i PLANINSKI VESTNIK
Pa nas bodo gore kljub novim mejam še pove-
zovale?
o Jordan
Klemenčeve Gore
Ob stoletnici slovenske planinske organizacije bo izšlo kar precej knjig, posvečenih temu okroglemu jubileju (kakšna pa je celo že izšla). V založbi Dia studia, ki je last fotografa in alpinista Staneta Klemenca, torej v samozaložbi, bo že konec letošnjega novembra izšla v formatu 24 x 32 centimetrov, se pravi v formatu monografije, fotomonografija »Gore«, v kateri bo predstavljeno visokogorje Julijskih Alp, Kamniških in Savinjskih Alp ter Karavank, 160 barvnih fotografij največ velikega formata, tudi prek dveh knjižnih strani.
Stane Klemene, ki hodi po hribih že več kot dvajset let, malone ves čas s fotografskim aparatom, je imel takšno knjigo že dolgo v mislih in načrtih, zbranega je imel tudi že ogromno gradiva, vendar so ga morali spodbuditi prijatelji, da je zbral kakšnih 3000 diapozitivov, ki jih je posnel v zadnjih približno šestih letih, in med njimi izbral najboljše. »Ko sem se že odločil vložiti v ta projekt toliko denarja, sem skušal zbrati fotografije znanih in manj znanih gora, posnete iz manj znanih zornih kotov, predvsem iz zraka. Ker je večina dosedanjih monografij predvsem poletnih, je v moji knjigi največ fotografij iz zime,« nam je dejai Stane Klemene, »večina pa je tudi posnetih iz drugačnih, manj znanih zornih kotov.« Knjigo v nakladi 3000 izvodov v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku bodo natisnili v tiskarni Gorenjskega tiska v Kranju. Besedila bo v knjigi razmeroma malo: spremno besedo je napisal inž. Janez Bizjak, poleg tega besedila je ob fotografijah napisano v glavnem le to, katera gora ali gorska skupina je predstavljena na sliki. Knjigo oblikuje Marjan Paternoster.
Namesto nekaj odlomkov branja za pokušino predstavljamo na naslovni strani Planinskega vestnika eno od fotografij, ki bo objavljena v Klemenčevi fotografski monografiji »Gore« (»Moje gore je napisal že Bonatti, Slovenske gore pa tudi že imamo,« kot je dejal Stane Klemene).	M R
Prebujanja Posočja_
»UPI, podjetje za urbanizem, projektiranje in inženiring, načrtuje in usklajuje posege v urbanem okolju in krajini. Njegovo sporočilo v vlogi založnika koledarja .Prebujanje '93' je, da so le načrtni in strokovni posegi v kulturno krajino porok za ravnovesje v njej. To pa ni le želja, temveč zahteva naših zanamcev.« - To je
sporočilo na zadnji strani šeststranskega koledarja za leto 1993, ki ga je idejno zasnoval in za katerega je prispeval fotografije znani alpinist (po poklicu pa gozdarski inženir) Edo Kozorog. Na isti strani koledarja tudi piše, da je avtor kmalu spoznal dokumentarno vrednost fotografije, potem ko se je pred dobrimi desetimi leti začel aktivno ukvarjati z alpinizmom, medtem ko skuša zadnja leta svoja opazovanja v krajini izpovedati tudi z izrazno krajinsko fotografijo. Kozorogov (če ga smemo imenovati po avtorju) koledar je eden od prvih, ki je izšel za prihodnje leto - že pred letošnjimi poletnimi počitnicami. Na njem so predstavljeni motivi iz njegove najožje hribovite in gozdnate domovine Primorske in Posočja: motiv iz Spodnjih Julijskih Alp nad Baško grapo, pokrajina ob Soči pred nevihto, Mangrt nad Loško Koritnico, pragozd Bukov vrh na obrobju Trnovske planote, dolina Tolminke in domačija pod Poreznom, vse odeto v tančico skrivnostnosti, vse v meglicah prebujanja, vse v romantičnih barvah in svetlobah, ki dajo slutiti neodkrite čare. Koledar je mogoče kupiti pri UPI v Tolminu.
M. R.
Društvena glasila_
Vrsta slovenskih planinskih društev izdaja svoja društvena glasila in uredništvo PV je od pomladi do zgodnje jeseni spet dobilo nekaj zanimivih številk.
Vsekakor moramo (spet) na prvem mestu omeniti Sledi, glasilo PD »Dr. Gorazd Zavrnik« z Medicinske fakultete v Ljubljani, ki so ga uredili zdravniki Marjan Kordaš, Andrej Mašera in Lovro Stanovnik. Kot smo doslej že večkrat poudarili, je to ta čas najboljše slovensko planinsko društveno glasilo, iz katerega (na drugem mestu) spet ponatiskujemo enega od prispevkov, ki je nedvomno zanimiv za najširši krog planincev. - Najtežji del uredništva spet nosi glavni urednik Marjan Kordaš, ki je velik del tudi fizično napolnil to številko glasila. Medtem ko se iz prejšnje številke spominjamo dvojezičnega prispevka o tem, kako imajo Karavanke po dolgem času spet dve strani, lahko v tej številki beremo trijezični prispevek »Pomembno sporočilo z gora«, to pot z območja naših gora, kjer so nekoč sekla bridka jekla in kjer Soča je krvava tekla: razmišljajoč prispevek o nesmislih zgodovine, ki se tudi zdaj ponavlja v drugih hribovitih območjih.
Letos je PD PTT Ljubljana začelo izdajati svoje glasilo Pod Prisojnikom in je doslej izdalo že tri številke, ki so jih uredili glavni urednik Jure Srhoj, odgovorni urednik Lojze Cuznar, urednika Rado Radešček in Boris ZiherI ter tehnični urednik Janez Mežan. Gre za tiskano glasilo, ki se je menda prvo med slovenskimi planinskimi društvenimi glasili začelo pripravljati na sto-
42