo m
Leningrad fi«,*ofHw-s« L,,
huroggai '
hl|«t-UMt- J i >3
Qrntn
ÇWMâ
'êtosat
mai
jfrlresHtHiBjr''
? wlinm 3»>
SÖWJET-RÜ%« ,,
J	-(dlugd oTo/4 RjfiwnU
(Mitschurinsk cfemb
oBrjinsk
0rtP IdtfcJ
6EN.-.
■G0UV.\mt M-
'	\ a i N
°e3S*	o Chato»
o.
¡i -.IVY	Onjepriipitnwsfi omaiciW
Chefisn »^sès^ C"5""'

(F

¡uterf;

xJSimétr
(Kartendienst E. Zander) Zemljevid vzhodnega bojišča
Notranji zlom
boljševizma
Boljševiški vladni sestav je bil od prvega dne komunistične revolucije zgrajen na nezaupanju vseh proti vsem. Da bi se zavarovali kremlski oblastniki proti vsakemu prevratnemu poizkusu, so si izmislili zloglasno »če-ko« (kratica za »črezvičajnaja komis. sija deja borjbi«), ki je bila kot »Izredna komisija za pobijanje protirevo_ lucije in špekulacije« nekaka tajna državna policija. Njena naloga je bila razvijanje najostrejšega terorja proti prebivalstvu in uničenje vsakega anti. komunističnega razpoloženja v kali. Nobenega dvoma ni, da se je zamogel boljševizem po I. 1917 obdržati prva leta samo s pomočjo čeke. Februarja 1. 1922 so boljševiki prekrstili čeko ter jo imenovali kratkomalo GPU (gene-
ralnoje političeskoje upravlennie). Me. njali so samo obliko terorja, toda teror je ostal. Tako je postala GPU sestavni del celokupnega režima. V čeki so gospodovali spočetka razni Gruzinci in Letonci, kot izvršilne organe za muče. nje in ubijanje .ljudi pa so uporabljali večinoma pripadnike mongolskih plemen, ki se odlikujejo po svoji surovosti in krvoželjnosti. Veliko besedo so imeli v čeki vedno židje, ki so zamogli v tej ogabni organizaciji razvijati vse svoje protiljudske nagone. Poleg zloglasnega Džeržinskega je bil ž'd Jago_ da-Jehuda eden izmed največjih trmo. gov ruske tajne policije. Jagoda je po verodostojnih sporočilih osebno ubil na stotine ljudi, kljub svojemu krvavemu poslu v službi režima pa je pozneje padel pred Stalinom v nemilost. GPU je kot naslednica čeke razpredla po vsej Sovjetiji tako fino omrežje, da je lahko režim kontroliral vsak najmanjši pojav v ogromni zvezi republik. GPU je nastopal v uniformah, še bolj pa v civilu. Pred GPU, ki je imela ušesa povsod, ni bil varen nikdo. Kdor se je le najmanje vdal svoji lastni zaupljivosti, si je nakopal največjo nesrečo. Gorje tistemu, ki je bil izpraševan v kleteh zloglasne moskovske Lubijanke, znane mestne kaznilnice, v kateri je izginilo na tisoče ljudi za vedno. Srednjeveško mučenje prebivalstva je bilo potemta. kem ena izmed bistvenih podlag za obstoj boljševiškega režima.
GPU pa ni nadzirala samo civilnega prebivalstva sovjetije, temveč tudi rdečo vojsko, zlasti njene poveljnike v vseh položajih. Lahko si je misliti, da radi tega ni bilo razmerje med boljše. viško tajno policijo in rdečo vojsko ravno najlepše. Režim pa v tej zadevi ni odnehal in tako je ostala policijska kontrola mišljenja krasnoarmijskih poveljnikov vse do današnjega dne, čeprav so boljševiki radi lepšega nedavno izbobnali vest, a'a so v rdeči vojski ukinjeni poliitični komisarijati. Ti poli. tični komisarji rdeče vojske so bili večinoma židje. Vrhovni komisar Mehlis je do pred kratkim igral veliko vlogo. Mehlis je Žid in lahko si je misliti, da je vestno izpolnjeval svojo nalogo pre_ ganjanja častnikov, ki so se zdeli režimu sumljivi.
GPU je naročila in izvrševala z!o_ činstva, zlasti umore, ob vsakem času in vsaki poljubljeni obliki. Preganjala je nasprotnike režima ne le v mejah Sovjetije, temveč tudi po vsem ostalem svetu.V to svrho so se vgnezdili v razna diplomatična zastopstva Sovjetije, od' koder so razpletali svoje mreže, poslužujoč se pri tem inozemskih komunističnih elementov. Pred inozemsko GPU niso bili varni caristični emigranti, najmanj pa boljševiki diplomatje sami, ker jim je GPU vedno in povsod gledala na prste. GPU je v dveh desetletjih svoje razpredenosti spremenila vso Sovjetijo v eno samo nepokrito ječo vseh, ki so bili obsojeni živeti v tem »raju«.
Nemška ofenziva na vzhodu je seiaj pokazala vso trhlost režima, ki ga je
bila zgradila GPU zlasti med Litvanci in Ukrajinci. S porazom sovjetskih armad in z begom GPU je nastalo po. vsod nepopisno veselje. Uničena je bila mora, ki je z vso težino ležala na nepopisno zastrašenem prebivalstvu.
Notranji zlom boljševizma je prej ali slej neizogiben. K temu zlomu je v ve. liki meri pripomogla GPU, proti kateri se že sedaj obrača ves tihi srd vseh tistih prebivalcev Sovjetije, ki jih še nemški vojaki niso osvobodili največjega terorja tega stoletja. Silno nagro. madeno nezaupane se iomi in krha na vseh koncih in krajih. Na nasilju, barbarstvu in židovski špekulaciji zgrajen režim krvavega boljševizma je o'igral svojo žalostno vlogo. Zmagoviti nem. ški meč je pospešil notranji razkroj Sovjetije. V Moški se menda že medsebojno obtožujejo za resnost položaja, ki je nastal v boljševiški Rusiji vslec' nemških ofenzivn;h zmag. Kmalu bo oživelo maščevanje in medsebojno obračunavanje. Znaki notranjega zloma so se zgostili. Sedaj ne pomaga nič več natezalnica čekistov, besedo ima nemška vojska Kjer je nemška vojska, tam ni niti najmanjšega mesta za zadnjo sled komunizma. Boljševiški teror se je v glavnem že zlomil, ker je moral nujno v položaj obrambe na življenje in smrt. V tem položaju pa ne more več popolnoma nadzirati vseh 170 mi. lijonov prebivalcev, ki goje samo eno željo: proč iz sovjetskega »raja«. Ne samo zunanja politika boljševizma, tudi njen notranji ustroj je zakrivil po. lom, ki se že oblikuje na obzorju sodobnosti.
200 milijonov jenov so darovali za vojno. Prostovoljna darila japonskega naroda za podpu-anje vojnih izdatkov so dosegla 200 milijonov jenov. Ves ta denar se je uporabilo za nakup letal in drugega vojnega materiala.
Stalin je spregovoril
Pretekli četrtek se je stari lisjak Stalin spričo zmagovitega nemškega prodiranja z ramil iz svojega previdnega kremelskega spanja. Stopil je pred mikrofon, da bi podkuril slabo vnemo svojih podanikov za reševanje komunizma pred katastrofo, ki jo je neizprosno napovedal Fiihrer s svojo edinstveno proklamacijo. že samo dejstvo, da se je Stalin osebno obrnil na svojo Sovjetijo, je znamenje, da v komunističnem »raju« nekaj ni v redu. Doslej je bil Stalin namreč vedno tih in vase zakrknjen. Le redko se je podal v javnost. Tokrat pa je stari lisjak pohitel k mikrofonu, da bi svetu potožil svojo veliko bojazen pred bodočnostjo.
V svojem govoru je Stalin predvsem priznal nemško premoč. Dejal je dobesedno: »Mogočen sovražnik je vrgel bakljo vojne v našo deželo. Uspelo mu ¡e zavojevatj Litvo, del Letonske in še druga področja. Mi smo v veliki nevarnosti«.
še bolj značilna pa so Stalinova izvajanja o nenapadalnem paktu z Nemčijo. Izdajalec Stalin je sam priznal svoje izdajstvo, ko je dejal: »Kaj je profitirala Sovjetska Unija s paktom? Imeli smo poldrugo leto miru, da smo se lahko pripravili. To je bil naš proiit in nemška izguba.«
Kljub tej nedvoumni izjavi, s katero je priznal svoje izdajstvo, pa je upal Stalin najti neumnih poslušalcev, ko je Nemčijo kratkomalo označil kot napadalca. »Jasno je,« tako je rekel Stalin, »da nismo hoteli prevzeti inicijative za kršitev pogodbe«. Z drugimi besedami: sovjetski oblastniki so napad na Nemčijo sicer pripravljali, vendar je prišel nemški protiudarce nezaželjeno, ker njihove priprave še niso bile končane.
Meč nove Evrope je udaril po kugi
(Risba Hanich-Scherl) človeštva
Ves svet — v kolikor ni pod uplivom Anglije — je doznal že iz nemških aktov vso zavratnost boljševiških načrtov. Evropa je hipoma spoznala nevarnost, ki ji preti z boljševiške strani in se je zato postavila v tej zgodovinski borbi ob stran Nemčije. Stalin je torej lažnjivec, ako zatrjuje, da je Nemčija sicer v vojaškem oziru pridobila, vendar se je prikazala svetu kot nasilnež.
Značilno je tudi, da Stalin že sluti, kaj ga čaka, sicer ne bi v svojem temnem pričakovanju večkrat ponovil stavka: »Nastala je borba na življenje in smrt«. Stalin je stvaril pred povzro-čevanjem zmešnjave. Da bi prestrašil svoje boljševiške backe, je omenil, da bo Nemčija zopet vzpostavila velepo-sest in carski režim.
Stalin je boljševike tudi potolažil z Napoleonom. Hotel je predstaviti bolj. ševiški javnosti Napoleonov padec po izgubljeni bitki ob Berezini kot nekako dobro znamenje za bodočnostt. Stalin je seveda pozabil pripomniti, da poletje 1941 ni zima v letu 1812 in aa se današnje vojne tehnike ne more primerjati z bojevanjem v preteklem stoletju.
Ves Stalinov govor je izzvenel kot nekak krik »Na pomoči«, naslovljen na prijatelje v Londonu in na Židov. sko-kapitalistične kroge v ostalem svetu, ki naj bi mu prinesli rešitev.
K Stalinovemu govoru se je oglasil berlinski dopisnik španskega lista »I n. f o r m a c i o n e s«, ki je zapisal slede, če: »Napoleon je zadnji up boljševi-kov. Ker ne zaupajo več svoji vojski, kličejo generala »Zimo« in generala »Daljavo«, ki sta uničila Napoleonovo armado. Tako majhna je že boljševi-ška nada glede zmage sovjetov, ki so še pred kratkem hoteli vsemu svetu vsiliti diktaturo proletarijata in ki so se hvalisali z »najboljšo motorizirano vojsko na svetu.«
Poraz Moskve neizogiben
Ogromni uspehi nemške vojske v borbi s Sovjeti so senzacija za vso Evropo. Tako piše ženevski dopisnik argentinskega lista »Prensa« ki ugotavlja, da so nepristranski opazovalci prepričani, da je poraz Sovjetov že zapečaten. Pomoč Anglije je možna'samo še v. obliki tehnične komisije, ki bi imela oditi v Moskvo. Silna nemška ofenziva je izzvala tudi v Švici najgloblji vtis. Argentinski list ugotavlja med drugim, da Finska še ni prebolela ran, katere ji je prizadejala Sovjetija. Tudi baltiške dežele pričakujejo sedaj končne osvoboditve izpod moskovskega jarma. Madžarska nikakor ni pozabila krvave diktature ki jo je vodil znani žid Bela Kun. Jugovzhodne evropske države se zavedajo, da so njih interesi neločljivo zvezani z interesi Nemčije. Tudi Španija se je vključila v enotnp fronto proti boljševizmu, da.bi na ta način nadaljevala vojno, ki je začela z izbruhom španske meščanske vojne.
Zverine v
Lemberg, v začetku julija.
Boljševiki so pred prihodom nemških čet v glavno mesto vzhodne Galicije izvršili nad ukrajinskim prebivalstvom toliko grozodejstev, da se lahko po pravici govori o krvoprelitju v pravem pomenu besede. Nemška poizvedova. nja v tej smerj so dognala sledeče:
že v prvem tednu po izbruhu vojne so komisarji zloglasne GPU mučili in ubijali posamezne Ukrajince, in sicer moške in ženske. Proti koncu prete. klega tedna so izpustili iz treh ječ v mestu vse zločince, medtem pa je pljusknil novi val aretacij Ukrajincev, ki so jih polovilj celo iz stanovanj in brez vsakega vzroka mučili v ječah središnjice GPU. Trpinčenja, kateremu so bili izpositavljeni ubogi ljudje, si Evropejec sploh ne more zamisliti. Na tisoče Ukrajincev so na ta način ubili v zaporih GPU. Trupla do smrti mučenih ljudi so boljševiki polili z ben. činom ter nato sežgali.
Boljševiki pa niso divjali samo v Lembergu. Tudi v drugih mestih, iz katerih so morali pobegniti na umiku pred nemško vojsko, so se te zverine v človeški podobi maščevale nad ne. dolžnimi ljudmi. V Samborju so boljševiki trpinčili in ubili 500 Ukrajincev.
Poročevalec Deutsches Nachrichten. biiro.a si je ogledal preteklo sredo, t. j. 60 ur po prihodu nemških vojakov, mesto boljševiških zločinov. Iz jetni-šnice se je valil gost, smrdljiv dim.
(PK-Lessmann-Scherl) Zasliševanje sovjetskega podčastnika. Možakarja bo bahavost kmalu minila, ko bo izvedel za splošen potom sovjetske armade
človeški podobi
Trupla nesrečnih žrtev boljševiškega terorja so še gorela. 5z kleti jetnišnice je prihajal strahovit smrad. Tam so le. žala trupla tibitih Ukrajincev zložena kakor polena. Radi nevarnosti epide. mije ni smel nikdo v bližino. Kljub temu so prihajali vedno znova prebivalci mesta, da bi se prepričali o žalostni usodi svojcev. Pri tem so se odigrale nepopisne slike. Tisoči Ukrajincev, ki se jim je spričo boljševiških grozodej. stev skoro že omračil um, so oblegati jetnišnico, v kateri so se že razkrajala trupla nesrečnih žrtev. Nad1 sto žrtev so iz nekega skupnega groba izkopali, da bi ugotovili identiteto mrličev. Lega udov in spačeni obrazi mrličev so bili nemi dokaz strašnega trpinčenja, kateremu so bili izpostavljeni pred smrtjo. Poživinjeni boljševiki so celo posiljevali noseče žene, katerim so nato prerezali trebuhe ter plodove pribijali na stene. Gledalcu se je krčilo srce ob po. gledu na mrliče in na tiste, ki so iskali svojce, človek ni vedel, kdo je vreden večjega pomilovanja: mrliči ali preživeli. Tu in tam se je zrušil kak sorodnik, ko je spoznal, da je našel med mrtvimi ljubljenega svojca...
V mučilnici GPU-središnjice so morali na tleh najprej odstraniti veliko plast strknjene krvi. Kri je brizgala po sitenah vse do stropa. To so bili strašni sledovi boljševiške poživinjenosti, ki ji je napravila nemška vojska konec.
Sovjetska Rusija
Sovjetska Rusija meri 21,355.200 kvadratnih kilometrov in je torej 33 krat večja kot Velika Nemčija. Na tem ogromnem ozemlju živi samo 183 milijonov ljudi. 109 milijonov jih odpade na »Veliko Rusijo«, 31 milijonov na Ukrajino, ostanek pa odpade na ostalih devet zveznih republik. Največji mesti sta Moskva in Leningrad. Moskva ima 4 milijone, Leningrad 3 milijone prebivalcev. Isto velikost imata tudi Harkov in Baku.
Sovjetija nima nikakega zaokrože-
POZOR!
nega narodnostnega ozemlja. Na njenem ogromnem ozemlju živi 182 narodnosti in plemen, ki jih je boljševizem popolnoma zasužnjil. Ruska večina obstoja samo v takozvani Veliki Rusiji, vendar so Rusi v nekaterih republikah, ki spadajo v njen sestav, v manjšini. Tako živi ob Volgi v posebni nemški republiki 66.4°/o Nemcev. V Ukrajini je 130% Ukrajincev in samo 9% Rusov. Isto velja za Moldavijo, kjer živi 30% Rumunov, 48% Ukrajincev in samo 8% Rusov. Židov je v Sovjetiji 3'/2 milijonov. V boljševiškem javnem življenju igrajo židje seveda glavno vlogo.
L. 1935 je znašal vojni budžet Sovjetije 8.2 milijard rubljev. L. 1939 se je zvišal ta budžet na 40 milijard rubljev.
I. maja 1941 je imela Sovjetija pripravljena za napad proti Nemčiji na svoji zapadni meji 118 strelskih divizij, 40 motorizirartih divizij in oklopnih brigad. V ostali evropski Rusiji je čakalo 27 strelskih divizij, 6 konjeniških divizij in povrh še motorizirane in oklopne čete. Na Daljnem vzhodu se je nahajalo samo 25 strelskih divizij, 8 konjeniških in 5 motoriziranih divizij. Sovjetija je imela torej zbrano skoro vso vojno silo na zapadu pripravljeno proti Nemčiji. 22. junija jo je zadel uničujoči udarec nemške vojske.
Ameriški novinar o pofeoljih v Lembergu
New York, 7. julija.
»New York Enquirer« objavlja poročilo dopisnika Jack Fletcherja iz Lemberga. Imenovani ameriški novinar, ki zastopa ameriško agencijo »United Press«, povdarja v svojem poročilu, da so boljševiki pred svojim odhodom izvršili strahovito krvopre-litje. Več sto političnih ujetnikov je bilo na živinski način ubitih. Fletcher je sam prisostvoval izkopavanju mrličev, ki so bili žrtve boljševiškega terorja. Tako je v vojaškem in državnem zavodu za kaznjence osebno našel več mest, kjer je bilo zakopanih 20 do 30 mrličev. Na enem samem pokopališču mesta Lemberg je 100 novih grobov Ukrajincev in Poljakov, ki so jih boljševiki pobili pred svojim odhodom.
Varujte razdaljo napram vojnim ujetnikom!
1.	Kdor pomaga vojnemu ujetniku k begu in iz ujetništva, je izdajalec!
2.	Vsako občevanje z vojnimi ujetniki je prepovedano !
3.	Obleka vojnih ujetnikov spada k vojnemu plenu. Prodaja take obleke je poneverba. Kupec postane prikrivalec !
Varujte se pred najtežjo kaznijo I
(PK-Wette-Scherl)
Tako izgledajo ceste, na katerih so se umikali boljševiki po uničujočih napadih nemškega IMalslva
Satanska kuga boljševizma
Piše SS-Kriegsberichter Dr. Achim Holtz
PK. 5. julija Ljudje so si v Lembergu oddahnili, odkar so nemške čete v mestu. Vprašujemo se, zakaj se ti Ukrajinci in Poljaki toliko vesele ter nas blagrujejo kot osvoboditelje. Poldrugo leto je trajal boljševiški režim v tem starem nemškem mestu. Poldrugo leto so živeli ti ljudje v stalnem in nezaslišanem strahu. Govoril sem z nekaterimi prebivalci mesta. Dva sta sedela pol leta v ječi Brigitki. Po prihodu boljševikov je živel sleherni prebivalec v bojazni pred ovaditelji in pred aretacijo s strani GPU.
Na tisoče Ukrajincev in Poljakov je bilo aretiranih. Ovaditelji so bili večinoma židje. Zadostovalo je, da je nekdo baje samo zinil proti boljševizmu ter se priznal kot Ukrajinec. Aretirane prebivalce so boljševiki ali takoj ubili ali pa odgnali v pregnanstvo. Par mesecev ječe je bila še mila kazen.
V taki celici je bilo natrpanih 40 mož, da ni mogel nikdo ležati in le k večjemu čepeti. Jaz sem videl te stra-sne celice. Noben žarek svetlobe ni padel v te prostore. Zrak je bil neznosen. Ujetniki so prejemali le kruh in vodo. Zasliševanj pa ni bilo nikdar ne konca ne kraja.
Do prihoda nemških čet so pomorili sedem tisoč Ukrajincev in Poljakov, ki so bili denuncirani kot sovražniki boljševizma. Nikdo pa ni preiskal dejanskega stanja in krivdo. Velik del teh nesrečnežev je odležal v ječi Brigitki, ki je bila polna same negotovosti.
čital sem že mnogo knjig o boljševizmu, zlasti o grozodejstvih boljševi-
kov, toda vse to ni nič proti temu, kar sem videl z lastnimi očmiv ječi Brigitki. V eni izmed kleti je bilo pokopanih na stotine Ukrajincev in Poljakov, med katerimi so se nahajali celo 14 letni otroci, židje, ki so nesrečne žrtve de-nuncirali, so morali prisostvovati izkopavanju teh mrličev. Nikdar ne bi bil verjel, da so na svetu take zverine v človeški podobi, sposobne za krvniško delo.
Nobene žrtve niso ustrelili. Enim so porezali vratove, drugim so razparali trebuhe, na vseh mrličih pa je bilo opaziti sledove težkih poškodb na glavi in na ostalih delih trupelj. Po ranah sodeč, so jih pobijali s sekirami. Vsi mrliči so imeli poškodbe v obliki velikih lukenj. Nekaterim žrtvam so odrezali nosove. Marsikateremu mrliču so s sekiro razbili celo glavo. Veliko število žrtev so zmetali v krop. To je dokazovala koža, ki je visela v obliki raztrganih cunj s trupelj. To je bil tudi razlog, da so se morale žrtve pred strašno osnfrtitvijo popolnoma do nagega sleči. V eni izmed kleti smo našli cele kupe oblačil. To strašno smrt so v trpinčenju zviševali na satanski način. Dajali so žrtvam »rdeče rokavice« in jstotake »nogavice«, in sicer na ta način, da so vtikali samo roke ali noge nesrečnih žrtev v krop. Mnogim žrtvam so posekali roke in noge. Krvniki so se pri tem vidoma naslajali ob strašnih mukah svojih žrtev.
Kdo pa so bili krvniki? Večji del uradnikov GPU je bil židovske pripadnosti. Pokazali so mi klet krvi, iz katere sedaj ne prihajajo več glasovi
smrtno ranjenih, žrtve so pognali po temnih kratkih stopnicah v klet, ki je imela tri majhne prostore. Vsak prostor je meril komaj poldrugi kvadratni meter. Na steni ni opaziti nikakih sledov revolverskih ali puškinih krogel, pač pa so bile stene do stropa oškropljene s krvjo. Prestopil sem prag, toda istočasno sem se zgrozil. Stal sem do gležnja v človeški krvi. Ne morem opisati vseh posameznosti, ker tega kot človek ne morem napisat. Treba je razkričati na vse strani sveta da pomeni boljševizem brezmejno gospodstvo poživi-njenih in zverinskih instinktov. Propa-lice, ki ne morejo v pozitivnem smislu voditi niti enega naroda, pač morajo izrabljati poživinjenost manjvrednih, da bi na ta način uničili vse, kar je dobrega. Naj bi že svet spoznal, da je nemški narod prevzel veliko nalogo. S svojimi zavezniki hoče Nemčija na pragu Evrope uničiti'to pošast in na ta način rešiti človečanstvo boljše-viškega biča.
Napadalni nameni Moskve dokazani
Iz Berlina poročajo: Sovjetski po_ ročnik Aleksander Pavlovič-Kozakov je izjavil ob prehodu v vojno ujetn'štvo, da so v sovjetski vojski že dolgo vedeli o bodočem izbruhu vojne z Nem. čijo. Po njegovi izjavi je nameravala Sovjetija Nemčijo napasti še pred žetvijo.
Poročnik Pavlovič je star 22 let. Slu. žil je v nekem pešpolku ter je izjavil, da so pred par tedni prejeli vojno opremo in tudi legitimacijske znamke. Njegov polk je dobil nalog, .zajeti Deutsch_Przemysl z vzhodne strani. Kijevska armada pa je prejela povelje za prodor skozi ozemlje bivše češkoslovaške.
Med boji v srednjem odseku vzhod, ne fronte je padel tudi komandant 4. sovjetskega korpusa strelcev v nemško ujetništvo. Pri njem so našli poleg dragocenih zapiskov v obliki dnevnika še druge dokumente in neko generalštab. sko karto. V tej karti so našli važne pripombe, iz katerih nedvoumno izha. jajo napadalni nameni boljševikov.
Dokazov za sovjetske napadalne namene je vedno več. Tako so našle nem. ške čete na južni fronti dne 29. junija 1941 pri nekem ujetem sovjetskem štabu mnogo malih zemljevidov, ki so bili pospravljeni v celi vrsti omar. Te vo. jaške karte segajo — iz Moskve gledano — do črte Riigen, Berlin, Dresden, Prag, Graz, Pecs, Fiume. Tudi te karte dokazujejo, da se je Sovjetija že dalje časa bavila z namenom napada na Nemčijo.
O priliki zmagovitega prodora proti Minsku je našla neka nemška edinicav nekem gozdu pri Olienikiju bojno pozicijo sovjetov, ki se je po kratkem boju vdala. Večje Število višjih sovjet. skih častnikov je bilo ujetih. Nemški vojaki so našli pri njih razne general-štabne karte nemških vzhodnih pokrajin.
MALE VESTI
*	Dnevnik „Marburger Zeitung" je
Öne 5. julija t. 1. postal uradno glasilo organizacije „Steirischer Heimalbund".
*	Kärntner Volksbund". Kakor imamo na Spodnjem Štajerskem „Steirischer Heimatbund", tako je šef civilne ttprave v delih Koroške in Kranjske, ki s<> padli pod Nfemčijo, ustanovil organizacijo „Kärntner Volksbund". Prijave v to zvezo koroškega ljudstva, ki so trajale 14 dni, so 30. junija zaključili z ¡ogromnim uspehom. Večina krajev in občin se je polnoštevihio prijavilo za sprejem. Vpisalo se je 97 % vsega prebivalstva, ki se je na ta način izreklo za Führer-ja in Veliko Nemčijo.
*	Nove poštne znamke s Ffllirerjevo sliko dobimo s 1. avgustom tekočega leta.
*	Smrtna obsodi». Dne 3. julija 1.1. so pokončali Jožefa Muszynskega iz Hochstädt-a, ki ga je posebno sodišče v Erfurt-u kot nasilnega zločinca obso--dilo na smrt. Poljak Muszynski, ld se je rodil dne 3. julija 1914, se je radi masilstva nahajal v zapora, kjer je z železno lopato napadel in težko ranil nekega uradnika.
*	Diplomatska vest. Po poročilih iz Zagreba je dosedanji odpravnik poslov kraljevine Italije v Zagrebu, Casertano 3. t. in. poglavniku hrvatske države izročil svoja poverilna pisma kot italijanski poslanik pri vladi Hrvatske.
» * Brezplačno šolanje za državno službo. Organizacija Steirischer Heimatbund, Amt Volkbildung—Berufserziehung v Marburgu, Gerichtshofgasse 1/1 išče v dnevniku »Marburger Zeitung« z dne 7. t. m. pisarniške moči za državno službo. Gre za dekleta z dovršenim 18. letom starosti, ki jih bodo v posebnem učnem tečaju brezplačno izšolali in potem v državni upravni službi zaposlili. Zanimalke, ki so v političnem oziru neoporečne in so izvršile kako srednjo ali meščansko šolo, lahko tozadevne prošnje s prepisi spričeval, z sliko, popisom dosedanjega dela ter političnim spričevalom predložijo na zgoraj imenovani urad.
*	Denarni poštni promet je urejen. Po pošti je sedaj mogoče nakazovati denar s poštnimi nakaznicami za tuzemstvo in poštnimi čeki (Inlandspostanweisungs- und Postscheckdienst). V valuti Reichsmarke glaseče pošiljke se sprejema za kraje na Spodnjem Štajerskem in za ozemlje Velike Nemčije. Pristojbine in predpisi so. isti kakor za tuzemska nakazila v Nemčiji.
*	Meroizkusni uradi na Spodnjem štajerskem. Pri šefu civilne uprave za Spodnjo štajersko je postavljen pooblaščenec za meroizkusne zadeve. Za območje Spodnje Štajerske poslujeta dva meropreiz-kusna urada. Takozvani Eichamt v Mar-burg-u, Fabriksgasse 11 in Eichamt v Cilli-ju, Grazergasse 1 uradujeta redno in sprejemata stranke. Prvi uraduje redno in torkih in sredah od 8. do 15., drugi pa dnevno od 8. do 12. ter od 14. do 17. ure.
*	Voditelji hrvatskega radia v Berlinu. Vodilne osebnosti hrvatskega radia ravnatelj Latkovič, inženir Radič in inženir Albert so v Berlinu obiskali takozvani Funkhaus. Sprejel jih je Reichsintendant Dr. Glasmeier, s katerim so se posvetovali o nadaljnem skupnem delovanju.
*	Albanski ministrski predsednik pri Mussolini ju. Duce je dne 3. julija v Rimu ob navzočnosti italijanskega zunanjega ministra sprejel predsednika albanske vlade Sefket Verlaci-ja.
*	Zaslužena kazen za ljudskega Škodljivca. Posebno sodišče v Wienu je že predkaznovanega 45 letnega Heinrich Gotzelmanna obsodilo radi zlorabe oblasti in kršitve zakona o vojnem gospodarstvu na smrt. Gotzelmann si je na osnovi položaja, ki ga je zavzemaj, skril mesnih kart v veliki množini. V času od marca leta 1910 do marca 1941 je prodal mesnih kart za 21.000 kg mesa ter je iste prodal pod roko. To zločinsko delovanje mu je neslo 20 tisoč RM. Predsednik sodišča je Gotzelmanna imenoval saboterja notranje fronte ter ga je ožigosal kot izdajalca domovine.
*	Angleški letalci obstreljujejo francoske ribiče. Po poročilih lista „Petit Parisien" so Angleži napadli francosko ribiško ladjo. Angleško letalo se je spustilo nizko nad ribiški čoln, nakar ga jc s strojnico iz bližuie obstreljevalo. Pri tem je bil en ribič ubit, lastnika ladje so pa v težko ranjenem stanju odpelji v bolnišnico.
*	Uničena petrolcjska ladja. Po poročilih agencije Štefani iz New York-a, je postala norveška, v angleški službi stoječa petrolejska ladja „Regina" žrtev morske vojne. Motorna ladja „Regina"^ je imela 9545 ton in je bila na Vožnji v Anglijo potopljena. O usodi posadke ni poročil.
*	Kuharski tečaji v okrožju Marburg-Land. Da bi se po uvedbi živilskih nakaznic gospodinjam Spodnje Štajerske objasnilo, kako se mora v današnjih vojnih časih pravilno uporabljali živila ter tudi iz malo blaga nekaj uslvar riti, je Amt Frauen, to je urad za žene v organizaciji Steirischer Heimatbuiid v okrožju Marburg-Land začel s prireditvijo kuharskih tečajev. Tozadevne prijave so na primer" že prve dni v osmih vaseh zabeležile nad 1000 pri-javljenk. — V Maria Rast-u so pred kratkem imeli šest takih večernih kuharskih tečajev, ki se jih je udeležijo 120 žensk. Te so z velikim zanimanjem sledile pouku, prav posebno pa razlagi, kako se iz malo mesa in malo masti lahko pripravi okusna in zadostna jedila.
*	Potres v Argentini. Dne 3. julija 1.1. so v argentinskem pasu andovskega gorovja imeli več hudih potresnih sunkov, katerih izhodišče so čutili oelo v zveznem glavnem mestu. V mestu Caucete, ki leži v provinci San Juan v imenovar nem gorovju, se je pri tem porušilo 50 hiš. K sreči ni bilo veliko človeških žrtev.
t
►


DEUTSCHES RHCH

*	Morilec Toscano je pokončan. V
Granadi na Španskem so izvršili smrtno obsodbo nad vojakom bivše španske rdeče milice Toscano-m. Imenovani jo bil soudeleženec pri umoru voditelja španskih falangistov Jose Antonio Plimo de Rivera. Toscano je v republikanski Španiji bil vodilen član anar-hislično-sindikalistične stranke. Po kŠn-čani meščanski vojni, v kateri so kakor znano zmagali falangisti, se je skrival v raznih krajih Andaluzije, dokler ni padel oblasti v roke.
*	Pod angleško zastavo in za angleška interese na dnu morja. Po poročilih, ki so prispela iz Zedinjenih držav, je bila norveška v službi Anglije vozeča 1800 tonska ladja „Karlander" potopljena.
*	Francija zapira sovjeisko - ruskB državljane. Po prekinjenju diplomatskih odnošajev med Francijo in Sovjeisko Rusijo, so francoske oblasti v vseh svojih okrajih pozaprle sovjetske podanike, ki so se nahajali na ozemlju nezasedene Francije.
*	Umrl je knez Bibuscu. Ustanovitelj romunskega športnega letalstva, knez Jurij ValenLin Bibescu, je umrl, star 61 let. Pokojnik, ki jc deset let predsedoval mednarodni letalski športni zvezi, je celo svojo življenje posvetil letalskemu športu.
(Presse-Hoffman n) Nove poštne znamke s sliko Pührerja
Ogromni vojni davk^ v Zedinjenih državah
Po poročilih iz Washingtona, glavnega mesta Zedinjenih držav, je poslovni odbor reprezentančne zbornice odobril celo vrsto davkov, ki jih potrebuje vlada za pokritje stroškov oboroževanja. Vlada je predložila 24 novih davkov, ki pa se bodo po pisanju lista »New York Times« morda zvišali na 32. Ti davki bodo baje vrgli letno 3500 milijonov dolarjev. Davki so zamišljeni kot nekake posebne do-klade na avtomobile, vino, alkoholne pijače, vžigalice, sladkarije, hladilnike, telefonske razgovore, vozne listke, ure, glasbila, žvečilni gumi itd. Posebne doklade na bencin, tobak, jajca, limonade, kožuhovino in dišave bodo baje še pozneje predložili.
O nakaznicah za živila
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo razglaša v dnevniku „Marburger Zeilung" z dne 5. in 6. julija t I., da se na odrezke 1 na nakaznicah za sladkor, ki so določene za čas od 30. junija do 27. julija 1941 lahko kupi 125 gramov kavinega nadomestka in kavinega dodatka. Nakup je izvršili v času med 4. in 13. julijem 1911.
Na odrezke, 2 istih nakaznic za sladkor, se v času od 13. do 27. julija lahko kupi 125 gramov kavinega nadomestka in kavinega dodatka.
Z odrezkom 2, za gori označeni čas določene nakaznice za meso, se lahko kupi 250 gramov fižola, ki ga je kupiti med 3. in 27. julijem 1911.
Hkrati se opozarja, da so kavini nadomestek jn kavin dodatek, stročnice, hranilna sredstva in testenine pod z|i-poro. Prodaja istih potrošnikom je dovoljena samo na podlagi vsakokratnih tozadevnih objav.
Dobroimetja bivše poštne hranilniee prevzame
Reichspost
Reichspostm'nister Dr. Wilhelm Ohnesorge je odredil, da bo Reichspost prevzela jamstvo za bivša jugoslovanska poštno.čekovna in po-štno-hranilniška obro:metja na Spod. njem štajerskem
Stem je poštno.čekovna in poštno-hranilniška služba Spodnje štajerske postala sestavni del velikega nemškega poštno-čekovnega in poštno.hranilni. škega zavoda, ki šteje IV2 milijona lastnikov poštno.čekovnih računov in 3 milijone poštno.hranilniških vlagateljev z več sto milijonov Reichsmark hranilnih vlog. Denarni promet, ki ga opravlja poštno.čekovna služba Velike Nemčije, zdaleka presega 100 milijard Reichsmark letno ter je največji zavod te vrste na svetu sploh.
Za varnost denarja, ki se ga naloži kot hranilne vloge oziroma nakazuje potom poštno-čekovnega zavoda, ne jamči samo odgovornosti se zavedajoča uprava, temveč tudi država sama z vso svojo močjo.
Kakor se čuje, bodo poštni uradi prebivalcem Spodnje Štajerske v krat. kem razglasili vsa potrebna izvršilna določila o prevzemu prejšnjih jugoslo. vanskih poštno-čekovnih in poštno, hraniltvš'«*» rtobro'metji
Odredba o uporabi mila
šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je z odredbo od 20. junija t. 1. uredil uporabo mila, milnega prahu in drugih pralnih sredstev, ki vsebujejo maščobe.
Prodajanje naštetih predmetov potrošnikom je ustavljeno in prepovedano. Do uvedbe nakaznic za milo bodo politični komisarji v slučajih potrebe izstavljali nabavne listke za milo, takozvane Bezugsscheine — in sicer za potrošnike ter trgovino na drobno in na veliko. Take nakaznice se bo izstavilo samo za najnujnejše potrebe.
Pričujoča odredba smatra nižje našteta pralna sredstva, za katere veljajo določila te odredbe. Trdno milo, milo v kosoničih in luskinah, pralni prašek, toaletno, fino in otroško milo, glicerinsko milo, brivsko milo, krema za britje, pralno kamenito milo, tekoče milo za pranje glave, milo za mazanje ter tekstilno in industrijsko milo.
Za zaščito ptic v Marbnrg-u tn okolici. Hermann Berg, Marburg, Luthergasse 15 ali Lederergasse 8, objavlja v dnevniku „Marburger Zeitung" z dne 5. in 6. julija 1941, da ga je organizacija Reichsbund für Vogelschutz v v Stuttgart-u — to je zveza za zaščito ptic — pooblastila, da v Marburg-u in okolici organizira in prevzame vodstvo Zaščite ptic. Hkrati poziva imenovani vse prijatelje ptic in živali, ki želijo sodelovati, da stopijo tozadevno z njim v stike.
Boljševizem ni politični sestav, nego bolezen. Klice boljševizma uspevajo samo na ljudskem gnoju. Fuhrer je ojačil odpornost nemškega naroda napram boljševiškemu bacilu in je tako rešil Evropo pred najhujšo boleznijo našega stoletja.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
U/X Ka 1/6	Marburg, 3. Juli 19-11.
Zadeva:
Najvišje cene ranemu jedilnemu krompirju spodnještajerskega
pridelka
Na podstavi § 3 Odredbe o določanju cen na Spodnjem štajerskem z dne 9. maja 1941 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 12) določam počenši s 3. julijem 1941 pri istočasnem razveljavljenju mojega določila oen U/X Ka 1/5 od 26. junija t. I., nižje navedene najvišje oene, ki so dovoljene v prodaji ranega jedilnega krompirja spodnještajerskega pridelka. Teh cen se ne sme prekoračiti.
v času od
3. 7,— 5. 7. 1941 7. 7.-12. 7. 1941
1. Najvišje cene za pridelovalec:
za bele, rdeče	za okrogle
in modre vrste	rumene vrste
RM	RM
13.40	14.20
12.40	13.20
za dolge rumene vrste
RM
15,-14,—
2.	Odpremnc prodajne cene raz pošiljateljev trgovcem na veliko:
3. 7 — 5. 7. 1941	14.20	15.-	15.80
7. 7,-12. 7. 1941'	13.20	14,-	14.80
3.	Prodajne cene velelrgovcev v prodaji trgovcem na drobno:
3. 7,— 5. 7. 1941	15.40	16.20	17,—
7. 7—12. 7. 1941	14.40	15.20 •	16,-
3. 7,— 5. 7. 1941 7. 7.-12. 7. 1941
4. Najvišje cene za potrošnike:
22.—	23 —
20,— ' 21,—
24,-22.-
Imenovane najvišje cene veljajo brez ovojnine za 100 kg in sicer za pridelovalce in deliloe pošiljk (razpošiljatelje) postavno prejemne postaje kupcev. Za trgovine na veliko pa postavno v lokale prodajalcev na drobno. Ce pridejo kupci sami po krompir k pridelovalcu ali delilcu pošiljk, se cene
Eri 10 kg znižajo za RM —.50. Ako pride razpečevalec na drobno sam po lago k vagonu ali zalogi trgovca na veliko, se prodajna oena trgovca na veliko zniža za RM —.20 pri 100 kg.
Vreče in drugo ovojnino se sme sledeči trgovski stopnji zaračunati samo po dokazani lastni ceni. Za nepoškodovano tovornine prosto vrnjeno ovojnino je vrniti celotno zaračunano vsoto.
Velepotrošnikom (gostilničarjem, vojski itd.) se mora pri nakupu od več kakor 50 kg na najvišje cene, ki veljajo za potrošnike, popustiti najmanj RM 1.— pri 100 kg.
Pri dobavah postavno v hiše potrošnikov in na sejmih so pridelovalci opravičeni zahtevati najvišje oene, ki so določene za potrošnike.
Pribitek za delilca pošiljk se na Spodnjem štajerskem lahko izkoristi le v primerih, ako je bila gospodarska potreba, da je isti sodeloval. Posluževati se pribitka deliloev pošiljk in pribitka velerazpečevalcev je sploh prepovedano, če gre kupčija samo skozi eno trgovinsko stopnjo. Kjer se na ta način pribitek delilca pošiljk ne uporabi, se mora prodajne cene trgovin na debelo za RM —.80 ter oene potrošnikov za RM —.50 pri 100 kg znižati. Prelomki pfenigov se pri končni vsoti lahko zaokrožijo navzgor na cele pfenige.
Gene krompirju po 12. juliju 1941 se bo objavilo pozneje.
Prestopke zoper to določilo se bo v smislu § 4 Odredbe o določanju oen na Spodnjem štajerskem z dne 9. maja 1941, kaznovalo.
Im Auflrage: gez. Dr. Schmidl.