# k g GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 14. JULIJA 1961 •k poštnina plačana v gotovini * LETO X. — STEV. 29 OB NAPORIH ZA UVAJANJE NOVIH GOSPODARSKIH NAČEL Da bi pospešil prizadevanja gospodarskih organizacij za izvajanje novega gospodarskega siste-;na /in jim obenem pomagal z izmenjavo izkušenj, se je okrajni sindikalna svet odločil organizirati razgovore o tej problematiki za podjetja posameznih panog. Tako so se v ponedeljek, 10. tega meseca, zbrali v Kopru na razgovor predstavniki organov delavskega upravljanja, političnih organizacij in upravnega sektorja večjih prometnih podjetij, Ker sta »Intereuropa« in »Pristanišče« dosegla doslej pri tem delu najboljše uspehe, sta predstavnika teh podjetij udeležence razgovora seznanila s stanjem organizacije ekonomskih enot. in sistemom delitve dohodka ter osebnih dohodkov v njunih podjetjih. O tem, kako zelo je novi sistem spodbudil delovne luidi za doseganje boljših gospodarskih uspehov, pričajo podatki iz ^Intereurope«. V lanskem prvem polletju je to podjetje izpolnilo samo 86 odstotkov polletnega plana in še -to s težavo, planske naloge letošnjih prvih 5 mesecev pa so presegli za 15 odstotkov. Ob tem pa ni mogoče mimo dejstva, da so za 86-odstotno (izpolnitev plana lani v prvem polletju porabili 60,4%> čistega dohodka, medtem ko je bilo za 15-odstotni preseg planskih nalog v prvih petih mesecih letos potrebnih samo 42,5% čistega dohodka. To pa ne pomeni, da so bili prejemki zaposlenih letos manjši. Nasprotno: v primerjavi z lanskim letom so 'se ti povečali za Ž3 do >15%. To najbolje dokazuje, kako zelo se je povečalo zanimanje vseh članov kolektiva za gospodarjenje v podjetju in za pravilno razpolaganje z razpoložljivimi osnovnimi ter obratnimi sredstvi. Drugače bi bili zgoraj omenjeni številčni odnosi nerazumljivi in nemogoči. Sledila je razprava, ki je razložila še marsikatero nejasnost in dala udeležencem razgovora čisto konkretne napotke za delo v prihodnje. Podobne razgovore bodo do 18. tega meseca imeli še predstavniki gospodarskih organizacij kovinske, gradbeno in kmetijske stroke. i f. m. Naša okrajna proslava 2fl. -obletnice ljudske revolucije je bila v Kopru v nedeljo, a. julija na Titovem trgu. Pripravil jo je Okrajni svet Svobod (in prosvetnih društev s Člani društev in naših okrajnih šol. Prireditev, za katero je napisal scenarij književnik Vasja Ocvirk in jo je režiral Srečko Tič, je s svojo (kvalitetno in svojevrstno zasnovo prelomila dosedanjo tradicijo običajnih akademij. Izvajanju na velikem in okusno aranžiranem odru (na sliki) je zbrana množica ljudi, ki so napolnili koprski glavni trg do zadnjega kotička, sledila Izredno pozorno in nagradila vse izvajalce s priznanja polnim ploskanjem V Titovem Užicu je bila 3. in 4. julija .nadvse veličastna proslava Dneva borca. Več kot 200 tisoč ljudi ie prihitelo iz vse države v to zgodovinsko mesto, ki jo bilo že v prvih dneh okupacije pred 20 leti sedež nekdanje partizanske užičke republike in s tem zibelka socialistične Jugoslavije. Tovariš Aleksander Rankovič je 3. julija odkril v sredi mesta veličasten Titov spomenik in v Naša velika proslava Pogled na del zabaviščnega prostora okoli gozdarskega šolskega centra v Postojni, kjer je bil minulo nedeljo lepo uspel piknik jugoslovanskih izseljencev iz vseh delov sveta. Okrog pet sto izseljencev lin veliko število domačih gostov se je v prijetnem pomenku zadržalo ves dan Partizanska Ljubljana se pripravlja Na slavnostnem partizanskem zborovanju in na mnogih lculturno-zabavnih prireditvah v Tivolskem parku se bo 21. julija zvečer zbralo 250.000 ljudi — Veličastno in radostno srečanje borcev, aktivistov in delovnih ljudi, kakršnega doslej še ni doživela naša dežela Ob 22. juliju, ko bo slovensko ljustvo proslavljalo Dan vstaje, si bodo v partizanski Ljubljani podali roke nekdanji borci in aktivisti NOB z mladimi ljudmi, ki danes polni zaleta gradijo na svetlih tradicijah starejše generacije socialistično domovino. Partizanska Ljubljana, ki je bi-/ggLa žarišče upora proti okupatorju tjPh. domačim izdajalcem, mesto, od ^«Jioder se je razplamtela iskra re-^Bolucije od Triglava do Gorjan-^^ev in od Soče do Prekmurja, bo gostoljubno sprejela deset in deset tisoče manifestantov naše enotnosti. Na velikem prostoru v Tivoliju, pod poslopjem Muzeja NOB, se bo po dosedanjih podatkih zbralo okrog 250 tisoč ljudi. Na tem veličastnem srečanju delovnih ljudi Slovenije, kakršnega doslej Ljubljana še n'i doživela, bodo po velikem zborovanju kulturne in družabne prireditve pevskih zborov in godb, vsa osrednja slovenska gledališča in vsi kinematografi pa bodo na prostem ali v svojih hišah priredili posebne predstave v počastitev 22. julija. 2e na večer pred praznikom bo Ljubljana zažarela v soju umetnega ognja in raket in vse ulice i bodo bogato osvetljene in okrajne. Posebno središče mesta bo ?n sam ž-ivopisan park, prepoln kelenja in zastav. Ljubljana bo "se glavne ulice in trge soreme-nila v veliko zabavišče deset in deset tisočev partizanov, aktivistov in terencev narodnoosvobodilne vojne, v 'zborno mesto naše mladine in vseh delovnih ljudi slovenskega ljudstva, ki bodo letošnji veliki praznik — -22. iulij — dvajseto obletnico začetka vstaje proti okupatorju in njegovim domačim izdajalcem proslavili ob spominu na padle heroje-partizane in ob neskaljenem zadovoljstvu nad velikimi uspehi, ki smo jih dosegli v dosedanji graditvi socialistične Jugoslavije. Partizanska Ljubljana vabi, vabi na najbolj veličastno srečanje nas vseh, na srečanje, na katerem bomo obudili spomin na dolgotrajno obdobje trde borbe za svobodo, ki jo je vodila naša Komunistična partija, in da bomo pod zastavo Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi dobili novih pobud za vso našo nadaljnjo ustvarjalnost. Po vsem koprskem okraju se že vrste številne proslave v počastitev 20. obletnice revolucije in Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Mladina je v zadnjih dneh minulega šolskega leta počastila spomin na začetek naše revolucije z akademijami in razstavami v sklopu programa jugoslovanskih pionirskih iger. Obiskala je tudi znane partizanske kraje in povsod: v šoli, na izletu ali ob razstavi dokumentov iz NOB zaverovano prisluhnila besedam bivših partizanov o veličastni epopeji jugoslovanskega ljudstva v borbi za nacionalno, kulturno in gospodarsko svobodo. Doslej so bile tudi proslave tabornikov na Pivki, letalcev, jadralcev in padalcev v Postojni, proslave delovnih kolektivov in krajevnih družbenih organizacij v najbolj znanih partizanskih vaseh. Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da so dosedanje občinske in osrednja okrajna proslava, ki je bila minulo nedeljo v Kopru, tako razgibale vse prebivalce koprskega okraja, da se mno- žično prijavljajo na osrednjo proslavo, ki bo 22. julija v partizanski Ljubljani. Že doslej je več kot 10 tisoč prijavljenih iz občin našega okraja, da bodo ob Dnevu vstaje stisnili roke nekdanjim borcem in članom delovnih kolektivov iz vse Slovenije in mlademu rodu, ki danes nadaljuje v mirni izgradnji domovine pot, ki je bila v prvih dneh naše revolucije prepojena s krvjo. Okrajni in občinski odbori ter komisije za proslavo 22. julija v Ljubljani še vedno zbirajo prijave in tudi skrbijo za prevoz. Za sedaj je že rezerviranih okrog 50 avtobusov in 90 tovornjakov, pri-javljenci iz Ilirske Bistrice, Hr-pelj, Sežane in Postojne pa bodo potovali z vlaki. Kaže, da bo razen navedenih prevozov iz našega okraja peljalo na proslavo še najmanj 420 osebnih avtomobilov. Vse podrobnosti o odhodu in povratku pa dajejo občinski odbori in njihove komisije za prevoz. svojem slavnostnem govoru med drugim dejal: »Naš sodobnik, ki sedanjim in prihodnjim mladim generacijam daje največ moralne in idejne moči, je Tito. Tito — politik, vojskovodja, državnik. Tito — človek, njegov odnos do ljudstva pa tudi stališče in čustva .ljubezni jugoslovanskih narodov —- do Tita.« Na velikem zborovanju 4. julija pa. je govoril predsednik Tito. V svojem govoru je živo orisal krvavo pot jugoslovanskih narodov, ki so jo. prehodili med narodnoosvobodilno borbo 'in njihove napore pri današnji graditvi socialistične domovine, »Uspešno končana vojna ter ostvaritev naše nove socialistične in federativno urejene skupnosti enakopravnih narodov, ki si je s svojim bojem pridobila velik ugled in priznanje v svetu,« je med drugim dejal tovariš Tito, »sta pokazala, da je bilo zaupanje širokih ljudskih množic v Komunistično partijo kot voditeljico osvobodilnega boja popolnoma upravičeno.« Pred 20. leti smo postavili temelje resnične svobode in napredka © Naši narodi so dokazali, da so zreli, da se sami upravljajo; in ne samo to, temveč so tudi zreli, da sodelujejo v dogajanju na mednarodnem torišču, da se tudi tam sliši njihov glas. © Navadili smo se na težave in zato nas ne morejo omajati, kaj še zlomiti. POŠTOJNSIU LETALCI SO POČASTILI OBLETNICO VSTAJE Z VELIKIM AEROMITINGOM Junaki višav so navdušili tisočglavo množico Pester spored letalskega mitinga, ki je bil minulo nedeljo v Postojni, je privabil na letališče več tisoč gledalcev, ki so enodušno izrazili priznanje organizatorjem te mikavne prireditve, medtem ko so pogumni letalci našega civilnega oziroma športnega letal- stva ter smeli padalci navdušili in poželi simpatije množice. Prireditev je bila posvečena 20. ob-letnoi vstaje in člani (postojnskega aerokluba so ob sodelovanju vseh aeroklubov iz Slovenije in aerokluba iz Zagreba ter mentorja te parade Pavla Crnjanske- L-:'--.' - Pogled na klel imnožice, ki je preteklo nedeljo z zanimanjem spremljala revijo našega civilnega in športnega letalstva v ¡Postojni ga dokazali svoje organizatorske sposobnosti in dostojno prikazali moč našega civilnega letalstva in izvežbanost naših junakov neba. Naj omenimo, da- so bili med gledalci tudi gostje —- predsednik koprskega okraja Albin Dujc, sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna Jože Baša in predsednik občine Adolf Gerželj, Simboličnemu uvodu — preletu večje skupine letal v 'formaciji Tito in zatem v obliki peterokrake zvezde nad Postojno in letališčem — je sledilo kar 15 točk dinamičnega in napetega programa. Zal je odpovedalo sodelovanje naše vojno letalstvo, kar je vsekakor pomenilo precejšnjo vrzel v napovedanem programu. Sicer na so številna motorna letala ter domala vsi tipi naših jadralnih letal s svojimi vitkimi trupi parali nebo nad Postojno 'in vzhi-čeni gledalci so strmeli v nebesno modrino skoraj dve uri, čeprav so se posamezne točke pro- ' (Nadaljevanje na ■1)1. str.) PREDSEDNIK TITO NA BRIONIH Predsednik republike Josip Brotz Tito se je minulo soboto vrnil na Brione, kjer bo nekaj časa na okrevanju. Kakor je znano, je predsednik Tito konec junija zbolel za akutnim vnetjem mande-ljev. OZN MOHA INTERVENIRATI Predstavniki Narodne organizacije jugozahodne Afrike, ki je pod skrbništvom J užnoaf riške unije, so pozvali Organizacijo združenih narodov, naj odločno intervenira pri vzpostavljanju reda v jugozahodni Afriki. Kot je znano, »izvaja vojska Južnoafriške unije fizično zatiranje tamkajšnjega ljudstva,« o čemer je bil že pred časom opozorjen tudi generalni sekretar OZN Dag Hammarskj old. O PRAVICAH (SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE Vodstvo Komunistične partije Italije je konec maja izglasovalo resolucijo o pravicah slovenske narodne manjšine v Italiji. Izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze pa je 23. junija podrobno obravnaval njeno vsebino in izrazil upanje, da odpira ta dokument novo obdobje v politiki KPI do slovenske narodne manjšine ter izraža nado, da bo stvarna in trezna govorica resoluciie prešla v vsakdanjo prakso tudi na področju Trsta. 5. JULIJ 1961 (ZGODOVINSKI DAN V sredo, 5. julija, je bil Nacionalni dan protesta proti razdelitvi alžirskega ozemlja. Na poziv začasne vlade Alžirske republike je alžirsko ljudstvo s patriotični-mi demonstracijami velikega Obsega enodušno potrdilo svojo odločnost, da bo nadaljevalo borbo za neodvisnost in nedeljivost alžirskega ozemlja. Francoska vojska in policija v Alžiriji pa sta streljali na demonstrante in bilo je več desetin mrtvih ter na stotine ranjenih. »Poudariti hočemo,« tako med drugim omenja posebno sporočilo začasne alžirske vlade, »da so padle te žrtve v trenutku, ko začasna vlada v imenu alžirskega ljudstva še enkrat potrjuje svojo pripravljenost, da ibi z resnimi in poštenimi pogajanji obnovili mir v Alžiriji.« s@iiq srtii italijanske DR. ALES BEBLER VELEPOSLANIK V INDONEZIJI Z ukazom predsednika republike je bil te dni Imenovan za novega izrednega in opolnomočene-ga veleposlanika FLRJ v Indoneziji dr. Aleš Bebler - Primož, dosedanji predsednik odbora za zunanje zadeve Zvezne ljudske skupščine. 'm '■:■ -i K našemu zadnjemu poročilu o obisku italijanskega zunanjega ministra Antonia Segnija v Bw-gradu dodajamo, da je na sprejemu pred odhodom sprejel in se r-azgovarjal tudi s predstavniki italijanske manjšine v Jugsolaviji. Zastopniki manjšine so visokemu gostu izrazili nedelj eno zadovoljstvo svojih sonarodnjakov v Jugoslaviji, ki pozdravljajo uspešen razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov, hkrati pa so izrazili željo, da ibi se iti odnosi še bolj poglobili. Segni je iz tega razgovora lahko povzel, kako vsestransko se lahko kot popolnoma enakopravni državljani Jugoslavije uveljavljajo pripadniki italijanske manjšine pri nas, saj je naša država glede pravic te manjšine storila celo veliko več, kakor pa je bila glede na svoje mednarodne obveznosti dolžna. Pod vtisom -tega razgovora s predstavniki italijanske manjšine se je minister Segni strinjal s tem, da morajo biti narodnostne manjšine Sini tel j zbliževanja med sosednimi narodi. Ob koncu svojega bivanja pri nas je itahjanski zunanji minister spremenil svoj program in odpotoval še na Brione, kjer ga je sprejel predsednik -republike Tito. »¿i'.' "... • '■-^.V':' ..-.^v-- V nedeljo, IS. julija praznujejo tankovske enote Jugoslovanske ljudske armade-Dan tankistov. K njihovemu iprazniku jim iskreno čestitamo z željo, da bi tudi v prihodnje krepili obrambno moč naše domovine. Na sliki: tankistl se. vračajo z vaje !i tolpe meisehojii raiimeraje KAKŠNE BODO CENE ZA PŠENICO, JEČMEN IN OVES Zveza Kmetljsko-gozdarSkih zbornic Jugoslavije je priporočila vsem kmetijskim gospodarstvom, naj odkupujejo letošnjo pšenico od zasebnih pridelovalcev po 35 dinarjev za kilogram za dogovorjene .količine, proste presežke pšenice pa po 33 dinarjev. 'Najugodnejša cena za odkup ječmena in ovsa je 30 dinarjev za kilogram za dogovorjene presežke, za druge količine pa naj bi zadruge plačevale po 28 dinarjev. Ta teden je bil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po-povič na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Med svojim sedemdnevnim bivanjem v Moskvi ter Leningradu je imel vrsto razgovorov z najvišjimi sovjetskimi državniki. Sestali se je tudi s premierom Hruščevom, s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom pa je razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Osnovna značilnost tega državniškega obiska je predvsem v tem, da ibi nadaljnje izboljšanje odnosov med obema socialističnima državama krepilo mednarodno sodelovanje in mir v svetu. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je opozoril na dej'stvo, da je naša država storila vse, kar je bilo v njeni moči, »da bi kot socialistična in svetu in da bi na ta način iizpol— neodvisna država delovala v nila svojo obveznost do človo-smeri popuščanja napetosti v štva.« AKTUALNI PROBLEMI »POMORSKEGA« KOPRA Pomorsko šele za šoferskim Pred dnevi sem srečal znanca iz »notranjosti«, starega ikontinentalca, ki je prvič videl Koper in — morje. Pa me je takoj napadel z vprašanjem: »Kje pa imate to naše morje?!« Bil sem presenečen, da prvi trenutek sploh nisem mogel do sape. Pa sem ga odvede! v staro luko, spretno se prebijajoč med avtobusi in tovornimi avtomobili, in na njegovo začudenje sva se živa in zdrava znašla za kapitanijo in pred »Trogirom«. Ko sem mu povedal, bil je ponedeljek, da se laliko ob 14,15 odpelje s to našo lepo ladjo vzdolž naše obale, Je bil ves navdušen in je že kupoval vozovnico. Pomahal sem mu v pozdrav in se ramislil. Saj ima človek prav! Vsa obala stare luke je zatrpana z avtomobili, avtobusi in kamioni, ki parkirajo tam noč in dan. Se cclo dohodi k obali so zatrpani, česar ne vidiš nikjer na svetu, kjer imajo morjo in luke za potniški promet. Koper se sicer razvija v veliko mednarodno luko, toda pomorskega Ima prav malo. Se vedno ni mesto pomorščakov, mornarjev, kakor bi vsakdo pričakoval, temveč čedalje bolj mesto šoferjev . .. Ladjar Vrmek VSE ZA VARNOST PROMETA MED KOPROM IN SEMEDELO Nova smer foznje TRGOVSKO PODJETJE »MAVRICA« IZOLA razpisuje za šolsko leto 1961/62 ŠTIPENDIJO na administrativni šoli Interesenti naj vložijo ponudbe s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala najkasneje v 15 dneh po objavi. — Prednost imajo kandidati iz Izole oziroma s koprskega obalnega področja. Jutri, 15. julija, bo marsikaterega voznika iin tudi potnika; ki bo namenjen z avtobusom iiz Izole mimo Semedele v Koper ali iz Kopra v Izolo, presenetila nova odločba o preusmeritvi prometa na odseku med Koprom in Seme-delo. Po daljšem proučevanju strokovnjakov in po analizi vedno bolj naraščajočega prometa med Koprom ter Izolo je oddelek za notranje zadeve OLO Koper izdal odločbo, ki med drugim ugotavlja, da je cesta med hotelom »Triglav« v Kopru in podjetjem »Slavnik« v Semedeli zaradi slabega stanja neprimerna za vedno večji tovorni in avto- ZAPISKI Z OBMEJNEGA BLOKA: Odkritosrčnost je cenejša Ko listamo po zapiskih carinarnic s zaplembah blaga, ki ga hočejo nekateri špekulanti in naivneži pretihotapiti v našo državo, se nehote vprašamo: Ali je vzrok tihotapljenja še vedno stara miselnost, da je iblago, ki Je označeno z Made in . . . res boljše in cenejše, kot Je domači izdelek? Oziroma ali kljub prosvetljenosti in višji kulturni ravni državljanov še vedno ponekod prevladuje navdušenje nad kičastimi slikami, ki jih v inozemstvu prodajajo po nizkih cenah, medtem ko Jih pri nas krepko zaračunajo zgolj zato, ker je med nami še vrsta ljudi nadvse srečnih, če Imajo v stanovanju sliko z omiedno-sladkim motivom. Na primer: idilični otok z na pol golimi morskimi vilami, Jezero, v katerem se v »čudovitih« barvah vode, gora ln tančic kopljejo dekleta z angelsko deviškimi obrazi ln podobno. Na enem izmed obmejnih blokov v našem okraju so nam med drugim povedali, da nI malo primerov, ko je potrebno izreči visoke kazni samo zato, da bi opozorili druge, naj se ne lotijo nepremišljenih dejanj. Med drugim smo namreč zvedeli za naslednje primere: V koloni Je pripeljalo 12 tovornjakov in v osmih so ugotovili za 455.600 dinarjev blaga, ki bi ga morali vozniki prijaviti In plačati 197.000 dinarjev carine. Slo Je za cenene slike — ltlč — in za nekatere malenkosti. Odkritosrčnost bi ,blla cenejša, saj je morala kolona tovornjakov čakati na prvi izrek sodbe: zaplemba blaga in 503.000 dinarjev kazni. Razen tega je vseh osem voznikov zaradi omade-ževanja dobrega imena svojega podjetja še v nevarnosti, da bodo odpuščeni. Drugi primer: Dva voznika tovornjaka sta hotela pripeljati v našo državo okrog 300 parov najlon nogavic. Res je, da so za sedaj te vrste nogavic v drugih državah z bolj razvito tekstilno industrijo nekoliko cenejše, kot so pri nas, vendar ne bi tako imenovana zaščitna carina veljala več kot 70 tisoč dinarjev, če upoštevamo, da je vrednost takšne količine najlonk ocenjena na 150.000 dinarjev. In vendar sta voznika upala na možnost, da jima bo uspelo pretentati carinike! Toda, bil je račun brez lsrčmarja, saj sta bila kaznovana vsak s po 80 tisoč dinarjev, a nogavice že čakajo, da Jih bo uprava carine prodala na javni dražbi. Privatni avtomobllistl Se slabše od-režejo. Samo zato, ker ni prijavil tranzlstorskega sprejemnika in še nekaj malenkosti, vse skupaj v vrednosti okrog 200 tisoč dinarjev, in da ne bi plačal 00,005 dinarjev carine, je bil po carinskih predpisih kaznovan z zaplembo blaga, ki ga je hotel Ilegalno pripeljati v našo državo, s 151 tisoč dlnarjer denarne kazni in z zaplembo osebnega avtomobila, ki je med brati -vreden milijon dlnarjer. Torej — če ,bi bil odkritosrčen, bi plačal le G0.005 dinarjev carine in obdržal vrednost svoje lastnine v višini okrog milijon tri sto tisoč dinarjev. Podobnih -primerov ne manjka. Toda vsi dokazujejo, da nekateri stalni potniki skozi obmejne prehode uživajo v poskusih, da bi »okrog prinesli« carinske organe s tihotapljenjem najrazličnejšega blaga. Pri tem pa se ne zavedajo, da jih taki poskusi kaj drago stanejo. Morda jim enkrat ali dvakrat uspe cencn nakup in draga prodaja na račun lahkovernosti nekaterih -kupcev, ki menijo, da je žig Made in ... garancija za boljšo kakovost, a v tretje vedno ne gre rado! In še nekaj Je pri tem treba omeniti. Vrsta takšnih osamljenih primerov nujno opozarja carinske organe na Se bolj vestno in korektno opravljanje službe. To pa marsikdaj naleti na nerazumevanje potnikov in celo na intervencije tam, kjer po večurnl preiskavi zaman iščejo nekaj, česar nI. Zato tudi ni malo primerov, ko se pošteni vozniki in potniki razjezijo, češ nas zadržujete, pa čeprav smo vam povedali po resnici, kaj je treba cariniti. Ali z drugimi besedami: posamezni malopridneži, da jih imenujemo s tem blagim izrazom, z nepremišljenostjo ln željo po lahkem zaslužku jemljejo ugled mednarodnih transportnih podjetij, si nakopljejo Izdatne kazni in nevarnost odpusta 12 službe, privatniki pa celo Izgubo avtomobila, za katerega morda niti Je niso odplačali dolga pri banki. busni promet. Znano je namreč, da se ta cesta, ki je speljana po blatnastem terenu, seseda in tudi ob plimi morska voda temeljito načenja njene temelje. Zato bo od jutri naprej dovoljen med Koprom in Semedelo le osebni avtomobilski in motorni promet. Avtobusi in tovornjaki pa bodo iz Kopra vozili proti Semedeli mimo Stadiona po Ljubljanski cesti in Prečni ulici (to je bivša Markova cesta) ter zavili mimo Autocommerca proti Izoli. Avtobusi dn tovornjaki, ki bodo pripeljali iz izolske strani v Koper, pa bodo morali voziti mimo Slav-nika in Autocommerca do 'križišča v Škocjanu ter po Ljubljanski cesta v Koper. Druga novost v prometu na odseku ceste Ankaran—Križišče do Debelega rtiča pa je ta, da bo do 30. septembra zaradi povečanega osebnega in «avtobusno turističnega prometa na tej ozki in dokaj nepregledni cesti, po kateri vozi dnevno tudi več kot 800 motornih vozil, prepovedan promet z vprežnimi vozili. Ta novost o preusmeritvi prometa med Koprom in Semedelo za vozila, ki imajo več kot 1500 kilogramov teže, pa narekuje pristojnim organom za vzdrževanje cest, naj bi Prečno ulico — bivšo Markovo cesto, v čim krajšem času usoosobili za varen promet, saj ni bila doslej predvidena za vožnjo z več kot 200 težkimi vozili na dan. 3 ff 1 Kralj Urejuje uredniiki odbor. CJlavnl ln odgovorni urednik Ractko Dj-io-flajfcja, Izhaja vuak petek. Isdaja CZ P Primorski tlBk Koper. Hrcd-aiitvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva I, telofoa 17t. Ptwa«e=oa C53 din, za tujino 1604 dinarjev sil farved 70 din. — Letna naročnina ? S> asu. deiorjo. — Bančni rored praznikom pa so po bližnjih vrhovih zagoreli kresovi v pozdrav 4. julija. M. C. NOV SISTEM NAGRAJEVANJA V DRŽAVNI UPRAVI Komisija za pripravo novega ¡plačilnega ¡sistema )v 'državni upravi ObLO Ilirska Bistrica je v glavnem !že zaključila z delom, saj je pripravila vse analize za 'prehod na nov 'sistem 'nagrajevanja. Določili so dvanajst plačilnih razredov, v ¡katere so ¡razporedili vse uslužbence. Najmočneje so zastopane postavke od četrte do sedme skupine. iNa nov isistem nagrajevanja bodo 'prešli takoj, ¡ko ibodo izšli ustrezni predpisi, i Z ZADNJE SEJE ObLO PIRAN o vprašanja V četrtek, 29. junija 1961, je bila v Piranu 43. seja občinskega zbora in 49. seja abora proizvajalcev ObLO Piran-. Na dnevnem redu je bila obravnava in sprejetje vrste aktualnih -sklepov, tako na primer o uvedbi pristojbin za uporabo vode iz javnih pip in za vzdrževanje kanalizacije, dopolnitve odlokov o tržnem redu in o javnem redu in miru; odobritev ¡vrste poroštvenih izjav gospodarskim organizacijam in še vrsta drugih problemov. Sprejeti odlok o dopolnitvi tržnega reda predvideva na orimer, da se sme iza zaviianje sadja in zelenjave uporabljati samo čisti papir, nikakor pa ne časopisni ali kakšen drugačen .potiskan ali pa rabljen ¡papir. Ta odločba je bila nujna, ker se je nekako udomačilo zavijanje sadja v zdravju škodljiv papir, kar je izzivalo zgražanje marsikaterega tujca in tudi domačina. Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in lniiu pa med drugim prepoveduje igranje na glasbila in uporabo zvočnih naprav v odprtih prostorih ob delavnikih po 23. uri. ob sobotah, nedeljah in praznikih p.a po 24. mmËM ■■■--■■i 26., 27. in 29. junija ,19G1 so (se prijavili v Izcli kot krvodajalci: BOLNICA IZOLA IN KOPER: Estc-rina Cotič, Angela Polžek, Ernesta Stibilj. DELAAIARIS: Jože Bajt. DIJAK: Arduin 1-Irva'tin: FRUCTUS: -Mirko 'Cermelj, Edvard Jakomin; GOSPODINJE: Hermina Slemar, Frančiška Zver; KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Valerij Grižon, Rudolf Nemac, Marijan Pucer, Mira Stanojevič, Franc Strelec; KMETIJSKA ZADRUGA ŠAL\RJE: Josip Babič, Jožef Baruca, Jurij Brajko, Andrej Brec, Trivo Bojanič, Štefan Cafuta, Anton Glavina, Avguštin Glavina, Nevlo Gregorič, Emil Grižonič, Jože Grižonič, Karel Hrva-tin, Valentin I-Irvatin, Viktor Hrva-tin, Anton Marsič, Anton Mikac, Ježe Butan-propan iplin je brezbarven, skoraj brez vonja... In vendar je neprevidna uporaba tega plina v gospodinjstvu minuli mesec povzročila dve hudi nesreči. Tako je v kuhinji š. R, v Perman-canu pri Škofijah neznanje o funkcionalnosti naprav za odpiranje in zapiranje omogočilo uhajanje bula-novega plina iz jeklenke. K sreči pa je soseda M. K. pravočasno opazila, da nekaj ne more biti v redu pri jeklenki. Takoj je o tem obvestila pripadnike Ljudske milice, ki so bili v tistem trenutku v neposredni bližini. Le-ti so odnesli jeklenko iz stanovanja na prosto, kjer je minuto kasneje eksplodirala. Kaj bi bilo, če bi nastala eksplo- zija v stanovanju? Kaj bi bilo, če bi samo dobro minulo kasneje odnesli jeklenko na prosto? To so vprašanja, ki opozarjajo, da morajo uporabniki butnn-propan plina dobro prebrati in upoštevati tiskana navodila, ki jih ima vsaka jeklenka, saj so na njih vsa navodila, kako je treba ravnati z jeklenkami. To najbolje dokazuje tudi primer, ki se jc dogodil nekaj dni kasneje v Bertoltih. Gospodinja M. F. jc pozabila zapreti jeklenko in plinski štedilnik. Zalo je plin uhajal v zaprti prostor. Ko pa je hotela priključiti plinski štedilnik, je nastala eksplozija. Posledice so bile žalostne: hudo poškodovana gospodinja in 800 tisoč dinarjev materialne škode. Nemac, Valerija Palčič, Jože Puceiv Jožef Ražman, Vlrgilij Stanič, Ivan Zajne, Franc Zver; MEHANOTEIINIKA: Alfonz Reja; OKRAJNO SODIŠČE KOPER: Silvo Gregorič, dr. Ivan Jeruc, Elizabeta Novak, Valerija Petrovčič, Justina Slcrt, Milena Zabric: OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE: Rafael Bertok. Emilija Glavina; PRIMORSKI TISK KOPER: Marij1 Bertok. Boro Borovič, Vida Cuk. Al ma Drolc, Cvetka IKozlovič, Franc, Peroša, Zmaga Zerbo, Jelena Zejn.' 3. in 6, julija so se javili v Postaji za transfuzijo krvi Izola, naslednji krvodajalci: GP »t. MAJ«: Jože Bernik. Ihro Besič, Zdravko Dobrič, Teodor Gja-kovinčič, Virgilij Gorela, inž. Josip-Grgič, Predrag Gverič, Mirko Horva-tič, Avgust Hrvatin, Matija Kalizan, Ivo Knezi č, Avgust Kontrec, Josip Kramarič, Vlado ICuronja, Vinko Lajnšček. Metod Mlinaric, Hasari Omerčehajič, Karel Pelcar, Geza Pintarič, Ibrahim Razič, Remec Stanislav, Mario Rože, Slavko Svetek, Franc Sarkanj. Zivko Tadič, Ivo Ur-baiičič, Janko Vapnar, Romano Vlah, Anton Zlndl. Geza Zrinski. Krvodajalci iz Ilirske Bistrice: ILIRIJA: Graciela Burlovič, Magda Frank, Slavko Kos, Franc Ražem. Iva Saceomandi, Antonija Stefančlč,-Silvo Znidaršič; KMETIJSKA ZADRUGA ILIRSKA. BISTRICA: Stanko Sirca; LESONIT: Ljubo Cvitanič, Emil Je-dlovčnik. Anton Kobal, Stanislava Milavec, Jože Prosen; OPEKARNA; Sigismund Batista. Franc Bostjančič, Jožef Učjič; SNEŽNIK: Franc Poiak, Franc Re-, ner; TOK: Aleksandra Grl j, Marjan Mrš^ nik. Jože Pegan, Marija Pugelj; TOPOL: Mirko Celigoj, Alojz Kn-i stelic, Marija Sluga. Ivan Sestnn, Ve-' limir Znidaršič, Jože Zerdin; TRANSPORT: Jože Bartolj, Antorr Zalesjalc; in upokojenec Anton Dolgan ter trgovski potnik Luciano Saccomandi. KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PR živa PRIMORSKE PRIREDITVE — GOSTOVANJE SXG DRAME . IZ LJUBLJANE Bleščeča burka Botra Andraža OSREDNJA OKRAJNA PRIREDITEV V POČASTITEV 20. OBLETNICE LJUDSKE REVOLUCIJE V osebnem in družbenem krogu imamo navado in čutimo potrebo, da se spominjamo važnih, usodnih dogodkov svojega življenja ali zgodovine. Tako ni čuda, da smo pred dvema letoma posvetili vrsto prireditev spominu ustanovitve KPJ pred 40 leti, letos pa praznujemo jubilejno leto — 20. obletnico začetka ljudske revolucije. Naša osrednja okrajna proslava, posvečena temu ->omembne- •lu jubileju, je bila v Kopru v edeljo, 9. iulija, na Titovem trgu. Pripravil jo je okrajni svet Svobod in prosvetnih društev s sodelovanjem članov društev in šol našega okraja. Prireditveni odbor proslave je v želji, da bi razbil stereotipno obliko akademij in itudi s kvaliteto poudaril naš današnji vsestranski napredek, poveril pisanje scenarija književniku Vasji Ocvirku, režijo pa Srečku Tiču. Oba sta v polni meri opravičila zaupanje: prireditev, ki smo jo gledali, je s svojim poetičnim naslovom NAŠA '¿IVA LEGENDA in s prav tako vsebino pritegnila do zadnjega kotička napolnjeni koprski glavni trg. Med gledalci so bili številni predstavniki našega javnega, političnega in kulturnega življenja, mnogo nekdanjih borcev in aktivistov. Med drugimi so s svojo navzočnostjo počastili prireditev tudi gostje — predsednik Sveta za kulturo LRS Beno Zupančič in predsednik Sveta zveze Svobod Slovenije Branko Babic. Program so izvajali: govorna zbora postojnske Svobode in Industrijsko kovinarske šole iz Kopra, solisti Milan Pirnat, Stane Skamen, Ernest Zega, Nevenka Ovčarič in Tiberij Lemut, moški zbor DPD Svobode iz Kopra, baletna skupina iz Kopra in mladinski pevski zbor obeh koprskih osnovnih šol. Tekst nas je popeljal v tista štiri leta izjemnega mučeništva dn junaštva — kamor se pravzaprav vedno vračamo z mislijo in ne samo ob pomembnih jubilejih — med dolge vrste bor-cev in žrtev na bojiščih, doma, v zaporih Ln taboriščih. V leta nečloveškega trpljenja in optimističnega zaupanja v boljše življenje, v čas, ko je bilo politično pomembno in človeško veliko delo največji dogodek in največja manifestacija pozitivnih sil naših narodov. In potem je bil tu uspeh, zmaga, svoboda. Tudi v povojnem času smo preživeli različne faze in spremembe našega življenja: ogromno družbeno preureditev in mogočni napredek naših narodov, o čemer pred dvajsetimi leti nihče še sanjal ni. Izgradili smo svet, ki je tako res- Z nastopa Folklorne skupine Turističnega društva Piran-Portorož na vrtu »Vesne« v Portorožu v torek, 4. julija OD 31. VII. DO 5. VIII. V KOPRU, ANKARANU, IZOLI, PORTOROŽU IN PIRANU II. festival jugoslovanske folklore Eurovizija prvič na koprskem trgu HBKii ®lt Natanko oh 20. nri hodo fanfare z visokega stolpa koprske katedrale oznanile, da se bo čez C0 minut — ob 21. uri — začel II. festival jugoslovanske folklore v organizaciji in izvedbi zavoda »Primorske prireditve« v Kopru. Ob izkušnjah lanskoletnega prvega jugoslovanskega folklornega festivala so rasle priprave za letošnjega. 2c danes pa je vredno zabeležiti nekaj Iinlmivosti: Ikoprski folklorni festival se je z tnskoletnim startom prebil v areno mednarodne pozornosti. Program in %tum navajajo mud drugim v po-tbni rubriki glasila svetovnega združenja folkloristov »The Folklorist«, ki izhaja v Manchest.ru. Svoje bralce opozarja na jugoslovanski folklorni festival ob slovenski obali znamenita ne\v.vorška revija »The Dancer«, zabeležila pa ga je tudi posebna izdaja glasila »Salzburške svečanosti«. Prvi dan — ponedeljek, 31. julija ob 21. uri: »ZEMLJA — ČLOVEK— PLES«. Na Titovem trgu v Kopru uvajajo v II. festival nekatere slovite spupine »izvirne folklore«, ohranjene v avtentični obliki do današnjega dne. Občinstvu se bo predstavila slavna »Kumpanjija« z Blata na Kor-fuli z viteškim plesom z meči. Skupina iz ISaščanske Drage na otoku Krku bo pokazala svoj »krčki tanac«. Domačini iz Medulina v Istri bodo zaplesali »balun«. Spet dve skupini iz Vodnjana in Galežane živopisno »fur-lano«. Našo pokrajino pa bodo zastopali znameniti markovski kurenti. Ves nastop prvega dne je v režiji Inž. Ivana Ivančana, asistenta Insti-Luta za narodno umetnost v Zagrebu, Drugi dan — torek, 1. avgusta ob 21, uri na piranski »Puntl« in v Letnem kinu v Izoli: najboljši amater- S;i plesni ansambli štirih jugoslovan-tlh republik. In sicer (v Piranu) cuplna »VASO MIŠKIN — ČRNI« iz irajeva in »VINKO JEDJUT« iz Za-(eba, v Izoli pa plesna skupina beo-rajske Univerze »BRANKO KRSMA-NOVIC« (pred kratkim se Je ansambel vrnil s polletne turneje po obeh Amerikah) in »KOČO KACIN« iz Skopja. Portorož pa bo prizorišče re-prize izvirne folklore. ničen, da ga lahko primeš z roko in tako čudovit, da lahko o njem pripoveduješ v pravljici. Za mislečega opazovalca ni to samo spoznavanje novih oblik življenja — in zato imamo toliko prijateljev v svetu — ampak tudi obet in jamstvo za bodočnost. Prebujenje in utrditev samoza-upanja in samozavesti v naših nerazvitih in zatrtih narodih in še prebujenje ustvarjalnega poleta, to so značilnosti našega življenja v povojnih letih. To dogajanje nam je v lepo zrežirani obliki posredovala z odra živa beseda, pesem, slika, ples, glasba. Ko smo tako spoznavali obraz zgodovinskega dogajanja in današnje stvarnosti, smo obenem odkrivali obrise bodočega razvoja: brez utopije, toda z jasno začrtanim .konteptom in z velikimi sanjami načrtujemo sedanjost in bodočnost, ki ima korenine v naši živi legendi. Z. L. Uspel debut folklorne skupine IiEristieiega aSruštva Piran-Portorož Tretji dan — sreda, 2. avgusta ob 21. uri v Ankaranu (pred »Konven-tom«): »MLADOST, RITEM, PLES IN PESEM« — Zaključna revija najboljših jugoslovanskih ansamblov. Torej: na istem odru najboljše, kar so izbrali v republikah BiH, Hrvatski, Srbiji in Makedoniji. Četrti dan — četrtek, 3. avgusta ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru: KUBANSKI DRŽAVNI ANSAMBEL PLESOV IN PESMI. Okrog 100 plesalcev, pevcev in orkestra s llavane na Kubi nastopi posebej kot gost II. festivala jugoslovanske folklore. Koncert bo prenašala jugoslovanska televizija. Peti dan — petek, 4. avgusta ob 21. uri: v Ankaranu, Portorožu in Piranu nastopijo s celovečernimi programi izbranih plesov državni ansambli LADO (Zagreb). TANEC (Skopje) in KOLO (Beograd). Za ljubitelje folklore bo to ena največjih atrakcij, torej so na izbiro tri prizorišča ob slovenski obali: Ankaran, Portorož in Piran, Sesti dan — sobota, 3, avgusta ob 20. uri: »JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE« na Titovem trgu v Kopru, Prvi del uvaja akademska folklorna skupina »FRANCE MAROLT« iz Ljubljane, potem se zvrstijo ansambli LADO. TANEC in KOLO. Drugi del — začne se natanko ob 21.30 — posreduje ljubljanski TV-center »EURO VIZIJI«, avditoriju, ki šteje okrog pet milijonov gledalcev. Program, ki ga bodo izvajali menjaje se ansambli LADO, KOI.O in TANEC prenašajo televizijske mreže Italije, ZAHODNE NEMČIJE, AVSTRIJE, ŠVICE, ŠVEDSKE, DANSKE in 1IO-LANDIJE, verjetno pa tudi FRANCIJE ln ANGLIJE. Po zaključku II. festivala jugoslovanske folklore sc bo na dveh koprskih trgih začela FOLKLORNA NOC do jutra. Letošnjega folklornega festivala se bo udeležilo več tujih gostov, predstavnikov mednarodnih folklornih združenj, najavljen pa je prihod večjega števila tujih dopisnikov in časopisnih ter filmskih reporterjev. Na Dan borca je v vrtu »Vesne« v Portorožu imela svoj prvi javni nastop folklorna skupina domačega turističnega društva. Čeprav je bila skupina ustanovljena šele februarja letos, njeni člani niso razočarali gledalcev, ki so se v velikem številu zbrali k premieri. Prvikrat so bili javnosti prikazani originalni narodni plesi Slovenske Istre; tudi narodne noše, narejene točno po starih originalnih .nošah slovenskega prebivalstva obmorskega področja, je večina gledalcev videla šele prvikrat. Nič čudnega, če je skupina zato žela topel aplavz. Parom se je sicer poznalo, da so amaterji in da ni bilo dovolj časa za dobro vigranje vseh fines istrskih (in še bolj gorenjskih plesov, s katerimi je bil izpolnjen drugi del sporeda), toda pokazali so tudi toliko talenta in smisla, da smo lahko prepričani, da bodo z nadaljnjim discipliniranim vež-banjem zbrusili svoie plesno, pevsko in glasbeno podajanje teh lepih folklornih izročil, tako da bodo sposobni nastopiti tudi pred zahtevnejšo in kritičnejšo publiko. Za to narodnostno in kulturno-politično ter zgodovinsko pomembno oživitev plesov in pesmi Slovenske Istre gre posebna zahvala predsedniku ObLO Piran tov. Ferligoju, tovarišici Tončki Maroltovi za velike zasluge pri iskanju in zapisovanju teh naro- dopisnih zakladov in pri njihovi koreografski obdelavi in pri strokovnem vodenju folklorne skupine, in pa Angelci Lenarčičevi, ki je nosila odgovornost organiziranja skupine, njene opreme in vež-banja. Prihodnji nastop portoroške folklorne skupine bo v torek, 18. julija, spet v vrtu »Vesna ; v Portorožu. J Pred leti je v okviru prireditev Ljubljanskega festivala uprizorila Drama SNG v Ljubljani razkošno in fantazijsko bujno zasnovano slovito komedijo du-brovniškega patriarha Jugoslovanskih kome-diogr.ifov Marina Drži-l-li DINDA MAKI),! A, ki ga je po spretni predelavi Marka lote/.a skrbno priredil in sočno prelil v primoršiino Mirko Rupel pod naslovom BOTER ANDRAŽ. Posrednik uprizoritve, Zavod Primorske prireditvi" si ni mogel privoščiti tega festivalskega spektakla v velikem stilu, z muziko, s petjem, plesom ln baletom, s sodčki in vinom, s cvetjem ln krinkami, ampak smo videli umirjenejšo predstavo, kakršno so Igrali tudi v zaprtem ljubljanskem gledališkem prostoru. Obakrat v režiji Franceta Jamnika ln scenografiji Nika Matula Tudi igralci so ostali isti, Žuboreče temperamentno in teatralno učinkovito so nam oživeli bleščečo burko z neizogibnimi iznajdljivimi služabniki in njihovimi manj prebrisanimi ¡1» bogatimi gospodarji, norčavo-resno igro, polno življenjskih spoznanj in resnic o skopušklh očetih in zapravljivih sinovih. Ponašenje razmer in sočna ljudska govorica je vlila igri neposrednost ln življenjskost, Igrali so: J. Cesar In S. Sever (na sliki), A. Kurent in D. Makuc, J. Sonček. A. Valič in M. Furljan, ter ženske igralke I). Počkajeva. M. Ka-čičeva in E. Kraljeva. Lektor pri-morščine je bil prof, M. Mahnič, ko- stumograf A. Bartl. Veselih uprizoritev in zabave željno občinstvo Je prišlo tako v soboto, 1. t. m. na koprskem glavnem trgu v polnem številu na svoj račun. Bila Je pestra in bogata paša za oči in ušesa, priložnost za sproščeni smeh SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA. Mladinska založba je izdala pred nedavnim peto knjigo spominov na partizanska leta. V njej so objavljeni spomini desetih borcev in bork. Knjigo je uredil Ferdo Godina. ■ Dr. J. iGerčar: MUCENlSKE BEGUNJE. Izdal zavod Borec v knjižni zbirki »Dokazi«. Knjižica je skromen in -pomanjkljiv prispevek k zgodovini te zloglasne gestapovske mučilnice na Gorenjskem. Kljub temu pa nam tudi to drobno knjižno Idelo odkriva vse strahote nemškega fašizma in junaško Ivedenje žrtev, ki iso šle skozi ogenj te .mučilnice. Kočo Urdln: LJUBEZEN ZA REŠETKAMI. Izdal zavod Borec. Mladi makedonski pisatelj Kočo Urdin je v tem svojem delu podal kroniko narodnoosvobodilnega boja v zahodni Makedoniji. Delo je izšlo v izvirniku leta 195G. Kroniko je 'iz makedonščine prevedla Nada Dragan-Carevska. A. Vojinovič: PARK HOTEL. Izdal zavod Borec. iZmagoslavno so se šopirili nemški osvajalci v Nišu; prepevali so, popivali in bučno proslavljali svojo zmago. Njihova nadutost B^oisii filmi V ljubljanskih kinematografih vrtijo nov slovenski film v proizvodnji Vi-be in v režiji ter po scenariju Mirka Groblerja. Naslov filma je NOČNI IZLET in obravnava mladinsko te- naslovom NEBEŠKI ODRED. Film ni samo obtožba, ampak tudi opomin, da ne bi nikoli pozabili na mračne prizore ln pošastno vzdušje, na prepleteno žico velike napetosti: na koncentracijska taborišča, kjer so našli smrt milijoni ln milijoni ljudi. Film so snemali v času procesa proti zloglasnemu Eichmannu in želeli izpovedati resnico o nacističnih metodah uničevanja ljudi. Ilesnico o nasilju, upodobljenem v nacistični uniformi, z iskreno željo, da se ne bi nikoli več ponovilo. Film je prirejen po istoimenskem odrskem delu avtorjev Aleksandra Obrenoviča in Djordja Leboviča, ki sta dobila za to delo nagrado Stcrijinega pozorja leta 1937. Film režirata Boško Boškovlč matiko. Film jc po pravici povzročil v naši javnosti hude polemike in naša družba sc upravičeno sprašuje, če so taki filmi odraz nafie stvarnosti, teženj in hotenja naše mladine. Glavne vloge v filmu je režiser zaupal mladim ljudem: Spela Rozin ln Primož Kode (na sliki), dalje Monja Goleč, Radko Polič, Tone Slodnjak, Borka Stojakovič, Mitja Pipan, Marija Ribič in drugI. Nastopajo tudi poklicni igralci Angleca Hlebce, Anka CigoJ, Janez Skof in Jože Pcngov Drugačnega značaja je drugi film, ki ga je posnela ekipa Lovčen-fllm pod ln Ilija Nlkollč, igrajo pa med drugimi Vltomlr Ljubic (na sliki). Stole Arandjelovič. Bogie Boškovič in Ljuba Tadič ni imela meja. Nekega večera pa, junija 1941, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. V elitni oficirski menzi, v hotelu 'Park- , so se zbrali nemški oficirji, da bi proslavili neko svojo zmago. Tedaj pa je mednje priletela bomba. V islrašni eksploziji Je obležalo 20 oficirjev mrtvih . . . Ta resničen dogodek (ta atentator je bil avtor sam) je bil organiziran znak za začetek splošne ivstaje v Nlškem okrožju. Priprave za tn napad, napad sam ter pobeg iz hermetlčno zaprtega mesta nam pisatelj opisuje verno in vešče. Delo je prevedla Nina Korenova. E. Barret Browning: PORTUGISKI SONETI, Izdala Dolenjska založba. Elizabeta Browningova je ponos angleške književnosti, njeni 'Portugiški soneti« se uvrščajo med najlepše ljubezenske izpovedi v vsej svetovni liriki. V slovenščini so izšli prvič leta 1933. Tudi takrat Jih Je posloveni! Alojz Gradnik, toda v prozi. Za to izdajo pa jih je pesnik prepesnil. V novi rimani obliki so ti soneti še bolj pridobili na poetičnosti melodije in izraza. Tone [Pavček: VELESENZACIJA. Pri Mladinski knjigi je v Cleibanovi knjižnici izšla zbirka pesmi za najmlajše, ki jo je napisal Tone Pavček. Pesmi odlikuje ipreprost izraz in tekoča dikcija. Zbirko je ilustrirala Zdenka Golob. Ivan Vidav: ALGEBRA. Izdala Mladinska knjiga. 'Delo ne zahteva posebnega znanja. V glavnem zadošča, če bralce pozna matematiko iz nekdanje nižje gimnazije, razen tega pa še pojem logaritma in kotnih funkcij. Zal poglavja niso med seboj neodvisna. vsako poglavje sloni namreč na prejšnjih. Knjiga je napisana živo in zanimivo. Vladimir Nazor: S PARTIZANI. Izdal zavod Borec. Naposled smo dobili tudi v slovenskem prevodu partizanske zapiske enega največjih hrvaških pesnikov — Vladimira Nazor-ja. Star lin bolehen je odšel Nazor v partizane, ni sc ustrašil ne ran ne naporov ne smrti. V tej knjigi je nanizanih nič koliko umetniško -oibraževanju — le oblastnim organom. Samo tako bodo .občinski skladi -sproščeni za kritje potreb osnovnega izobraževanja in vzgoje kadrov, potrebnih za normalno delovanje splošnih služb v komuni. Glede - oddajanja zasebnih -turističnih sob oziroma ležišč v njih imamo republiške in občinske predpise, ki določajo za kršitelje tudi sankcije. Kljub temu imamo prav v tem sektorju mnogo težav, ker skušajo v našem obalnem pasu mnogi zasebniki predpise izigravati. Po predpisih mora -biti vsaka zasebna turistična soba prijavljena pri občini in organizaciji, ki opravlja recepcijsko službo. V naših obalnih krajih so to nekatere potovalne agencije -(Slavnik, SAP). Ker pa so prijavljene sobe strogo kategorizirane in; zato cene nočitev maksimirane, ne manjka 'ljudi, ki se prijavam izogibajo in skušajo najti stanovalce pod roko. Talcih svojih stanovalcev seveda potem ne prijavijo niti v prijavnem uradu niti ne pobirajo in ne odvajajo turistične takse in drugih predpisanih dajatev. Nadzorstvo nad tako izigrava-nimi predpisi ni lahko, vendar se je že v več primerih posrečilo odkriti krivce in jih prijaviti sodniku za prekrške. Prav za letošnjo sezono so turistična društva nadzorstvo .poostrila in je upati, da bo vedno več kršilcev za svoj postopek odgovarjalo pred pristojnimi organi. Prav tako pa bodo odgovarjali tudi zasebni posredovalci, ki kršilcem predpisov goste dobavljajo — seveda proti primernim odstopom zaslužka. Ni pa problem samo v tem /»črnem« oddajanju turističnih sob odnosno ležišč. Namen vključevanja -zasebnih turističnih sob v turizem ¡je bil v (tem, da se z njimi po.množe kapacitete, -kolikor v -času navala turistov ne bi zadostovale hotelske. Kljub temu se dogaja, da oddajajo recepcije te sobe tudi itedaj, ko hoteli niso polno zasedeni, kar gotovo ni pravilno. Mimo tega se dogaja nekaj še bolj obsojanja vrednega: oddajanje turističnih sob stalnim najemnikom, s čimer se tako oddajanje spremeni dejansko v podnajem, le s ito razliko, da. zasluži lastnik sobe tudi do štirikrat več, kakor bi zaslužil pri podnajemniku. Znani so primeri, da zasedajo sobe, namenjene turistom, razni uslužbenci, katerim plačujejo najemnino podjetja in oblasti, in ito po 10.000 din ali celo več na mesec. Ker je takih primerov več, bi se morala podjetja nad tem zamisliti in prenehati s to prakso. Na vsak način pa bi bilo -treba tako^ te sobe črtati iz seznama turističnih sob, ker to absolutno niso. 1 R Ob obisku šol se je glede konkretne izvedbe v nagrajevanju prosvetnih kadrov po petod-stot-ni osnovi pokazalo, da je večina anketiranih šol v prvem polletju teh pet odstotkov razdelila linearno. Le malo šol je pravilno razumelo, da predstavlja rta delitev petih odstotkov šele začetek pri uvajanju stimulativnejšega nagrajevanja tudi v prosvetni službi, Te šole so organizirale -razprave v učiteljskih zborih in ob najtesnejšem sodelovanju šolskih odborov izdelale merila za delitev, pri čemer so prvenstveno upoštevale delovne uspehe učite-■ lja v šoli. Prav v teh kolektivih so že danes -močne težnje, da se gibljivi del za oblikovanje osebnih dohodkov poveča. Te zahrteve naj bi sindikat vsestransko podprl. Ob obravnavanju problemov v šolstvu je plenum opozoril še na odsotnost vpliva sindikalnih organizacij -v delu (šolskih odborov. Ker imamo prav -sedaj volitve novih organov družbenega upravljanja na šolah, je plenum poudaril, naj bi tudi sindikalna vod^ stva- skupno z organizacijo Socialistične zveze zagotovila, da bodo v te družbene organe izvoljeni v čim večjem številu proiz- . vajalci, Samoupravljanje v zdravstvu se uspešno uveljavlja Plenum je pozitivno ocenil prizadevanja za- nadaljnje poglabljanje upravljanja v zdravstvu, ki prihajajo do izraza v vseh kolektivih zdravstvenih ustanov v našem okraju. Ti kolektivi 'so zelo ugodno sprejeli novi zakon, -saj so se doslej kljub samostojnemu poslovanju čutili zapostavljene nasproti kolektivom v gospodarstvu, ker niso imeli neposrednega vpliva na gospodarjenje. Novoizvoljeni upravni odbori zdravstvenih ustanov so že doslej razvili precejšnjo aktivnost — zlasti še v pripravljanju novih pravil —, pač pa je, po ugotovitvi plenuma, v njih čutiti premalo voliva tehničnih delavcev. Hkrati pa bo v te svete -potrebno zagotoviti tudi izvolitev večjega števila proizvajalcev-zavarovancev, katerih delegiranje naj bi v prihodnje potekalo preko zborov volivcev. Poseben problem v (zdravstvu je tudi finansiranje preventivne službe. Ugotovljeno je bilo, da imajo nekateri organi občinskih ljudskih odborov do itega vprašanja kaj čuden odnos, in to celo v obalnem pasu, kjer so specifični higienski pogoji. Komuna je po zakonu odgovorna za celotno zdravstveno varstvo državljanov na svojem območju. Pri tem pa seveda ne gre samo za javno upravo, ampak za vse tiste či-ni-telje, ki lahko in morajo zagotoviti preko združevanja sredstev v namenske -sklade, da bodo zdravstvene ustanove nemoteno in pravočasno nudile usluge prebivalstvu komune. Tudi v javni upravi večji vpliv kolektiva na gospodarjenje i Zlasti v zadnjem obdobju tudi naša javna uprava v skladu s smernicami novega -sistema zelo hitro in odločno išče poti za- ra^-cionalnejše delo in za demokratizacijo odnosov. Za zadnje mesece so .značilni napori, da bi v upravnih službah lju-dskih odbo-^fe rov, kar predvsem velja za okraj-^S^ ni ljudski odbor, zmanjšali število delovnih mest z boljšo notranjo organizacijo dela. Ob prenosu kompetenc na občinske ljudske odbore pa se z združevanjem določenih služb za posamezna področja ustvarjajo pogoji za razbremenitev proračunov. Prizadevanja za racionalizacijo poslovanja in iskanja notranjih rezerv -so zelo razgibala kolektive-javne uprave, saj je od uspehov v tej smeri neposredno odvisno tudi uveljavljenje načela bolj stimulativne delitve osebnega dohodka. Prve izkušnje so spodbudile kolektive, da iščejo še boljših rešitev. Tako je na primer OLO že povečal odstotno osnovo s tem, da je petim odstotkom pridružil še pet odstotkov iz sredstev za nagrade. Sindikat javnih uslužbencev ni stal ob strani teh dogajanj in je pravilno ocenil, da predstavljajo, zametek upravljanja po kolektivu' tudi v itej javni službi. 1 Ob zaključku bogate razprave je plenum sprejel vrsto konkretnih sklepov. 'Predvsem je soglasno ugotovil, da s-o sindikalne oj> ganizacije in njihova vodstva v obdobju zadnjega pol leta s svojo aktivnostjo dale velik prispevek k doseženim uspehom pri uvajanju ekonomskih enot in decentralizaciji -samoupravljanja v. gospodarstvu, prav tako -^a tudi pri uveljavljanju novega sistema na drugih področjih. Jasno pa je bilo podčrtano, da moramo v gospodarstvu iše smeleje izvajati decentralizacij o samou-pravlj an j a, istočasno pa pospešeno decentralizirati tudi obračun delitve dohodka. Zagotoviti je dalje treba, da bodo čimprej izdelani .pravilniki in poslovniki v ekonomskih ter drugih proizvodnih enotah, kar bo omogočilo normalno delovanje organov samoupravljanja. Da bi podprl napore v tej smeri, bo Okrajni sindikalni svet organiziral v item mesecu več posvetovanj s podjetji za posamezne gospodarske panoge. V >zvezi z analizo uspehov ter problemov, ki se pojavljajo pri uveljavljanju novega sistema v obravnavanih javnih službah, je plenum glede na dosedanjo prakso v delu sindikata poudaril, da mora biti prav sindikalna organizacija tista sila, ki bo s poli—' tičnim posluhom vplivala na vsestransko razvijanje odnosov podjetje— komuna in na to, da se proizvajalec ne ibo čutil odgovornega samo za izvajanje nalog v svojem kolektivu, ampak da bo postal v pravem smislu besede tudi sogospodar v komuni. V soboto, 1. julija, je delovni kolektiv Vodne skupnosti Koper izvolil svoj prvi organ delavskega samoupravljanja. To je svet delovnega kolektiva In njegov izvršni odbor. Kakor je znano, je Vodna skupnost Koper tista gospodarska enota, ki na . osnovi zadružnih načel skrbi v našem okraju za izvedbo hidromelioracijskih del, za osuševanje In namakanje polj ter za preskrbo z vodo v krajih, kjer ni vodovodne napeljave. Naša slika kažo člane delovnega kolektiva Vodne skupnosti Koper, ko volijo organe delavskega samoupravljanja STARŠEM IN OTROKOM V PREMISLEK: Za imladega človeka, ki do zdaj niti ni mislil na to, je izbira poklica res težavna zadeva. Težko se je namreč odločiti, kakšen poklic naj si izbere, posebej še, če ni seznanjen z zahtevami in pogoji, ki se v posameznih poklicih zahtevajo. Zaradi tega seznanjamo starše in mladino o pogojih in možnostih, ki jih ima mladina, ki se želi izučiti v trgovini oz, ki se odloči za trgovski poklic. Za učenca-vajenca v trgovini je lahko sprejet vsak, kdor je uspešno končal osemletko in ni star preko is let. Vajenec oz. starši sklenejo s podjetjem, ki vajenca sprejme v uk, učno pogodbo, v kateri so določene pravice in dolžnosti rtako podjetja kot vajenca, čas učne dobe, nagrade in podobno. Učna doba traja dve leti. V tem času obiskuje vajenec trgovsko šolo in sicer dvakrat po 4 mesece na leto, ostali čas pa se praktično uči na delovnem mestu v podjetju pod strokovnim nadzorstvom poslovodje, ki je zadolžen za njegovo vzgojo. Po končani učni ¡dobi in šolanju opravlja zaključne izpite in dobi zaključno spričevalo, s katerim mu je priznana izobrazba kvalificiranega delavca v trgovini. Ves čas učne dobe prejema vajenec mesečno nagrado — plačo, ki je sicer zakonito predpisana (2500 do 3500 din) in nižja ne ¡more biti, vendar pa podjetja lahko plačujejo mesečne nagrade tudi v višjih zneskih, kar je odvisno. od prizadevnosti, pridnosti in uspehov učenca. Pripominjamo, da učencu, ki je končal učno dobo in trgovsko šolo ter si pridobil poklic kvalificiranega trgovskega delavca, s tem še ni zaprta razvojna pot za naprej. V po-slovodskl šoli si lahko pridobi visoko kvalifikacijo trgovskega delavca, vpiše se lahko v ekonomsko srednjo šolo, srednjo in višjo komercialno šolo ter si tako lahko pridobi znanje, sposobnost in kvalifikacijo za opravljanje poslov na najvišjih mestih v gospodarstvu. Starši! Svetujte svojim otrokom, naj se vključijo v uk v trgovino in jim prikažite možnosti in ugodnosti, ki jih imajo kot vajenci in kot kvalificirani delavci v trgovini po končani učni dobi. Za vse podrobnosti, informacije in pojasnila v zvezi s sprejemom vajencev v uk v trgovino se obračajte na Trgovinsko zbornico v Kopru. S K m o w m Naša trgovinska mornarica je pred nedavnim prekoračila zmogljivost milijon ton nosilnosti. To je mnogo več, kot je bilo predvideno. Najob-čutnejši je bil porast 'V zadnjih dveh letih, zlasti zato, iker so naša pomorska 'prevozna podjetja krepko izkoristila olajšave, Iti 'jih je dala družba v pogledu nabave oziroma najemanja tako imenovanih polovičnih ladij v tujini. Pri tem velikem lioraku v izgradnji naše močne in sodobne trgovinske mornarice je iposebno razvese-ivo dejstvo, da porast ladijskega ' ostora ni 'bil samo 'V ipogledu vcli-^ 'h, čezoceanskih ladij, temveč sorazmerno tudi v veliki in mali obalni plovbi. Prav 'V teh 'dveh zadujih, za nadaljnji razvoj naše trgovinske mornarice tako plodovitih letih, se je pokazalo, kako velikega pomena je obalna tovorna plovba pri nas in v svetu. Ogromno večino -prometa koprske luke, prav tako pa tudi drugih naših pristanišč, opravljajo prav ladje velike obalne plovbe in tudi čezoceanske ladje, Id so v veliki meri angažirane 'za prevoze v Iveliki obalni plovbi, tako da velika podjetja dejansko konkurirajo malim, specializiranim, in se ičesto zgodi, da so prav zaradi takšnih posegov obalne plovbe v težavah. V navedenem časovnem razdobju, ki je bilo dejansko izredno kratko, so naša podjetja za pomorske prevoze v 'veliki in mali obalni plovbi nabavila oziroma najela v tujini (v glavnem) in delno v domačih ladjedelnicah, blizu -JO novih oziroma tako imenovanih polovičnih motornih ladij. To so ladje za prevoz tovora z nosilnostjo od 1000 do -1000 ton. Nekatere imajo tudi po nekaj kabin za prevoz potnikov in sodijo v 'kategorijo tovorno-potniških ladij. Mnogo teh novih enot smo že videli in bomo še videli rv Kopru, saj skoraj evno priplujejo v naše novo ali aro pristanišče, in sicer v vedno ečjem številu. S temi novimi oziroma skoraj novimi plovnimi enotami srednje zmogljivosti se je okrepila ekonomska in s tem tudi življenjska sposobnost (POMORSTVO, št. (3-4-5/1961 Zaradi nepredvidenih tehničnih ne-prilik je revija POMORSTVO v izhajanju nekoliko zaostala. Zato je zdaj Izšla povečana trojna številka, za bodoče pa 'uprava obljublja, da bo to uredila. Poti miru predsednika Tita po za-hodnoafriških državah je posvečen prvi del trojne številke, opisan v več člankih in bogato ilustriran. Objavljene so med drugim tudi slike celotnega odreda: šolska ladja GALEB z rušilci SPLIT; KOTOR, PULA in s trgovsko ladjo LOVCEN. Mimo bolj ali manj strokovnih člankov iz raznih panog pomorstva naj ob 'koprskem DELFINU in reškem VTHORU posebej opozorimo na članek Razvoj in izkoriščanje ladij na vodnih krilih, kakor tudi razglabljanje 'člana ZIS Marina Cetiniča Pomorstvo v novih pogojih. Ob 20-letnioi potopitve irušiica ZAGREB sta :dva članka posvečena herojskemu idelu Spasiča in Mašere; eden iv srbohrvaščini, 'drugi v slovenščini (Viktor Pirnat: Plemenita bratska dvojica). V naši materinščini iso še prispevki: Pomorstvo 'Slovenskega Primorja v letu 1961 i(-nm), Promet PRISTANIŠČA KOPER v 1. itromesečju 1961 (M. G.) ter iv Ameriko pred poldrug sto leti (Leo Lukas). Dušan Ivančič je prispeval loto: m/l PIRAN pred Piranom. Naslovna stran revije pa prikazuje m/l GORANKO, last Splošne plovbe, 'barvni posnetek ljubljanskega Exportprojekta, Obširna so počila, 'kalkor n. pr.: Pomorski ka-idoskop, Iz našega in inozemskega 'omorstva, O plovbi skozi Bospor ter ^jiževni prispevek A. Splivala »Ja-ro u raspremi«, slede: Ernst I-Iae-kel in .morje, Pomorski zbornik — prvo znanstveno delo za proučevanje našega pomorstva in njegove zgodovine, Pomorska kronika, Iz vojnih mornaric itd. posameznih pomorskih transportnih podjetij vzdolž obale od Umaga do Kolora in tista mala podjetja, ki so doslej bolj ali manj životarila zaradi iztrošenega in neprimernega lesenega plovnega parka, danes že vzorno poslujejo, uvajajo uspešno ekonomske enote, nekatera celo pred velikimi podjetji, -ter kupujejo in naročajo že nadaljnje nove plovne enote. Zlasti znatne uspehe so dosegla podjetja obalne plovbe v Zadru, Splitu, Korčuli, Hercegnovem in Ko-toru, sorazmerno pa nič manjše tudi I 'švedskih turistov ne zanimajo samo naše lepote i Švedski turisti, ki vsako leto v večjem številu prihajajo v Portorož, Iso izrazili željo, da bi med svojim 'bivanjem .pri nas ne 'bili deležni samo spoznavanja naših krajev, temveč 'bi radi ¡imeli tudi možnost, da se seznanijo vsaj v glavnih obrisih z našo družbeno ureditvijo in raznimi problemi v zvezi s tem. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je zato sklenil prirediti v Portorožu vsak teden kratko predavanje za .tiste švedske turiste, ki jih taka vprašanja zanimajo. Prvo .tako predavanje, povezano s prosto diskusijo, je bilo pretekli četrtek. Tovariš Čedomir Cvetkovič iz Centralnega sveta sindikatov ibo imel svoja predavanja tudi v prihodnjih tednih vsak četrtek ob 17,30 uri v Ljudskem domu, v Portorožu. Ker predava v per-fektni išve-dščini, so njegova, .predavanja spremij.ana z velikim zanimanjem. Jule tnala podjetja v Umagu, Malem Lo-šinjti, Dubrovniku in Sibeniku. Slednje je začasno združeno s šibeniškim podjetjem za čezoceansko in dolgo plovbo, ker so se nekoliko zaleteli v izgrajevalnih načrtih in so zašli v težave. Poleg navedenih specializiranih podjetij za tovorno obalno malo in voliko plovbo pa so nabavila nove in polovične ladje za veliko obalno plovbo tudi nekatera podjetja za dolgo in čezoceansko .plovbo, in sicer: »Kvarnerska tramipcrska plo-vidba« na Reki, »Jugotanker« v Zadru, »Jadroslobodna« v Splitu in celo »Jugolinija«, naše največje pomorsko transportno podjetje na Reki. Dve tovorno-potniški latlji je dobila tudi »Jadrolinija«. Nadaljnja izgradnja obalne tovorne plovbe je še v teku. Nekatere ladje so v gradnji v naših ladjedelnicah, za nekatere polovične ladje v tujini pa se predstavniki naših podjetij že pogajajo. Milijon ton nosilnosti namreč še ne zadostuje za kritje potreb domačega uvoza 'in izvoza, 'saj še tvedno «a okrog 40 odstotkov posegajo v promet ladje tujih zastav. Dobro organizirana trgovska mornarica pa mora tudi močno posegati v tuje prevoze. sliki vidimo gojence Vojne akademije v kabinetu za atom~ko-kemično-biološko službo. Kabineti, številni in sodobno opremljeni, so gojencem na razpolago tudi v prostem času. V njih se lahko v praksi prepričajo, preverijo in razjasnijo rvse, o čemer se mčijo V Zadru imajo dve pomorski transportni podjetji »Jugosloven-sko tankersko .plovidbo« in obalno plovbo »Zadar«. Prvo sodi med najmočnejša pomorska podjetja v Jugoslaviji, drugo pa je srednje močno podjetje za obalno plovbo, ki se j-e v zadnjih dveh letih krepko razvilo. Pred nedavnim je imel delavski svet »Jugotankerja« zasedanje in je izčrpno -razpravljal o svojih problemih in o problemih zadrske komune. Sklenili so nabaviti nove tankerje in .tramper-je. Snrejeli pa so tudi Sklepe, ki hi morali postati vzor za odnose med našimi pomorskimi podjetji in bi jih morala močnejša podjetja -posnemati. Med drugim so namreč sprejeli sklep, da 'bodo pomagali pri nadaljnji izgradnji obalne plovbe »Zadar«, in sicer tako, da bodo v naših 'ladjedelni- cah naročili gradnjo novih 'ustreznih ladij in jih po dograditvi predali »manjšemu bratu«. »Jugotanker« bo dal tudi sredstva za gradnjo treh 'hidrobusov za potrebe potniškega prometa med Zadrom in okolico. uspeli izlet tabornikov koprskega okraja w. ^ . - ¿Mí Taborniki pazljivo sledijo besedam predsednika OO SZDL Gustava Guzeja 1 ' ! t ' (Foto Frenk) V dneh od 29. junija zvečer do 'nedelje, 2. julija, se je stadion na 'Pivki spremenil v tabor tabornikov koprskega okraja. Ta čas je 'bil tu IV. zlet, s katerim so člani 'te organizacije obenem proslavili 20, obletnico ljudske revolucije in '10. obletnico obstoja svoje organizacije. - Zlet se je začel s tem, da so se 'taborniki iz občinskih središč po partizanskih poteh napotili v Pivko. 2e ta prvi del je bil poln no- • ■vih doživetij za mlade ljudi, nadaljevala pa so se nato v petek •in soboto z mnogobojem med člani posameznih rodov. V mnogoboju je sodelovalo okrog 400 tabornikov. Prisrčna je (bila zaključna slovesnost v nedeljo. V kratkem kulturnem programu, ki je obsegal pevske, instrumentalne in re-■citacijske točke, so sodelovali tudi pripadniki garnizije JLA iz 'Pivke. Izvajanje .nastopajočih je spremljalo odobravajoče mrmranje tabornikov, ki so posedli po ■trati. — O 20. obletnici revolucije je tabornikom spregovoril predsednik okrajnega odbora So- BLED je prispel 9. 7. 'V Benetke, od koder nadaljuje 'pot v Itcko in Sibenik; BOHIN.J je prispel 14. 7, v New York, kjer natovarja za Koper; BOVEC je na poti v New York, Kamor ibo prispel 17. 7.; BIHAC razklada v Torontu, nakar odpluje v Benetke; DUBROVNIK je iprispel 10. 7. v Trst; GORANKA je . odplula iz Kobe (Japonska) 7. 7.; GORENJSKA je priplula 9. 7.' na Malto; "KOROTAN je na -pregledu v puljski ladjedelnici; LJUBLJANA je na poti v Sibenik; fARTIN KRPAN je (prispel 11. 7. na Malto; 'IRAN je na poti -iz New Orleansa za Japonsko; HIORJE je itia poti iz Liverpoola za Antwerpen oziroma domovino; ROG je 13. 7. -prispel v Benetke; TRBOVLJE je prispela iz Karačija v Ilong Kong 12. 7. ZELENGORA je prispela iz Dubrovnika v Rotterdam 12. 7. Malokatera gospodarska dejavnost je v toliki meri odvisna od vremenske muhavosti kakor turistična, še iposebno v.obmorskih krajih. :Sem prihajajo turisti predvsem zaradi sončenja in kopanja. Kakor prvi meseci lanskega leta, .tako nam tudi letošnji niso bili naklonjeni. Splošno vzeto so -bili celo slabši, saj smo imeli mimo drugih meseecv oblačno, deževno in vmes hladno vreme celo ves mesec maj in prvo polovico junija. To je povzročilo, da se niso izpolnila pričakovanja, ki smo jih gojili v rano predsezono. Prav v tej smeri pa so potekala naša prizadevanja. S propagando nam je 'uspelo precej zainteresirati tuje turiste, posebno -avstrijske, zahodnonemške in še nekatere za obisk naših krajev v pomladanskem času. Nekatere skupine -so tudi res prispele že zelo zgodaj, a slabo in hladno vreme jih je predčasno odgnalo, druge pa so obisk odpovedale. Vendar bilanca ni tako slaba, .kakor bi utegnil kdo misliti. V nrvih petih mesecih letošnjega leta so dosegle nočitve turistov v šestih glavnih središčih koprskega okraja število '62.070, medtem ko jih je 'bilo lani v istem času 62.533, Vpadek znaša tako le 463 nočitev. Medtem pa smo doživeli presenečenie, da je kljub vsemu porastlo število tujih turistov, in sicer kar za 2319 nočitev. Lani so namreč dali le 22.385, letos pa 24.704 nočitve. Zato pa se! je znižalo število nočitev jugoslovanskih turistov od lanskih 40.148 na letošnjih 37.366. Vpadek znaša tako 2782. Zmanjšanje števila nočitev sta doživela letos Izola in Ankaran, zlasti slednji, zato pa so dosegli -porast kraji Koper, Piran, Portorož in Postojna. Vendar pri samem Kopru ne gre toliko za prave turiste kot za potujoče ljudi, zlasti poslovne. Spričo tako slabega vremena moremo zato biti s tem dosežkom kar zadovoljni. In kako bo naorej? Tudi na glavno sezono bi moglo vplivati vreme, če se ne bi ustalilo, ven- dar smemo upati, da velikih presenečenj s te strani ,ne moremo pričakovati, Po zanimanju, ki ga kažejo turisti v zahodni Evropi, še prav .posebno v Zahodni Nemčiji in tudi v Avstriji, Švici itd. se zdi, da bodo naše, njim namenjene kapacitete po hotelih, dobro zasedene, kar velja v enaki ali 'še veliko večji meri za vsa jugoslovanska obmorska letovišča sploh. Bolj pesimistični pa smo lahko glede domačih, jugoslovanskih individualnih letoviščarjev. Teh je bilo, kot smo ugotovili, že v prvih petih mesecih -manj kakor v istih mesecih lani. Razni vzroki utegnejo letos vplivati na manjši obisk. Med temi vzroki so tudi .pogoji; ki jili nudijo tej kategoriji turistov razni manjši kraji ob drugih naših obalah, posebno v Dalmaciji. Mi ob naši slovenski obali žal takih krajev nimamo, ki bi nudili sončenje in kopanje na prirodniih peščinah z nastanitvijo po kmečkih hišah in po sorazmerno precej nizkih cenah. r, r. 'cialistične zveze delovnih ljudi za koprski okraj Gustav Guzej. Poudaril je, da se je taborniška •organizacija v koprskem okraju zadnja leta močno okrepila, saj šteje danes že 1500 -članov, to je toliko, kolikor je bilo v vsej Sloveniji tabornikov pred devetimi leti. Zaključne slovenosti se je udeležil tudi predstavnik garnizije JLA iz ¡Pivke. ' Razglasitve rezultatov mnogoboj a so bili pač najbolj veseli čla ni odreda »Janka Premrla-Vojka« iz Divače, ker so izšli iz mnogoboja kot zmagovalci. Kot taki so prejeli v trajno last pokal OO SZDL Koper. Drugo mesto je pripadlo tabornikom iz Ilir. Bistrice, tretje Izolanom itd. F. M. 15. JULIJA — TRADICIONALNE DIRKE OSLICEV V PORTOROŽU i Turistično društvo Piran-Portorož pripravlja za soboto, 15. 'julija, znane dirke osličkov, ki so — kot je pokazala tradicija zadnjih let — ena najprivlačnejših prireditev za turiste. Tudi letos se 'bodo osliči z vpregami ali ipa brez njih zbrali najprej v Portorožu, da potem v povorki odpe-ketajo v Lucijo, kjer bo ob 17. uri na stadionu velika- dirka. Za 'letos pričakujejo tudi udeležbo oslovskih vpreg in jezdecev iz sosednjih krajev, ne samo iz Portoroža in Lucije. Prav gotovo tudi na letošnjih dirkah ne bo manjkalo smešnih prizorov, ki jih povzročijo trmasti štirinožni tekmovalci. Prireditev bo — tako kakor vsaka dosedanja dirka osličkov — gotovo najbolj fotografirana in filmana prireditev v Portorožu. Reško pomorsko podjetje »Kvarnerska plovidba« je nabavilo v tujini dve .motorni ladji za veliko obalno plovbo po 1250 -ton nosilnosti. Imenujeta se »Plavnik« in »Platak«. Vključeni sta v redno linijsko progo Trst-—Koper—Izrael. V 'Reko je ipred dnevi dospela nova sovjetska luksuzna potniška ladja »Litva«. Ima okrog 5000 BRT, 20 mi-lj 'hitrosti un je najsodobneje urejena. Obratovala bo iv sezonski progi Odesa—Benetke. Svet 'za pomorstvo so osnovali pt'i republiški zbornici za ilnrlustri-jo, irudarstvo, gradbeništvo in promet iv 'Zagrebu. Hrvaškim pomorskim gospodarstvenikom se je končno uresničila dolgoletna želja po takšnem telesu v republiškem merilu. Navedena zbornica ima tudi posebno tajništvo za pomorsko gospodarstvo. Stran 10 »SLOVENSKI JADRAN« Štev. 29 — 14. julija 1861 Tovariš urednik! Razpasla se je navada, da učenci ob koncu šolskega leta obdarujejo svoje učitelje z darili, ki presegajo vse meje. Zgodilo se je naslednje: tov. M. in B. sta prišli k tov. R., naj prispeva za darilo učitelju. Tov. R. je po-nudila 300 din, nabiralki pa sta ta znesek odklonili in zahtevali, da mora dati 500 din, češ da bodo naredile seznam mater, ki so dole prispevke in da bodo nato se- man. mmm ZAMENJAM ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE v Izoli za enako v Kopru (voda v kuhinji). Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava stanovanja«. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Ponudbe na upravo lista pod »Uspeh«. PREKLIC. Mihaela Kaluža iz Na-rina 46 preklicu je in obžaluje žalitve, ki jih je izrekla Antoniji Banbiš in Antonu Barbišu •iz Narina 48, in se jima zahvaljuje, da sta odstopila od tožbe. Mihaela Kaluža HOTEL »CENTRAL« v Portorožu proda rabljen motor za motorni čoln. Interesenti naj se zglasijo pri upravi hotela. MENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru za enako v Kopru ali Izoli. Informacije dobite pri Testen., Repičeva 1, Koper. V soboto, 24. junija 1961, okrog 11. ure je ibila na .cesti od Postojne do Rupe IZGUBLJENA AKTOVKA z raznimi predmeti in dokumenti. Pošten najditelj naj zadiži fotografski aparat (ali pa zahteva protivrednost v denarju), ostalo ma naj odda najbližji postaji Ljudske milice ali pa obvesti lastnika na naslov: Valerio Zapia, »La voce del popolo«, Rijefka. ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. Z, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s propustnioo imajo poseben popust. LANATEX — uvoz-izvaz Tipst, Ulica Ma-chiavelLi 0, tel 81-647, blizu trga Ponterossa, prodaja na debeào in drobno najfinejše tkanine po reklamno nSiikih cenah. INTERTEXTTL, TVst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih pl-aščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKSIL za krila ki izgotovljena krfla TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. OB PRIHODU V TRST me pozabite Obiskati dobro znano trgovino CASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd, po najnižjih cenah, Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo dar.ilo. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu in ma/tii&nega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kailnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo ori »Kemofairmaciji«. OBVEŠČAM VSE ICENJENE GOSTE, da sem prevzel in ponov- i no odprl znano gostišče PARK v Izoli, Dantejeva ulica. Gostišče ima lep senčnat vrt ob malem zalivu. Obrat je odprt vse dneve v tednu, v sredo, soboto in nedeljo zvečer plesna glasba. Nudimo odlična vina, brezalkoholne pijače ter jedila. Prostor za parkiranje avtomobilov na razpolago. — Vljudno vabljeni! i Jože Bržan znam izročile učitelju. Vprašam vas, kakšen postopek pa je to?! Pustili sta torej teh 300 dinarjev in odšli. Kje je socialni čut -teh ljudi do mater, ki imajo i jo tri ali štiri šoloobvezne otroke in kjer je oče sam za vzdrževanje družine? Kje .naj taka mati vzame konec meseca 2000 dinarjev za darila učiteljem? Ali ni to navsezadnje nekakšno podkupovanje vzgojitelja, da bi delal razlike med otroki in jih iz hvaležnosti lizuriskim materam napačv.o ocenjeval? Učitelji imajo svojo plačo in je njihova poklicna dolžnost, da učijo otroke brez daril! SvojČas smo otroci med seboj iz svojih prihrankov nabrali za šopek in za kakšno darilce za spomin učitelju. Sedaj pa darujejo dragocene kristalne vaze in porcelanaste servise za 10.000 do 12.000 dinarjev. Kam pa pridemo s takimi darili! Drugo vprašanje pa je odnos učitelja do takih ¡daril. Ali ne bi bilo vzgojno in edino pravilno, da bi ■učitelj, če ima količkaj čuta pravičnosti in morale, odklonil taka darila. Otroke mora redo-vati po njihovem znanju in ne po vrednosti daril, ki jih sprejema od staršev. Take primere pa bi morali v naši družbeni ureditvi brezpogojno izolirati! Dora Keržan Portorož Tovariš urednik! Ze ¡nekaj let prihajam na dopust v Koper ali Izolo. In ko sem tudi letos prišel v Koper, me je nemalo presenetila ugotovitev, da pristojni organi vaših obalnih občin še vedno ne uvidijo potrebe po formiranju obmorske .reševalne službe. Znano mi je namreč, tla so ¡nekatera podjetja v Kopru, in sicer »Intereuropa« in »Pristanišče Koper« kupila itri potapljaške opreme, Ida bi poklicna gasilska četa v Kopru laluko nudila takojšnjo pomoč potapljajočemu se kopalcu. Vendar se mi zdi, da to ni dovolj. Opazil sem ¡namreč, da nekateri kopalci nepremišljeno, precenjujoč svoje moči in poznavanje ¡morja, zaplavajo tudi po več sto metrov daleč od obale. Te dni sem tudi slišal, da povečan promet prekooceanskih ladij v Kopru privablja imorske pse, ki se predrzno približujejo obali in podobno. Zato se [upravičeno sprašu-• jem: Mar -ne Ibi podobno, kot je na Gorenjskem že vpeljana gorska -reševalna služba, organizirali tudi ob tej lepi obali morsko reševalno službo, ki bi s posebnim čolnom križarila od Debelega rtiča do Savudrije in opozarjala plavalce na preveliko oddaljenost od obale. Ta služba reševalcev bi laliko tudi nudila prvo pomoč, Ce Ibl (bil dan znak za nesrečo, to de za utapljanje. Tak čoln bi lahko po mojem mišljenju nabavile vse tri obalne občine ob prispevku tistih gostinskih podjetij, ki koristijo slovensko plažo. Kolikor pa to za sedaj Se ne bi ¡bilo možno, (pa naj bi pristojni organi vsaj na področju koprske občine sklenili sporazum, da bi zdravstveni delavci Iz Nove Gorice, ki imajo svoj idom v Zusterni, nudili prvo pomoč v primeru nesreče. Zato ne bi bilo potrebno nič več, kot da bi imeli vedno pri roki vse, kar je potrebno za reševanje in ¡tudi, da bi jim omogočili takojšnjo zvezo z ¡najbližjo zdravstveno ali reševalno postajo. VOJAN MATAROZNIK (LJUBLJANA ORANŽADA ALI SLADKA VODA? V poletni vročini, ki pred ne.-' davnim ni prizanesla tudi našemu okrajnemu mestu, je bilo veliko povpraševanje po osvežilnih brezalkoholnih pijačah, ki pa so kljub hudo slanim cenam še vedno dokaj iskan artikel. To je bil menda tudi vzrok, da so bili nekateri gostinski lokali kar več dni zapored brez osvežilnih pijač, čeprav imamo v Kopru podjetje »Sodavico«, kjer proizvajajo tudi oranžado. Kdor pa se je tokrat odločil za oranžado koprske »Sodavice«, je nejevoljen ugotovil, da so mu — sicer v originalno zaprtih stekleničkah — postregli s skoro brez-okusno sladko tekočino, ki očitno ni imela mnogo skupnega s kvalitetnimi proizvodi te vrste oziroma z običajno \oranžado tead sicer renomiranega podjetja. Potrošniki se torej sprašujemo, ali v podjetju smejo izdelovati v času največjega povpraševanja znatno slabšo osvežilno pijačo kot običajno in kdo je dolžan pregle- dati vzorce izdelane pijače. Za dodatek še pripomba o higieni v tem obratu, kajti velikanska mesarska muha, ki se mi je predstavila v bledo-rdeči tekočini — natakarica mi je seveda oranžado zamenjala — opozarja očitno tudi na obisk sanitarnega ■inšpektorja. A d a O r a n i č, ¡Koper V Kubedu je pred dnevi -nenadoma preminil priljubljeni vaščan Mirko Dariž, ki je daleč naokrog znan po svoji revolucionarni preteklosti. Vsi ki so iga poznali, vedo povedati, da si je utiral pot v življenje brez očeta, povsod zapostavljen in tzaradi ljubezni do rodne grude preganjan. Takratne Socialne in nacionalne krivice -do slovenskega življa so mu že lota 1931 -pokazale pot v antifašlstlčno organizacijo, ki jo je vodila KPJ, katere ©lan je postal isto ieto. Ce omenimo samo nekaj drobcev njegovo revolucionarne poti, ne lii mogli -mirno velikih demonstracij v Dekanih in Kopru -leta 1932, kjer je pokojni Mirko nastopil v imenu KJP in -s -svojim osebnim vzgledom pokazal, kaiko se je treba boriti proti fašizmu. Od te poti :ga niso odvrnila niti preganjanja in mučenja antifa-šistov. Sredi revolucionarnega snovanja je .dočakal Mirko s svojimi tovariši drugo svetovno vojno, ko so ostali komunisti tega področja zaradi vojnih razmer brez ¡zveze s svojo organizacijo v .zaledju. Prav njegovi iznajdljivosti in prisebnosti je pripisati, da je 'bila ta zveza ponovno vzpostavljena, kajti nevarna pot, ki jo 'je opravil na pomembni javki v Planino, je bila odločilna za obnovitev stikov s CK KPS. V Rlžani pri pokojnem Bemetiču in tovarišu -Iskri, kamor jo pripeljal Mirko člana CK KPS Oskarja Kovačiča, je bil namreč ustanovljen I. rižanski rajon ter kmalu za tem terenski odobri OF. V tem razdobju je (Mirko prevzel .tudi odgovorno nalogo obveščevalca v terenskem odboru OF v Kubedu ter je do osvoboditve Jirabro nosil breme tega ¡nevarnega dela. Tudi po osvoboditvi Mirko ni pozabil na svoje . poslanstvo ter je z osebnim vzgledom pokazal mladi generaciji pot -v nove družbene odnose. Vsi prebivalci Kubeda ter njegovi številni znanci in prijatelji iz vse Slovenske Istre, 'ki so poznali gorečno revolucionarno .delo tovariša Mirka, so na njegovi poslednji poti obljubili, da (bodo tudi v bodoče cenili njegovo bogato revolucionarno zapuščino ter nadaljevali njegovo delo. To bo -najlepša oddolžitev njegovemu spominu. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi ljubega moža JOSIPA ŠKRABA se iskreno zahvaljujem osebju zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici, posebno dr. Marjanu Kovaču in medicinski sestri Dragici Butinarjevi, podjetju '»Topol«, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so mi stali ob strani in mi pomagali, ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi (zadnji poti. Topole, dne 1. julija 1961. Žalujoča žena Anica ZAHVALA Ob nenadni smrti, ki mam je ugrabila našega ljubljenega moža, očka, sina, brata -in zeta FRANCA KRAŠEVCA podoficirja LM postaje LM Ilirska Bistrica t se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam s tolažilno besedo lajšali srčno gorje in1 v tako velikem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo 'izrekamo tovarišem iz oddelka za notranje zadeve OLO Koper in poklicnim tovarišem iz Ilirske Bistrice, Divače in Hrpelj za častno udeležbo pri pogrebu in ganljive -noslovilne besede ob odprtem grobu, dalje pevcem domače Svobode in pod-grajski gedbi na pihala, članom političnih in drugih organizacij ter prijateljem in znancem za številne vence, kakor tudi1 prebivalcem Hrpelj in Kozine, ki ste nam. kakorkoli izrazili sočustvovanje, vsem in vsakemu posebej prisrčna zahvala. Hrpelje, julija 1961 Žalujoči žena Vojka z otrokoma, družini Škerjanc in Kraševec ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem zdravnikom, zdravstvenemu osebju, predvsem pa kirurgu dr. Dušanu Možlnl iz izolske bolnišnice se iskreno zahvaljujem, ker so mi s svojo veliko požrtvovalnostjo rešili življenje. Posebno se zalivaljujem tudi krvodajalcem, katerih kri mi je rešila življenje: Alfonzu Eferlu, Justini Falkner, Mariji Goja, Dušanu Kozini, Danici Lukač, Bojanu Medvedu, Štefanu Mesarlču, Francu Pipanu, Mariji Stančič, Zlvku Stevanoviču, Ari-fu Selimiju, Germani Soldatlč, Vidu štrausu, Sergeju Trebcu In Stanku Žužku iz Kopra ter dr. Poldotu Hlad-niku iz Izole. Na posebno -prošnjo krvodajalske postaje pa so med samo operacijo dali kri še Marija Kaimon-di, Štefan Valan in Venceslav Vldrih Iz Izole. MIRE CETIN OBVESTILO Ortopedska ambulanta v Valdoltri obvešča, da zaradi letnih dopustov od 1. julija dalje do preklica ob sredah me bo poslovala. Ordinacije job .ponedeljkih, torkih in četrtkih oslbanejo nespremenjene. Razpisna komisija podjetja l» LAMA« ' tovarna ključavnic in kovinske galanterije v Dekanih pri Kopru razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJNEGA INŽENIRJA za vodjo tehničnega sektorja, 2. TRI STROJNE TEHNIKE za orodja in tehnološke postopke. Ponudbe vložite v tajništvo pocU jetja do 21. julija 1961. (RAZPIS Po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ !št. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Piran delovno mesto UPRAVNIKA Zavoda za 'Ureditev F-iese — (V Portorožu. 1 Pogoji: srednja ali nižia strokovna izobrazba in desetletna praksa v gospodarstvu. — Prijave vložite do 21. 7. 1961 pri ObLO Piran. ¡Upravni odbor ZDRAVSTVENEGA DOMA I KOMEN razpisuje prosti delovni mesta ea: 1. UPRAVNIKA, 2. STOMATOLOGA. Pogoji: Pod 1.: zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj petletno prakso v am-bulantno-polikliničnem delu. Stanovanje na razpolago. — Pod 2.: stomatolog ali zobar — srednja izobrazba. Mesto v zobni ambulanti Dutovlje. — Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pravilno kolko-vane prošnje s kratkim življenjepisom pošljite upravi ZD Komen v Komnu. Upravni odbor PODJETJE »ELEKTRO - KOPER« KOPER sprejme v uk 4 VAJENCE ZA ELEKTROINSTALATERJE in / 1 VAJENCA ZA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: uspešno opravljena osemletna šola in stanovanje na območju Kopra, Izole ali Pirana. — Učna doba traja. 3 leta. Prošnje sprejemamo do 1. avgusta 1961. Naslednja trgovska podjetja takoj sprejmejo v uk učen ce-vajence trgovinske stroke: KLAS, Koper.......4 JESTVINA, Koper.....3 JADRANKA, Izola.....4 KOLONIALE, Piran .... 4 TEHNOSERVIS, Koper ... 3 SOČA Koper, Koper .... 6 TIMAV, Kozina......6 ■OSKRBA, Postojna .... 3 JAVORNIK, Pivka.....3 JADRO, Piran......3 PRERAO, Portorož.....4 ILIRIJA, Ilirska Bistrica . . 7 PRESKRBA, Sežana .... 9 TRGOCENTER, Koper ... 4 MAVRICA, Izola.....3 AUTOCOMMERCE, Koper . . 2 Vse informacije dobite v Trgovinski zbornici za okraj Koper. Dne 10. julija 1961 je nenadoma umrl naš MAKS HALJ višji .referent II. oddelka za notranje zadeve OLO Koper, nosilec Spomenice ,10411, Reda bratstva in enotnosti U, Or-dena za hrabrost, Reda za zasluge za narod in Reda dela Pokopali smo ga 12. julija 1961 v Izoli. Slava njegovemu spominu! Oddelek za notranje zadeve OLO KOPER í Žtev. '29 — 14,. julija 1961 »SLOVENSKI JADRAN« Stran 11 TELESNA VZGOJA* 5PORT*SAH*TELESNA VZGOJA^IPOKT * SAH i TELESNA VZGOJA t i UI. OKRAJNO PRVENSTVO MODELOV JADRNIC IN MOTORNIH ČOLNOV ÜÍ •SPí. ÜI Minulo nedeljo je "bilo v Izoli m. okrajno prvenstvo modelov ijadmic in motornih čolnov, ki se ga je udeležilo 41 tekmovalcev iz Kopra, Pirana, Ilirske Bistrice, Postojne in Izole. - ' . i i ) I V 20-motrskem improviziranem bazenu sredi parka Arrtlgoni so najprej nastopili modeli motornih čolnov s krmnimi ' električnimi motorčki in od 12 tekmovalcev so iprva tri mesta zasedli člani modelarskega kluba Me-hanotehnika Izola: Franc Pokorn s časom 9,5 sekund, Ivo Dudine (11,1 seli.) in Janko Gobbo (IG,2 sek.). Nato so v istem (bazenu tekmovali modeli motornih čolnov z vgrajenimi električnimi motorčki in zmago-aloi so zopet bili domačini: Franc kom, Ivo Dudine in Rudi Semel-"auer. i i Popoldne ,pa so ibili doseženi v izolskem zalivu naslednji rezultati: Jadrnice nacionalne klase »F-2«: 1. Dušan Perger, Izola; 2. Savo Sancin, Piran in ,3. Janko 'Gobbo, 'Izola. (Nastopilo je 8 'tekmovalcev). , Jadrnice interna cdonaline ; klase »M«: i. Mirko CMaglica, Izola; >2. Zdravko Valenčtč, Piran; 3. ¿Dušan Cerne, Piran. Jadrnice internacionalne klase »G«: 1. Janko Gobbo, Izola; 2. Duško Cigoj, Izola; 3. Sarvo Sancin, Piran. (Nastopilo je 6 tekmovalcev). ZAKAJ TAKO? Z veseljem smo sprejeli novico, da si je NK Izola priboril prvo mesto v tekmovanju okrajne nogometne podzveze. Že takrat smo bili prepričani, da bo enajstorica Izole častno zastopala naše nogometaše z udeležbo na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v Slovensko consko ligo. Upravni odbor NK Izole pa je doslej neznanih vzrokov odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Ta odločitev brez dvoma razburja navijače Izole kakor .tudi vse športno občinstvo, saj je bilo s tem izločeno iz tekmovanja edino moštvo okraja Koper, ki se je kvalificiralo v zadnjo tekmo za vstop v SCL. Če je upravni odbor NK Izole zasledoval pri tej svoji odločitvi le lastne interese, ker se je zbal verjetnega poraza v srečanju z drugimi moštvi, potem je njegovo dejanje še bolj vredno obsojanja. Ta njegova odločitev je tudi presenetila drugopla-sirano moštvo na okrajni tabeli, to je moštvo NK Tomo s, ki bi lahko nastopilo v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ,Slovensko consko ligo. Zato bi bilo prav povprašati vodstvo NK Izola, zakaj se je odločilo za odstop v kvalifikacijskem tekmovanju in poiskati vse krivce za takšno dejanje ter upoštevati kazenske sankcije pravilnika o 'tekmovanju . ! > v. J. Hidrogliserji z 'eksplozivnimi motorčki do -2,5 ccm: 1. Franc Pokorn, Izola (90km/h); Rudi Semelbauer, Izola (78,84km/h); 3.—4. Gvardjančič, Koper, — Paiv-lovčič, Izola. Tekmovanje ^nodelov ¡hidrogiiser-jerv je bilo nadvse zanimivo, saj 'niso večji od škatlice vžigalic, njihovi eksplozivni motorčki pa so .pritrjeni nad modelom in opremljeni z zračnim propelerjem. Z jekleno vrv-Jo so ti modeli iprlvezani na drog, ki rje zabit v morsko dno, iin okrog droga lahko drčijo po vodni gladini z več kot 80 km 'na uro. / V soboto in nedeljo pa bo v (parku Arrigoni v Izoli republiško prvenstvo modelov jadrnic in motornih čolnov, na kar še posebej opozarjamo vse ljubitelje tega športa. pf JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Iisliliii map Postojne NK Postojna : NK Tomos 5 : 2 (1 :1) Osnovni podatki: Postojna, E. julija. Mestni stadion. Vreme sončno in (vroče. 'Igrišče ¡dobro. .Gledalcev okrog 300. Sodnik Conda z Rakeka. Strelci: v 35. minuti Kaljanec, v 47. in 57. minuti Brajevič, v 75. in (79-minuti 'Ipavec, ivsi za Postojno — Furlanič v 37. minuti in 'Jermanič v 52. minuti za Tomos. POSTOJNA: CTošt (Maver), Slivar, Cošič, Cehič, Kaljanec, Simšič, Celan, Soldat (Brajevič), Ipavec, Luka-vac, Bizjak. TOMOS: Krasna, Brojan, Bole, Ulčnik, Cop, Vidakovič, Skorjanc, Jermanič, Valdevit, Furlanič, Olup. V začetku |je bila Igra obeh moštev zelo fciva in Išele v '35. minuti je bil .prvi gol. Takrat je inamreč v kazenskem prostoru .gostov prišlo do nesporazuma, vsled česar je sodnik upravičeno dosodil enajstmetrovko in Kaljanac ije s (preciznim strelom ukanll vratarja Krasno. 2e (dve minuti kasneje pa ije Furlanič izkoristil nepazljivost obrambe Postodnča-nov ter z odličnim strelom v mrežo domačinov dosegel končni • rezultat prvega polčasa '1:1. V drugem polčasu so (bili domačini boljši od ipomlajene enajstorlce gostov. ,2e iv 47. minuti so domačini po Brajeviču 'dosegli drugi .gol in kmalu nato je Ibdl uspešen Jermanič, ki je dosegel izenačenje. Rezultat je bil 2:2. Pet minut kasneje ,pa so !že Po-stojnčani z Bra-jevičem na čelu zabeležili (nov (gol, kljub temu, da je Ibil odpor gostov .nadvse požrtvovalen. In šele ko je (Ipavec v 75. minuti v hitrem .protinapadu dosegel četrti 'gol za domačine, je mlado moštvo iz Ko- | i '- BALINANJE Takoj ¡po otvoritvi novega balinišča v Podgradu i« šest skupin članov novega v društva Partizan iz Podigrada, Partizan iz Hrpelj-Kozine ter sindikalne podružnice pni ObLO Hrpelje odigralo prijateljsko 'tekmo, ki se je zaključila z zmago TVD Partizan Hrpelje-Kozina. -vai- GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, .garantirano znan-srfiveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. aaeaavBaaBsecaflBBBBSBSaBBBi rs co?0aoBBoatioQQasBnBBP----vsaaaaaaaaBBaaaaBBaaaa »aoaaaaeoaaaaoBBaaaBBaL. í.v.y.v.v.v.vv.v.v.'.v.v, i a • a a a i __QO»»0»BBS doooo®B«noH ■ ■•«••■Biaa ■ ■••sobobbb • •■••■■•bi ■ ■■•■•••■l i s a ■ d B O B a b I • B • B I So e O s • b • • o • • b b bs ob bbososbbaaaaasabosbbaobaab .■.■.•.•.•.•.•.■.■.•.•.•.■.".■.•.■.■.•.•.•.■.■.•.•.•.■.■.■.■.■.■.•.•.•.•.•.•.■.•.•.■a -.V.V.V.V.V.VV.V.V.V.Vv.v.v.v.v. v.v.v.v.v. v. o «_■■_■ • a ■ ■ ■ oa ■■••■■••••■•••■•■■BBBBBBaaiiaaB BI --jaaaBBBBaeaaaasac- laaaaaaavaaaaaaaaaaa__________ • * ■ a_»_a e a b b a a h a o a ■•••■•■••■ ■■ ■ • ■y.v.v.v.v.v.v V.V.V.V.V.! pra prešlo v obrambo, a mu ni uspelo preprečiti še enega Ipavčevega strela v njihovo mrežo. Ta Ipavčev 6trel je ¡bil najlepši »zadetek dneva, saj je na lepo ipodano žogo hitro reagiral ln z razdalje ipetih imetrov od gola (z glavo odrinil žogo pod samo prečko v mrežo NK .Tomos. Igra pomlajene enajstorice NK Tomos je ,bi'la lepa, posebno še, če (vemo, da je tollo več igralcev, ki so prvič oblekli dres članske vrste. Morda pa bi NK Tomos celo zmagal, če bi nastopili ¡znani dani prvega moštva: ¡Luklč, Pogačnik, Gombač, Ka-■valič in ¡Bertok ... R. K. „ „ £ .;; r " K.»««'1;:.. * . Kdo je bolj nestrpen — inštruktor ali trt mlade padalke, ki .čakajo na start, letala, da jih bo ¡dvignilo v zračne višave, od koder (bodo odskočile na določen, cilj? Zal ido skoka zastopnic .naše ženske .državne ¡padalske .reprezentance ni prišlo, ker je strokovno vodstvo bilo mnenja, tla je ipremočan veter in utegnil biti pogumnim mladenkam nevaren. Mlade (padalke — 17-letna 'Zagorka Boljevič iz Titograda (za sabo ima 86 .skokov), 21-letna Viktorija iVujičevlč iz . Zenice (172 skokov) in svetovna rekorderka v skokih ina cilj, Mariborčanka Erika Frasova, so bile zelo nejevoljne, kajti vsak skok pomeni nove Izkušnje: in nove možnosti za luspeh. (Na sliki levo je mariborski .padalec Ciril Verčič,, ki Je a mojstrskim (skokom tz zadržkom (navdušil vse prisotne Junaki višav so navdušili tisočglavo množico .(Nadaljevanje s strani) ¿rama dobesedno stapljale med seboj. Mimo parade aerotaksija —štii-risedežnega letala »Cessna«, miniaturnega letela YU-CF-N, ki so S a izdelali v Zagrebu ter ima Vgrajen motor nemškega ljudske-:ga avtomobila, .pozornosti) vzbuja- jočega turističnega in poslovnega letala KB-11 in vnste drugih jeklenih ptičev so bila posebno prikupna jadralna letala domače konstrukoije »Kosava«, »Vaja«, »Jastreb« in »Mačka«. Posebno slednje je vodil iznani pilot Kova čič s tako veščino, da1 je gledalcem pohajala sapa, ko so sle- Na razpis Komisije za odbojko se je .prijavilo 15 moških in 3 ženske ekipe. Moške ekipe (tekmujejo .po Izlo-■čllnem sistemu, ženske ekipe |pa bodo imele .30. '.julija turnir v .Sežani. Rezultati iprvega kola: TVD Pivka : NAMIZNI TENIS Namiznoteniška zvsza Slovenije je te dni izdelala lestvico naj-•boljših namiznoteniških igralcev in klubov. Pri tem je ugotovila, da so mladinci Kopra v letošnji sezoni že osvojili osmo mesto, medtiem ko pionirji delijo z na-mizhoteniško ekipo »Mladost« iz Kranja 8. in 9. mesto. V? r ■ " ' Vfif A f< CLL (s K C " v . lytic NEDELJA, IG. julija: 8,00 Domače novice — 3,05 Kmetijska oddaja: Aktualna beležka tedna — Kako bo letos s krmo — Izkušnje drugih — 8,20 Za dobro 'jutro (vam bomo zapeli in zaigrali — a,00 Naša reportaža: S planšarji in planinci — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Betty Jurkovič — 13,30 Sosedni kra.ji in ljudje — .14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,'10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Gorenjski vokalni oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 17. julija: 13,40 Odlomki iz oper — .14,30 Športni pregled — 14,40 Cas cvetočih češenj na Japonskem z orkestrom Werner — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 18. (julija: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 |S 'popevkami tloma in na (tujem — >14,30 Poije otroški zbor osnovne gole iz Pivke — 14,45 Z orkestrom Horst Wende — 15,30 Zavrtimo se v tempu valčka. - SREDA, 19. julija: '13,40 Mali ansambli igrajo za .vas — 14,00 Narodne .pesmi in iplesi Uz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: Skrb za izobraževanje .bivših borcev — 14,40 Parada plošč — 15,30 Poje imoški zbor Svobode iz Kopra. ČETRTEK, 20, julija: 13,40 Igra 'orkester Nelson Riddle — 14,00 Glasba po željah — 14,40 Melodije Ea prijetno .popoldne — 15,30 Slovenske narodne ipesmi — 18,00 Turistična oddaja — 18,30 V ritmu z velikimi plesnimi orkestri. PETEK, 21. julija: 13,40 Festival v Kostarlki iz orkestrom Stanley Black — ¡14,00 'Odlomki iz operete »Melodije srca« Janka Gregorca — 14,30 Domače aktualnosti: Ljudske univerze v .novih ¡pogojih — 14,40 Poje zbor RTV [Ljubljana — 15,30 Češka godba. SOBOTA, 22. julija: 13,40 Narodne [pesmi — 14,00 Glasba iz jugoslovanskih filmov .Bojana Adamiča an Boruta Lesjaka — 14,30 Reportaža: Cme brzostrelke — 14,45 M. ,Vuk-dragovlč: Pot ¡v (zmago — 15,15 izdaj zapojmo ipescm o (svobodi. VSAK DAN POROČILA ob 7,30, 13,30 in 15. mrl. 'Glasba za dobro Jutro vsak dan ob 7,15 in 7,35, Zabavna olasba ob 15,10, reklamo 'ob 7,15 in 1«,10. I TVD Postojna 3:0, TVD Prestranek : TVD Jelšane 0:3, TVD Koper : ONZ Koper 3:2, Slavnik Koper : TOMOS Koper 3:0, Gradbenik Izola : ObLO Izola 0:3, TVD Izola H : Mehanoteh-nika Izola 3:0, Telekomunikacije Sežana : Blektro [Sežana 3:2 TVD Izola I. — prosta. Največje presenečenje I, kola -je visoka zmaga TVD Partizana Jelšane nad TVD Paratizanom Prestranek v Prestranku (s :3:0 1(15:8, 15:5 in 15:6). TVD Prestranek je inamreč v spomladanskem delu okrajne lige v gornji skupini osvojil I. mesto, Jelšane pa tretje mesto Iv spodnji skupini. Preseneča tudi tesna ctmaga TVD Partizana Koper nad sindikalno ekipo. ONZ Koper 3:2. Ekipa ONZ Koper Ije bila enakovreden nasprotnik in .pričakujemo, da se bo prijavila v prihodnjem letu za (redna tekmovanja v okrajni ligi. V ipetek, 14. julija, ob ft8. uri se (bodo pomerili zmagovalci med seboj in sicer v Jelšanah: Jelšane : Pivka, V Kopru: TVD Koper : TVD Izola I. v Izoli: (Slavnilc Koper : ObLO Izola in v Sežani Telekomunikacije Seža- na : TVD Izola II. db diili njegovim akrobatskim podvigom. Nič manj, drzen ni bil v prikazovanju figur letalec, ki je izvabili iz letala »Biker« — imenovanega »sodček« — vse njego-vse akrobatske sposobnosti. Samo delno pa je ibila prikazana točka skokov padalcev, kajti iz letala »Cessna« sta odskočila samo člana naše moške državne padalske reprezentance Ciril Verčič iz Maribora in Dimitrij Vujevič, medtem ko so odpovedali odskok naših treh najbolj znanih padalk,. med katerimi je bila .tudi svetovna rekorderka v skokih na cilj Erika Frasova. Sicer je napovedovalec omenil močan veter za edino oviro, da ni prišlo .do sko- . ka padallc, vendar je bila po sredi tehnična ovira in mlade padalke so bile zaradi (te odpovedi zelo nejevoljne. Pač en skok manj v bogati bilanci skokov naših nadobudnih ljubiteljic belih kupol, katerih ena, 21-letna Viktorija Vujičevič iz Zenice, ima za sabo, že 172 skokov! Kljub tem drobnim spodrsljajem lahko z gotovostjo trdimo,, da sodi postojnski letalski miting v vrsto zelo uspelih tovrstnih prireditev pri nas in postojnski letalci — samorastniki — so zares lahko ponosni na svojo organizacijo ,ki kaže iz leta v leto lepše rezultate. (bb) JADRANJE Konec julija bo v Kopru evropsko mladinsko prvenstvo jadrnic klase Snipe, Na IH. republiškem jadralnem prvenstvu te klase, ki je bilo 124, in 25.. junija v Koprskem zalivu in so se ga udeležile po tri najboljše posadke iz Kopra in Izole, je prepričljivo zma- Tudi Saša Majerič a. Mojco (bo rennl kandidat za dober .plasman ma ov-ropskem prvenstvu v Masi lOclp® gal Saiša Majerič, član PBD »Burja« iz Izole z jadrnico »Mojca« in flokistom Slavkom Zbogarjem. Majerič je zmagal' v vseh treh regatah, njemu .pa so sledili: Čok-Jurca na »Delfinu« JK .»Jadro«, Porgar - Turk na »Metki« PPD »Burja« in Maglica - Jugovac na »Miniti« PPD »Burja«. Zal se nb-so tega republiškega jadralnega prvenstva v klasi Snipe udeležili jadralci iz Pii-rana, Valdoltre in Ljubljane. i .. i- (VESLANJE VESLAŠKA REGATA NA BLEDU V nedeljo .je (bila na Bledu vesla-ska regata, ki «o ee je udeležili veslaški klubi Bled, Novo mesto, »Savica«, Branile — Maribor in j>Argo« Izola, Zaradi .pomanjkanja prevoznega sredstva je veslaški klub Argo Iz Izole po6lal na tekmovanje samo štiri čolne, ki so dosegli naslednje rezultate: mladinski četverec n krmarjem je zasedel I. imeeto (Ivan Tul, Bruno Bržan, Danilo Adamič, Zorko Dežjot in krmilar Aleksander Grbec), Skdf — članice: l. ¡mesto (Desa So-«ič), Skoti — člani: 3. mesto (Ivo Lazar), SkLC — mladinke: 3. mesto. Dvo prvi mee ti in dve .tretji mesta ata aa veslaški klub Avgo Izola vss-Bialcor vodik uspoh, db VASILIJ ARDAMATSKI mmwwmsm ____-____1 " k__----.-_______---— VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE »Ivdo vas pozna in kdo laliko za vaš jamči?« »Kdo pozna vojaka? Cc komandant moje osme divizije pobegne Rusom, tako kakor je uspelo pobegniti meni, vam bo rekel, da sem pravi vojak. Takšna karakteristika je bila najboljša, ki jo je dal general Seldmeyer.« »Tako? Vi ste iz divizije tistega staromodnega čudaka?« Dementjov se je dvignil in z drhtečim glasom dejal: »Gospod Molch! Najsi bom služil kjerkoli in najsi bo moj komandant kdorkoli že, ime Feldmcyerja je zame sveto. Takšen je moj zakon! Nikomur ne dovolim, da se norčuje iz komandanta, za katerega sem šel v smrt.« Dementjov je napravil ta smeli izpad in z zvestiijjff očmi pogledal Molcha. Dementjovovo presojanje ni bilo preprosto. Prvič: razgovor o zvezah in poznanstvih je moral biti čim krajši, drugič pa je hotel Molchu pokazati, da bo najboljši služabnik in da bo izpolnjeval njegova povelja voljno in na mah. V svoji igri se Dementjov ni zmotil. Molch je skočil z naslonjača in kazoč na Dementjova, rekel Zandlu za•• nosno: »Glejte, takšni oficirji bodo rešili Nemčijo! Zapomnite si moje besede, Zandel.« Dementjovu je kar zaigralo okoli sera. Svojo igro je nadaljeval: »Prosim vas,« je rekel precej strogo, »da svoje besede o generalu Feldmeyerju prekličete,« »Preklicem, preklicem.« Molch je prijateljsko potrep-ljal Dementjova po hrbtu. »Preklicem, slavni kapetan Ru-ckert. Vaš komandant je heroj, zato je tako vzgojil tudi svoje oficirje.« Formalnosti niso trajale niti pol ure. Cez pol ure je Dementjov spet stopil v Molchov kabinet. Tokrat ga ni več spremljal Zandel. Načelnik ga je sprejel hladno in ga ni niti povabil, naj sede. Vrh tega ga je iznenadil z nepričakovanim vprašanjem. »Povejte mi, kako je z gmotnim položajem vaše družine.« Dementjov je hitro reagiral. ^ »Nimam družine. Mati in žena sta ostali v Berlim« Že sedem mesecev nimam od njih nikakršnih novic. Vse kar imam, sem — jaz.« Dementjov se je nasmehnil. »In razen sebe ne potrebujem nikogar... razen zmage nad sovražnikom.« »Čudovito,« je vzkliknil Molch. Potem pa se je zbegano popravil. »Sočustvujem z vami, kaj hočete, vojna je, kapetan, vojna.« »Kje stanujete?« Dementjov mu je povedal: »Stanujem pri slikarju Pesisu; v njegovem stanovanju so umetniške slike, ki so zavarovane z vašim dokumentom. Kakor vidite, sem se z vami seznanil, še preden sem stopil v vaš kabinet.« »Kako? Pesis pravite?« Polkovnik je potegnil iz žepa knjižico in začel listati. »Aha! Trdnjavska ulica 4, stanovanje 9. Je prav?« »Pravilno.« »Je tam vse v redu?« »Vse.« »Povejte mi kapetan, kakšna kolekcija je to?« Molch se je naslonil na stolov naslon. »Se razumete na slike?« »Ne. Za te stvari nimam nikakršnega smisla. Jaz sem vojak. Kar boste ukazali, to bom storil.« »Čudovito,« je spet rekel polkovnik. »Za vas imam prvo nalogo. Dobil sem informacijo, da v mestnem muzeju nek podlež jemlje z zidov vse vredne slike in jih zamenjuje z nekakšnimi neumnostmi, kar je vrednega pa skriva. Preverite to in bodite brez milosti. Hkrati s tem pa proučite, koliko bi bilo potrebno zabojev, da bi slike iz muzeja zapakirali — brez okvirov seveda. vni Dementjovu je poskakovalo srce, ko je šel v muzej. Zjutraj je šel k majorju Zandelu, ker je upal, da ima major propustnico za operativno pristanišče in da mu bo uspelo videti dokument in če bo sreča, tudi ukrasti. Vse pa se je obrnilo mnogo bolje. Dobil je delo, kjer bo imaM&> možnost, da izve vse o evakuaciji. V muzeju je takoj opaAgP? zil, da so originali slik zamenjani. Iznenadil» ga je na'vig^ nost, s katero je bilo to napravljeno. Na nekem okviru sSffl pustili ljudje, ki so zamenjavali slike, tablico, ki se je®^ nanašala na original. Dementjova je po muzeju spremljal čuvar, prijeten starček z rdečkasto plešo, ki so jo obrobljali sivi in redki lasje. Na muzejskih oknih so bile vreče s peskom in ko sta prišla v veliko dvorano, je moral starec prižgati brljavo svetilko. Nekaterih slik sploh ni bilo moč videti. Dementjov si je hotel starca bolje ogledati. Iz žepa je potegnil električno baterijo in 30 vperil v tablico, ki je visela pod zamenjanim originalom in ni ustrezala sliki, ki je sedaj visela na zidu. Pazljivo je prečital napis na tablici, pogledal sliko, se hipoma obrnil in pogledal starca. Njegove izbuljene oči so mu povedale vse. »Lepa slika,« je rekel Dementjov mirno in šel dalje; za seboj je slišal, kako se je starec globoko oddahnil. Dementjovu se je ta pošteni in naivni starec zasmilil. Ko je pregledal ves muzej, se je napotil v starčev kabinet. »Kje pa hranite dragocenosti?« je vprašal Dementjov ravnodušno. »V kleti, gospod kapetan,« je rekel starec ponižno. »Jih lahko pregledam?« Dementjov je spet pogledal v zbegane starčeve oči. »Pravzaprav pa sedaj nimama časa.g. Drugič. Je klet globoka?« flB »O, zelo. Tam je okrog sto platen.« - »Moram vas opozoriti, in to je strogo zaupno, da jflg bližnjem času pričakujemo bombardiranje ruskega letal*©' stva. Vsi zakladi vašega muzeja se lahko v hipu spremene v pepel. Iz okvirov morate sneti vse slike. Zapakirajte'jih v zaboje in shranite v klet. Zapakirajte tudi tista platna. Dajem vam rok dveh dni.« 14. julij IOGI o ZADNJA STRAN o LETO X. — St. 2D 1- |S®ii Ml lisi» Povsod po Slovenskem je hvaležno ljudstvo postavilo padlim borcem v NOB lepe spomenike, ki jih v letošnjem jubilejnem letu zlasti mladina lepo neguje in tako časti spomin junaških revolucionarjev. Na sliki: eden izmed takšnih spomenikov z značilnim napisom na Postojnskem na posnetek, obenem pa pozdravila vse Koprčane Vse dopoldne so v Postojni na velikem iplkniku jugoslovanski izseljenci iz vseh dežel sveta oblegali prostor, 'kjer so prireditelji pekli odojke, srnjad in mlade jančke na ¡ražnju. Vse dopoldne skoraj niso hoteli jesti nič ¡drugega, da so se nato lahko do sita najedli zlato zapečenih dobrot, ki so jih pripravljali strokovnjaki na gornji sliki. Dobra pijača je še razvnela razpoloženje in dobro voljo, za katero je med drugim skrbela tudi domača postojnska godlia. Okrog pet sto izseljencev se je z nekaj tisoč domačini veselilo do po/.ncga večera, medtem ko so si čez dan ogledali tudi nekatere okoliške turistične in zgodovinske zanimivosti, razstavo v Notranjskem muzeju in druge prireditve Od Ajdovščine do izvira mrzlega Hublja jc polno naravnih in zgodovinskih zanimivosti. Med te sodijo tudi še dobro ohranjene razvaline starih Fužin. (na sliki). Ob vznožju poživlja romantično sotesko izvir Hublja, ki privre iz žive skale. Ob dežju 'dela do 50 m globok slap. Tu je tudi velika naravna jama, ki so jo že pogosto raziskovali. Stari ljudje pripovedujejo, da se po enem izmed rovov pride do idrijskega Divjega jezera. Ob izviru Hublja ima Planinsko društvo Ajdovščina lepo oskrbovano planinsko kočo (Foto Perat) Spalna maska imenujejo R.usl tole napravo, ki so jo predstavili na velesejmu sv Utrechtu. Uporabljajo jo v 'bolnišnicah, in sicer namesto mamil kot uspavalno sredstvo. Zaenkrat nt za ¿privatno uporabo Nenavadno dogodivščino je doživelo nekaj dečkov z otoka Ugljena, ki so se igrali gusarje. Vživeli so se v svojo igro in iskali skriti zaklad. Toda namesto zaklada so v neki jami naleteli na volčji brlog. V njem so ibili štirje volčiči. Dečki so bili presenetljivo pogumni. Polovili so volčiče in dobili od lovske družine denarno nagrado. Tako so torej le odkrili nekakšen zaklad. Bejrut? Aleksandrija? Kairo? Casablanca,'itd.? Kje ¡pa! Cisto navaden in čisto naš Koper! Le da to naše obmorsko mesto iposeča vsak dan bolj pestra mešanica ljudi najrazličnejših ras. Obiskovalca na sliki sta iz Kameruna. Prišla sta na velesejem v Trst, od tam pa sta napravila sa. kratek skok k nam. Rada sta pristala to povzroča občutno škodo, posvetili več pozornosti lovu na to roparico s pomočjo .psov jamarjev, med katerimi se najbolj odlikujejo kratkodlaki, dolgodlaki in ostrodlaki jazbečarji, pa tudi lovski terier-ji. Seveda ije ipotrebno za jamarski lov psa najprej izšolati. Pri izbiri ,psa je važna njegova lovska zasnova, medtem ko je pasma stvar okusa. Brez šolanega psa je jamarski lov nemogoč. Dober pes jamar je zmožen odkriti in uničiti v rovnem skrivališču vso lisičjo zalego z njeno materjo vred. Izkušen lovec na lisico dobro ve, ob katerem dnevnem času lisice »ni do-mapa je sovražnikom naj-, večkrat zelo do^ro znano.« italijanski modni kreatorji so spet izmislili nekaj novega za ženski svet. Pravzaprav naj bi veljalo le za te vroče 'poletne dni, 'ko je ženskam močno odveč tudi ročna torbica. Gre za poseben predal vrhu slamnatega pokrivala, v katerem ima lastnica pri roki vse najnujnejše ¡toaletne pripomočke in še očala proti soncu povrhu. Morda praktično — vprašanje pa je, kako bo to dodatno težo na glavi ženska lahko prenašala Imam prijatelja-lovca, ki se je nekako specializiral na lisičji lov. To je ¡tovariš Albin Korošec, član kozinske lovske družine. »Doslej smo lisico zlasti v zimskem ¡času ipokončavali najraje z zastrupljevanjem in v ta namen uporabljali ciano-vodik, ki je zelo nevaren strup tudi za človeka. Dogajalo se je, da so ¡postali žrtve tega strupa namesto lisice celo otroci. Zato je Lovska zveza Slovenije prepovedala uporabo cianovodika za uničevanje lisic,« je pripovedoval lovec in nadaljeval: »Zato naj bi naši lovci zlasti na istrsko-kraškem območju, kjer lisica vsako le- Albin Ivorošcc, Slan LD Kozina s svojim 14-mesečnim jazbečarjem Lordom, (ki ga je šara Izšolal in je na tekmi psov jamarjev v Ljubljani osvojil prvo mesto PreC glasbo ni človek nikjer več varen: slišimo jo doma, v avtu, na vlaku, v avtobusu, v trgovinah in lokalih, nosimo oz. nosijo tranzistorje v žepih lu torbicah. In da bi bila mera polna, so si zdaj izmislili še miniaturni sprejemnik, montiran na ročaju dežnika. Torej »glasbeni dež«. Pripravo jc izdelala neka japonska tovarna milijone prebivalcev (okrog štiri tisoč ljudi na kvadratni kilometer). Britanske oblasti so sklenile, da bodo prenaseljenost koloniie re-- šile. po holandskem vzorcu: izsušile bodo morje. Izdelali so načrt, po katerem se bo v šestih letih preselilo na izsušeno dno 100.000 ljudi. IT 1 JML Tlmav je poznana kraška reka. O njej so že pisali ,več razprav: 24 'geografov Jo je opisovalo v starem in srednjem veku. Starim Latlhcem je bil spodnji Tlmav pri Sti-vanju že kar veletok, ki ga je že proslavljal latinski pesnik Vergil. Izvira blizu Jelšan iz več potočkov, pri Bistrici sprejema več pritokov, pod Pre-mom je že ¡prava reka, pri Ko-šanl 'se pa obrne v 13 km dolgo Vremsko dolino, kjer postane zaradi številnih jezov mirna in globoka reka, Po 47 km dolgem vrhnjem teku preluknja skale pod Škocjanom in se izgubi 'v Ma-rinčevo jamo, teče skozi »Vrata«, pa se prikaže na dnu »Velikega brezna«. Iz Vel. ¡brezna se vnovič izgubi v podzemske votline, ki so br.ez 'kapnikov, a njihova divja razdrapanost napravi pri obiskovalcu ob-čut veličastja. Podzemski se sledi 'še 1 in pol km, dokler ne zgrgra v Mrtvem jezeru v ozko žrelo. Dolgo ni bilo znano, kam ta reka izgine, šele ). -1341 so v janri prl Trebčah našli globino 321 m in podzemski tok Tima-va. Podzemsko bobnenje te .reke sc čiije ¿udi na dnu 300 m globoke »Kačje jame« pri Divači. S kemičnimi barvili so ugotovili, da privre po 40 km dolgem ¡podzemskem toku pri Stivanu devinskem iz 3 glavnih izvirkov (nekdaj j.ih je bilo celo 0) s silno močjo, na dart. Ker privre dosti več vode, kot se je izgubi v jamah, pomeni to, da se vsa kraška podtalna voda odteka v Timav. ki ima še celo stranske odtoke pod zemljo do morja, Tak podzemski odtok je tudi' Na-brežino—Bnjaiiica. iz katere črpajo do 1001 ¡pitne vode na minuto za Trst in okolico. Tržaški okoličani pravijo vodovodu kar kratko »bržlnka«. Vodovod je bil otvorjen že 1. 1856. Kot močna reka se Timav po 1 in pol ¡km dolgem teku izliva v morje. Hongkong je rorav gotovo najbolj gosto naseljen del našega planeta. Kolonija meri 1013 kvadratnih kilometrov in šteje okoli štiri