otrok in lažjih gospodarskih opravilih Za hsrano in stanova»je. Ako kdo sprejme katero teh deklic, naj se obrne na: ftavnatetjstvo dekiiške mešiCanske šole v Mariboru, Kasinogasse 2. Razpisana oddaja tobačne traJike. Okrajno linanftno ravnateljstvo v Maribofu naznan.ja, da je razpisana oddaja tobaCne tralike v Ptuju, Gosposka ulica st. 2. Veft o tem se izve pri okrajnetn finančnem ravnateljstvu v Mariboru ali na mestnem uradu t Ptuju. jj|j|4|j5i«j t $&*& Gospod&rske aaviee. Ptujska galica. Posestnik iz plugskega okraja nam piše: Pojasnite nam, ali je prav, da moramo mi kmetje na Vurbergu plačati za 1 kg galiee 4 K, dofiim ga dobijo vinogradniki v sosednjem šmartinu. ki spada pod mariborski okrajni za&jtop. po 3 K 40 x z majhnimi dokladami za vožnjo? Zakaj ,je galica v Ptuju dražja kot v Mariboru? — OdgoMor: Ptujski okrajni zastop je samolastno nastavil eeno za palioo na 4 K za 1 kg. Gospodje pri okrajnem zastopu računajo velike izdatke za dolgo vožnjo s kolodvora, v Pjujii v skladišče okrajnega zastopa in za poUrobno prodajo. Vprašali smo pri okrajnem zaslopu v Nfariboru. ali je api"avičeiio, da ptujski okrajni zastop galico tako drago prodaja. G. tajnik Eiohkitz je izjavil, da se fiudi," zakaj ptujski okrajni zastop kar za 60 vin. dražje prodaja galico, :ko ima mariborski okrajrii zastop že v ceni 3 K 10 v vse svoje strofcke pokrite. ZaniniiVo bi bilo izvedeti, kdo je v Ptnjn za okrajni zastop določil tako visoko ceno. kdo oddaja galico in kako dalefi je od kolodvom do skladiSfirt, kjer se oddaja galica. Suša. V našita krajih jp. nastopila huda, suša. Ze dolgo ča-sa; ni hilo dežja. Po potju in travnikili žalostno izgleda. Ozinino žito je nastavilo niajlmo klase. jarina se suši in ne more nikainor iiaproj. s;idfie ie po vefi krajih večinoma odpadlo. Ako ne bdde v kratkpjn izrtatnoga dežja, se je bati najhujsega. Ob te.j priliki opozarjamo žetvene konrisarje. da, se v svojih poročilih ozirajo na žalostuo stanje na njivah in pravilno poroflajo, da bo obiast dobila pravo sliko o letini iu ne bn od kmeta vpf zahlevala. kakor bode pridelaJ. Vspeli sluula živuiorejccv v Mnriltoru. Nastop iiristaftev Slovenske Kmetske Zveze na shodu živinorejcev v Mariborn dnp. 20. maja rodi vspehe. Kakor 'zverao, morajo sndaj grašfiaki kakor Scherbaum, pl. Rosmanit in drugi oddati živino ra.vno po tisiteni kljuftu kot kmetski živinorejoi. Ker se seda.j odvzema več gosposke živine. se bo kmetsko živino lahko bolj š&itilo. (Jlede oddaje mlade živine se je že odredilo. da se je tnora 50% niaiij odvzemati kot dosedaj. ¦¦ - G. Schneiter je na shodu obljubil, da. se bo odslej skupiček za o-dda.no živino hitreje izplai*eva]. Kmetje pa pravijo, da se graška vnovčevalnioa ni prav nio poboljšala in da še nmogi uiso dobili denarja niti za živino. ki so jo oddali niese<ra maiTM. -Marsikateri kmet l>i si moral namesto prodane stare živine nabaviti mlajše živine. a nima, denarja. Naj se gospodje uradniki pri graški vnovoevalnicii malo bolj podvizajo. Kakor ol> sklepu uredništva; izvemo iz Gradca, se bo v"meseou jiiniju nporabilo nai Štajprskem srtJDo 2610 glav mlade živine. dočini se \c meseea raaja uporabilo 54J30 glav. Torej zopet vspnh! Najvišje cene za Crrešnje. \lada je dolofila za črešnje. višnje in jagode najvišje oene. ki veljajo od dne 3. junija naprej. Za višaije in boljfee vrste fireŠenj je (^ena sledeCa: za frešnje s peclji 8."» K 100 kg. brez pecljev 75 K. za metike črešnie do 30. jjuiiija 70 K. od 30. junija naprej l>0 K. za trde (virešn.ie 85 K. Te cene veljajo za posesfnike. Za trgovino pa so določene višje cene in sicer za prvovrstne ereSnje s peclii llo K. brez pecljev 100 K. za melikp <>reSdue do 30. junija 95 K. od 1. julija naprej 80 K. za trde črešnje 115 K. fene za podrobno prodajo fmanj kot 10 kg) določijo okrajna politična oblastva. Pri proflaji manj kot 10 kg sme tudi kmet zahtevati enake cene kot trgovoi. Kdor se teh cen ne bo držal. bode kaznovan od politične oblasti z zaporom od 1 tedria do 6 mesecev. Poleg tega se lahko kaznuje še z globo do 10.000 K. -- Cene za vrfcne jagode so sledefie: navadne jagode prve vrste 170 K. druge vrst« 8|B K. vrtuo grozdičje 75 K. hodeče jagode «5 K, maline 140 K: za gozdnp jagode: navadne jagode 170 K- nmline 140 K, rdeče borovnice 90 K, na adne borovnice 65 K, robidnice 90 K. Te oene veljajo za posestnike, oziroma nabiraloe brez voznine ali posode. Cpnezatrgovino z jagodami so razrneroma. višje. Tako n. pr. sme trgovee vrtno grozdičje. ki ga sme posestnik prodati samo za 75 K 100 kg, prodajati za 100 K. torej z dobifikom 25 K. Enako je pri črešnjah. Kmet sm6 prodati n). pr. višiije za 85 K. trgoveo pa za.115 K. torej z dobičkom 30 K. Nam se zdi ta razlika nekoliko prevelika. Kmet mora leta, in leta gojiti aadno drevje. ga varovati pred Skodljivoi. pred anegom itd. m vendar sme trgoveo iraeti od njegovega blaga neprimerno velik dobiftek in sioer samo za to. da. ga prevzame in spravi naprej. — Ob tej priliki omenjamo, da. je vlada vae letošnje sadje zasegla. O tej za* segi bomo povoriifi v eni prihodnjih številk Seno in slania 1. 1917 zasežena. Vlada je seno in sJfimo 1. 1917 dejala pod zasp.go. Seno in slarao se bo smelo prodajati samo urad» za nakup in prodajo krmil. nziroma tozadevnim uaknpovalopm. Zj^odnji krompir Ietlne 1917. ('. kr. trapieBtiu.štvo v Gradcu nas obvešča, da je. zgodnji krompir letine 1917 z ozirom na to, da se raora kinalu porabiti, prepuščen prostemu prometu. Kaj ti ie storlti. ako nimaš delavskih moči? Mnogim maujka letos delavskih moči za kosnjo.. sušenje senu itd. V okolici ni dobiti delavccv. Obrni se takoj na občinskega žetvenega komisarja. ki je na» \adno domači učitelj. Ta ti na.j napravi proSnjo na okrajnega žetvenega komisarja za vojaške delavce. Vojaška oblast oddaja kmetora vojaške skupine najroanj pet mož za dobo 14 dni do 3 tednov. Prošnjaje koleka prosta. Cene za les. Za štajersko so veljavne sledefte <ene: Hlodi mehki neotesani 42—55 K, trdi 55—100 K, deske inehke 90—112 K. oglati ali otesani hlodi 80—112 K, trde debele deske 120-200 K. Popraše^vanje po hrastovem lesu je zelo veliko, ker se ga veliko rabi za doge, za železniške vozove in za prage i^velarje). Hmeljj. Na limeljskem tngu v Žaflr'ii ni bilo v pretekli dobi skoro nobpne kupfiije s tujini limeljem in so iiile cene, ki so se gibale n\ed 85 in 110 K za 50 kg, samo na. papirju. \'ohte so letoa po vseli avstrijskib deželali, kjp.r se bnielj priaeluje. o|>ustili dobri <i\e trptjini hmelj.skih nasadov. Zopet je uS*tavilo obtat 1:? avstrijskih pivovarn. Krinlienie živine •/, zeleJitiu žitom prepovedano. štajersko cesarsko namestništvo razgla5a, da je slrogo prepovedano žeti a^i kositi na njivah in poljih zeleim žito in je pokladati kot krmo živini^.. (Tudi je prepovedano pa,sti ži\ino po rijivab in poljili. ki sj obsejana z žitom. Sušite piruico. Urad za, ljudsko prehrano naziianja. da ponekod še vedno ne su&ijo in spravljajo piruii-e. ki ,je izborno knnilo. marvefi da pustijo to zpI kjp ležati. ua segnije. Za 100 kg osnažene in dobro posušene pinii<^e plažuje uvad za krmila na) Dunajii. I.. Trattenhof, po 25 K. Vojjaški konjji za poljska dela. Vojno miuistrstvo jp odredilo. da bo vojaSka uprava tudi letos za laztiii. poljska dela, kot i\\ spravljaiije krme. m želev in za spravljan.jp lesa posojevala- vojaSke konje. Tozadpvnp prošnjp je vložiti potom županstva na pristojno okrajno politiPno ohlast. Vpraiaisja io od^ovoH, Zavoljjo popusuvaii|a %emljiH(''. Iz inariboiskega okraja se nani piše: Gospodje, ki popistiijejo obdelana zpniljišča, opravljajo svoje dplo ponekcKi zelo povrSno. Na moji njivi. ki tvori eno skupno parcel«. imam posejano jtšenioo, rž in konizo. Gospod'»iz me.sta j« zapisal. da je polovico n.ji\e obsejanH « pseaico, kar pa ni rp», ampak je .je samo ena ftotrtina njive. Tako bodo priftle pri teni popiaovanju, ki bi naj bilo nekaloa pocllaga za doloeitev o oddaji žita. velike pomote na dan. Oblast l)o zahtevala- od raene ver p§eiiif.c, koi jp. hom v resiiiiu iinel. Kaj ¦uaj storini? Odgovoi-: ['iSife takoj na cesarsko iiaaiM>stniio in pojasnile, kako sp pOM-^no pojtisu.jp. Slišimo tudi. dn ninogi |.»opisovak'i iz mesta. ki niti od blizu ne po/najo poljskih sadežpv. i)<> vpofetp\ iijo sertanjo su.^o in slabo stanje sptev ter z:i|)išP.io v mnogib slu^nljih namesto slabo »li srednjedobro. dobro ali pravi dobro. N'a te iiedostatki; je treba obkist o|>ozoriti in zahtevati, da se popisovanje, <"'e se že rnora vrAiti, vrši pra\ilno iti ue površno na škodo kmeta, \'s4*ik. po.sauip,znik pa ima tndi pravico, da na licu mesta popisovalea opozori na sSurajne nepravilnosti. V**ak poserstnik tiaj bo ospbno na\zoo. ko sp popisuje. Razne novicc. SfWren dedič. V nekem hotelu v Sair Franoisfii v Kevenii Ameriki jp živela stara. sitna. neznos;ia gosfta. Neki sluga hotela je bil dolofteTi. d^a ji streže. Bil je pameten Človek in sklenil je vse njene silnosti 'inolftp prenašati in vse storiti. kar ukaze. Za to svojo zvpsto jtostrežbo ni dobil od gospe prav nobpnoga daru. niti takrat tnn ni nič cfala, ko jp iz hotela odpotovala. Kmahi nato je pa gospa umrla, in iz oporoke so izvedeli. da jo svnjemu nekdaHJenni slugi v hotelu zapustila 100.000 dolarjev z dostavkom, da dobi Se 200.000 dolarjev. fte bo prve dobro porabil. Za to določilo oporoke pa; sluga ni smel ni(%aar vedeti. Poštenjak jp s prvim denarjem sezidal svojim staršem prijazno hišioo in jim oskrbel prijetno živIjenje za stara leta. \ plaftilo svoje otroSkp ljubezni jp dobil po oporoki seveda Še drugib 200.000 dnl. Kri i/ iMtsa. Kri tpče. o/.iroma, kaplja. iz obeh nosnir. Vzroki krvaven.ja so: Padec ali udarpo na. nos. l.olnp, nosiip siiiznice. raujprrft nosne sliizniop vsled firask \ nosi z nohti. sninp in loilvirnp liolezni. Enkratuo krvavenje nima posnbnili p<isledi»\ ker sp odteklM kri liitro inuloiiiesli. Prtgostno ali redno krvavenjo. ki sp. pojavlja posebno pri bolehnosii sro;( in ledvi« cobisti). pa gotovo škodujje.; kor sp izgulilja preve^ krvi. Pri mnogib \c vzrok pojzoslogii krvavenja ranjena ali bnlna nosna kožn-sluznica. Rani se /, vednim pra.skatijem z nohtovi ali pa vslp.d premorhiega uspkovanja. Tu je treba nos pnstifi lepo pri mirn, posebno vsako siiaženjp z noliti. ki je r.olpji škodp na, zdravjn Se zelo np.dostojno. Konmr t(xy'n kri iz uosa radi bolnib ledvio ali sr^a. si racra zdraviti ledvio.e in sn;p in si bo & tPtn ozdrnvil tuli krvavpn.jp iz nosa. Gos za 140 K. Neka branjevka bllzu Dunaja je kupila gos, ki je tebtala 8 kg, za 110 K. Branjevka je gos prodaia Se tisti dan za 140 K. Llter vlna — 150 K. Na neki graščini blizu Berolina na NemgkJem se je vršila prostovoljna dražba vinskih zalog nekega grofa, ki ima obSirne viuograde v Avstriji in na Ogrskem. Zdražbanih je bilo 1200 litrov in sioer liter po 150 K v našem denarju. Ta svota je pac najvišja, za katero se je k^daj prodalo še tako žlahtno vino. itapfctti Maribor. Mestni prehranjevalni urad nazrfanja, da se bo začenši s 5. junijem prodajala v mestni prodajalni za otrokie do 2 let, izjemoma pa tudi za bolehne otroke od 2 do 3 let, ovsena redilna moka, in sicer proti oddaji krušnih kart. St. Di v Slov. gor. V torek, dne 5. junija, je po dolgi mufini bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, umrla v Gospodu 641etna Jožefa Z e b o t, rojena Brus, mati najšega urednika. in posestnica v Selnici ob Muri. Pogreb se vrši na Telovo, dne 7. junija,, predpoldne na domače pokopališče. Zavedni obmejni Slovenki, ki je vzgojila vse svoje otroke v slovenskem in krščanskem duhu, svetila ve&na luč! Našemu g. uredniku in vsej njegovi veles[>oštovani rodbini naše najsrčnejše sožalje! Sv. Rupert v Slov. gor. Smrt naoi je vzela dne 26. maja mlado ženo Marijo Golob, trgovfcetvo soprogo na Zavrhu, župnija Sv. Ruperta v Slov. gor. K večnemu počitku smo jo spremljali dne 28. maja. Zapustila je moža in štiri male otrotoe. Svetila ji večna Iu6! St. Jurli ob Sčavnici. Pri Ani Štuhec v Kupetincih se je ponesrečil dne 18. maja majhen triletni otrok. Nekaj korakjov od hiše se je potopil v mlaki. Ko je mati pritekla k mlaki, je za/gledala svojega otroka v vodi. Klicala je na pomoč. Ko so prišli sosedje, otroku ni bilo več pomagati; bil je že mrtev. Mati je vsa obupana. Kaj bo rekel mož, ko ob vrnitvi z bojišfia svojega sina ne bo ve5 videl. Ko je bil oče na dopustu, ga je otrok milo gledal in jokal, kakor da bi znal, da se ne bota z očetom ve6 videla. Mati je zelo pazila na svojega sina, a vendar je do nesrefte prišlo. HoČe. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ho6ah sprejema prijave za 6. avstrijsko vojno posojilo. Domoljubi, podpišite vojno posojilo pri doma6i posojilnici! Cadram. Na binkoštni pondeljek smo spremili i" zadnjemu počitku zvesto Marijino družbenico Treziko Breznik, p. d. ZiStovo iz Ugovca, kj je v 21. letu v Gospodu zaspala. N. v m. p.! St. Jurijl ob Taboru. V širokih krogih znaaii in vobde priljubljeni rojak Karel Blatnik ,je postal vojašM računski akcesist pri c. in kr. vojaškem poveljniStvm v Budimpešti. Celje. Mestna plinarna je s 1. juni,jera upoirabo gorljivega plina za zasebno rabo, t. j. za razBvetljavo zasebnih stanovanj, vsled pomanjkanja preinoga skorodane docela ustavila. — Mestpi magistrat je določil za mleko, katero nosijo kmetje v mesto, naj"višjo ceno 48 vin. za 1 liter. Rečica. V soboto. dne 26. majnika. srno l,ukaj pokopali vrlega moža. posestnika Jožefa Časl. brata č. g. Franca Časl. kaplana pri 8v. Miklavžu pri Ormožu. Pogreb je vodil g. brat ob asistenci domačih g. duhovnikov. Vsej velespoštovani rodbini iiaše iskreno sožalje. Rajnemu pa svetila večna luč! - SmiheJ nad Mozirjem. Dne 18. inaja smo pokopali 171etnega mladeniča Pavla Goltnik. Bil je potrjen k vojakom in ravno tisti tian, ko bi moral iti k vojakom, smo ga djali v hladen grob. Bog tolaži žalujoče ostale! Ba.thenburg. Po dolgi in mučni bolezni h- ' ' 23. maja rnnrla Terezija Kukovič, pridna in z ! r mladenka, stara komaj 20 let. Kako draga jt . ia vsem, ,je pokazal njen pogreb, veliko slovilo sosedov in prijateljev. zlasti Članic Marijino tlrnžbe, je moJilo ob njenem prezgodnjem grobu. PoMvaj v miru, blaga Rezika! Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 razuovrstnih križevih potov. Spisal Fr. Segula. Take ?birke križevih potov ni dobiti pri nobeuem uarodu. Kot dodatek je pridjan šo poseben molitvenik, obsegajoČ sv. mašo in razne pobožnosti v Čast trplienju Kristusovemu, kakor tudi moljtve za popoldaiisko službo božjo. Stane v platno vezan z rde^o obrezo K 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Narofia se v Tiskarui sv. Cirila v Mariboru, Na Kalvarilo n. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Segula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnhn pastirjem. V kniigi so natanfine razprave n toh-le predmetih: 1. Poftetek in razvoj Križ. pota. 2. Natancna doloCila o ustanavljanju Križ. po<a 3. Odpustki sv. Križ. pota. 4. Stacijonski križci. B BratovSčina Živega Križ. pota. 6. Obrednik za Križev pot. 7. Lega in zgodovina Križeve ceste v Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet jc torej silno zanimiv in p. n. gg, duhovnikom jako koristen in, pbtreberu zato knjigo prav toplo priporoSarao. Stahe, pa y rdefii pbrezi K i.,$d;..y zlati obrezi K 2B0. . Narpease, v Tiskafni sy. , Qirila,, y Mnrjboru. ¦¦¦•¦¦¦ ¦ . :. ¦¦.• ¦ ¦¦•¦¦.-