Hatoliik cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.	V Ljubljani 23. malega serpana 1869.	List 30.
Cerkvene pesmi.
Prestavlja J. Bile.
Baaes radtajmo se. i.
(Sacris Solemniis.)
Danes radujmo se dneva častitega In iz serci naj se pesmice zlegajo; Staro naj vmakne se, novo vse bodi zdaj: Serca, glasi in djanja vse.
Zadnje večerje spominek obhajamo, V kteri je Kristus podaril aposteljnom, Jagnje in kruh, kakor zakon veleva, Ki je z očaki sklenjen bil.
Kadar so jagnje zavžili in nehali Jesti, Gospodovo telo je dano jim. Kolikor vsi, ravno toljko prejel je vsak 'z rok Njegovih, — to ver'jemo.
Svoje podaril za hrano jim telo je, Cašo kervi je prežalostnim piti dal, Rekši: Vzemite posodo, ki dam vam jo, Sleherni pije naj iz nje.
Tak je postavil daritev precenjeno, Ktere opravek zročiti je hotel le Mašnikom samim. DarVati tak morajo, Da jejo in daj6 drugim.
Angeljski kruli je postal kruh Človeški, Kruh ta nebeški spolnuje podobe vse: Čudna stvar! Vživa Gospoda zdaj svojega Revež, hlapec ponižni.
Tebe Božanstvo trojno mi prosimo, Kakor slavimo Te, tak Ti obišči nas. Pelji po potu nas, kamor želimo,
K luči, v kteri bivaš Ti. Amen.
II.
(En, ut superba.)
© pmveteoa sereu Je^asovem. i.
(Auctor beate saeculi.) (Svetd začetnik blaženi.)
Sveti začetnik blaženi, O Kristus vsih Odrešenik, Svitloba luči Očetove, Bog pravi od pravega Bogi.
Ljubezen Te je silila Vmerljivo nase vzet' telo, Da novi Adam verneš nam, Kar vzel nam stari je oČik,
Ljubezen, ki je vstvarila, Zemljo in moije in zvezde, Ki je milVala očakov greh, In nam zdrobila spone je.
Iz serca naj ne vmakne se Ljubezni moč precenjene, Iz vira tega naj ljudje Zajemajo vse milosti.
Zato je s buTco zbodeno, Zato je britko ranjeno, Da spira nam vse madeže S studencem vode in kervi.
Naj slava Očetu s Sinom bo, In Duhu trikrat Svetemu; Naj bode moč jim ino čast, Naj bode večna jim oblast. Amen.
Glej, v grehih in v ošabnosti Druhal divjaška naša je Nedolžno ranila serce Božansko v nelivaležnosti.
Glej, sulico vojakovo Zabodli grehi naši so ; Bodalo britko brusile Ostudne hudobije so.
Iz serca britko ranjen'ga Kodi se cerkev Jezusa, In cerkev lad'je vrata je V blagor dana ljudstvom vsim.
Iz vrit tih zvira milost nam, Ko sedem virov bistrice, Da tam obleko vmazano Očist'mo v kervi jagnjeta.
Sramotno vernit' se je v greh, Ki rani serce presveto , Prižgimo rajši v sercu si Ljubezni plamen Kristusa.
Dodeli to, o Jezus, nam Z Očetom, Duhom blaženim, Katerim bodi moč in čast In vlade vekomaj oblast! Amen.
Serce, zakona skrinja Ti, Al ne nekdanje sužnosti, Temuč ljubezni, milosti In usmiljenja neskončnega.
III.
(Cor arca legem continens.)
Pod tem ljubezni znamenjem Terpeč skrivnostno in v kervi Je Kristus mašnikov glavir Obe daritvi daroval.
Serce, svetišče zakona Sedanj'ga neoskrunjeno. O tempelj bolj ko stari svet, Bolj vredno zagrinjalo Ti.
Ljubezen hotla je leto, Da meč te rani in odpre; Da nevidljive molimo Ljubezni rane vsekane.
Kdo ljubil ne b' ljubečega? Kdo rešen nebi ljubil ga ? Stan'vanja večnega ne bi Kdo v sladkem sercu si izbral?
Naj slava Očetu s Sinom bo In Duhu trikrat Svetemu, Naj bode moč Jim ino čast, Naj bode večna jim oblast! Amen.
Daritvi veUkoaooai.
(Victimae pasehali.)
Daritvi velikonočni darujmo livalne pesmi, kristjani. Jagnje odrešilo je ovce; Kristus nedolžni je grešnike z Očetom spravil.
Smert in življenje ste se bili v prečudnem dvoboju; voditelj življenja umorjen — živ kraljuje.	_
Kaj si vidila na poti, Marija? prosim, daj nam doznati! Vidila grob sem živečega in njega, ki vstal je, v slavi blišeeega; angelov priče vesele; pert in povoje bele. Vstal je Kristus, upanje moje; pred vami pojde v Galilejo.
Vemo, da je Kristus vstal od smerti resnično; Ti. Kralj zma-gavec, skaži nam milosti. — Amen, Aleluja.
Tebe Boga hvalimo.
(Te Deum laudamus.)
Tebe Boga hvalimo — Tebe Gospoda spoznavamo.
Tebe večnega Očeta — vsa zemlja povikšuje.
Tebi vsi Angeli — Tebi nebesa in vse moči nebeške,
Tebi Kerubi in Serafi — neprenehoma prepevajo:
„Sveti, sveti, sveti — Gospod, Bog SabaoL"
Nebo in zemlja je polna — slave Tvojega veličanstva.
Tebe preslavna — aposteljnov truma;
Tebe zbor — prerokov časti;
Tebe mučencev hvali — družba belo oblečena.
Tebe po svetu širokem — slavi cerkev presveta;
Očeta — veličastna neskončnima.
Častitljivega pravega Tvojega — edinega Sina.
Svetega tudi — Duha Tolainika.
Ti si Kralj slave — o Kristus.
Ti si Očetov — Sin večni.
I>a nas odrešiš, človek postaneš, — ni Ti preslabo truplo Device.
Ti si iztergal smerti zelo — Ti si vernim odklenil vrata nebeške.
Ti sedis na Božji desnici — v slavi Očetovi.
Vemo, da prišel — bodeš nas sodit. Torej te pro.-imo, usmili »•e Svojih služabnikov — ktere si rešil s Svojo drago kervjo.
Daj, d* v družbi Tvojih svetih — večno dosežemo slavo.
Reši, o Gospod, ljudstvo svoje in blagoslovi svoj delež.
Vodi tiste — in povzdigni une na vekomaj.
Dan sleherni — Tebe slavimo.
In hvalimo Tvoje ime na veke — in na vekov veke.
Blagovoli Gospod, dan dauašnji. — greha nas varovati.
Vsmili st- nas. Gospod, o usmili se nas.
Skaži nam milost svojo, o Gospod, — kakor smo v Tebe zaupali.
V Tebe, o Gospod, sem zaupal, — na vekomaj ne bom • »sramot*'n.
Ali /e vera v politiki potrebna t
(Po Secondo Franco.)
Životari neko novo v stanovljcno tako imenovano katoličanstvo ^češ — katoličani?;, ki je tako vstrojeno, da vse sterpi, kar se od njega zahteva, če je tudi zoper vero. Je previdno in z obema očesoma miži, če tudi vera škodo terpi; je miroljubno in nikdar ust ne odpr«-: je ponižno in nerado ukazuje, kar je veri v prid; je nekako prebrisano in živi od očitnega spolno-vanja vere odmaknjeno življenje; ne nadleguje vesti z ozirom na dogme in verske dolžnosti; ne moti duha z učenjem potrebnih katoliških resnic; dovoli rado, kar se od njega tirja, če je cerkvi v škodo ; je zadovoljno samo s kako družino in se ne sili v zunanji tir družinskega življenja. Tako katoličanstvo je navadno v hišah, bi djal, razsvitljenih oseb v šegi, kakor so nekteri poslanci, kaki ministri, ali kteri sodnikov, marsikteri deržavni možje itd.; razteza se še na tiste, ki so povsod pripravljeni mu z lučjo svetiti in skut nositi. Morebiti me vprašaš, kako se do te nove vere dospe? Odgovor je ta: Načelo njihovo je, da pravijo, „vera ima opraviti z nebesi in se ne meša v človeške zadeve." „Zmernost zahteva pravo zlato sredino v vsih rečeh, in v svojih načelih ne sme človek izključljiv biti." „Ako se vera na take stebre opira, krepko koraka in se ne boji nikakoršnib zmot." Ali je pa to tudi verjeti, in bo hotel Bog tako vero za svojo spoznati? Berzo hočemo viditi.
1. Vera se ne sme v zunanje kolovozje družin s tva mešati, pravijo ti urnovavci. Da se vera ne sme v zunanjosti mešati, to se pravi, da ne oskerb-Ijuje posvetnih naredb, to je očitno. Vera gotovo posvetnih postav ne dela, ona ne vadi vojakov, ne oskerb-ljuje posvetnih zakladov, ne zapoveduje vojsk in ne sklepa miru v tetn oziru, kakor se v posvetnem življenji godi. To vse se samo po sebi razume. Da bi se pa vera s svojo močjo, s svojimi postavami v vse te reči mešati ne smela, to je do temelja napačno , lažnjivo in pogubijivo. Kaj je vera? Vera je zapopadek vsih dolžnost, ki jih imamo do Boga in do bližnjega. Je tedaj očitno , da vera ne obsega samo molitve, zakramentov , daritve sv. maše in druzih pobožnost, temuč tudi prav posebno, kar se tiče poštenosti, pravice in druzih čednost, s kterimi se Bogu prijeten dar daruje. Kako bi se torej vera v zunanjost posvetnega življenja mešati ne smela? Ali zamore družinsko življenje obstati brez pravice, brez poštenosti, brez čednost in brez večnih božjih postav? Ako bi to obveljalo, neha biti družinstvo človeško in nastane čeda divjih polasti.
Neslanost tega stavka se še bolj zapopade, ako nektere točke, ktere od vere popolnoma odstraniti hočejo, na tanko prevdarimo. Politiko, pravijo, je treba naj pred obvarovati pred vplivom vere. Ako nektere ljudi poslušamo, kadar gre za dobrote njih lastne dežele in za razmere narodov, ravno tako delajo, kakor bi vera ne imela z vsemi temi rečmi nič opraviti. Prosim vas pa, ali niso družine se tesneje kot posamezni ljudje zavezane, pravico v vsakem oziru ohraniti, in s tim Boga častiti? To bi bilo lepo, ako bi tatvina, roparstvo, moritve in krivovera le takrat greh bile, kadar kaj tacega posamezni storijo, kadar pa kaj tacega družine, ali cel6 narodi počenjajo, ni samo to nikakoršna pregreha več, temuč naenkrat nastane vse to naj lepši čednost! Ali se vam meša?.. Očividno je torej, da se mora vera tudi med diplomacijo in drugo politiko mešati, ona mora skerbno oko povsod imeti, tam pa še posebno, kjer ji lahko veči nevarnost proti, in ako ne pazi, nastane lahko velika nesreča.
Mnogotere oblike, ki se v različnih časih v kaki deželi vstanovijo, res veri niso mar, ako se reč le po verhu vzame. Zgoditi se zamore, da prava oblast-nija in pravica, zapoved prave koristi, še celo potreba tirja spremembe. Ali pa niso tudi spremembe mogoče, ki obstoječe pravice hudo žalijo, in kadar se to zgodi, ali mar ni po vsakem načinu pravično, da se vera za resnico in pravico potegne? Ali ne sme morebiti vera več učiti, da je tatvina greh, ali naj mar neha stražnica resnice biti? Dalje, ako bi take spremembe ne ostale samo politične, temuč bi se razširile in začele popravljati cerkvene postave in vstavo, škodovati čistosti vere in bi nravnosti veliko škode pripravljale; ali naj tukaj vera tudi nič govoriti ne sme? Mnogi novo-šegni postavodajavci se dostikrat kislo derže proti veri, akoravno je njim nar bolj potrebna dobra vera. Postave morale bi načelom pravice, poštenosti in vere vselej tako primerjene biti, da bi drugač ne zadobile poterjenja. To so spoznali neverniki že po luči zdrave pameti in vselej so svojim bogovom v postavodajstvu veliko opraviti dali, bogovi bili so vodniki postavoda-javcem. Zakaj bi tedaj veliko več prava vera takim možem z zapovedjo pravice, resnice in ljubezni ne zagotovila vspeha, ki bi ne bil samo nji v prid, ampak vsi deržavljani čutili bi njegov blagoslov. Kdor bi mislil postave brez vere dajati, bi bil samosilnik in ne vlada-vec po božji milosti. Verh tega je tudi mogoče, da so postava pregreši iz nevednosti, ali tudi iz hudobije po-stavodajavca proti pravici ali proti veri; kdo ima na vse to pravico in dolžnost na ravnost se pritožiti zoper take reči, če ne ravno vera, ktero je Bog človeku naj boljši vodnico dal?
Tudi sodniki včasi menijo, da čisto in zgolj mertva čerka postave jim popolnoma zadostuje, in da ne potrebujejo Boga in vere; pa kdo je tako močno potrebuje, kakor ravno sodniki? Kje na svetu so neki take postave, da bi marsikakih reči v svojem poslu sodivci ne našli, ktere le po lastni previdnosti in vesti razsoditi zamorejo; ako pa vera njih nobene poštene podlage nima, kako bodo potem zapeljivemu blesku zlata in srebra, kako bodo prijaznosti, strasti, boječnosti in vsim drugim hudobijam človeške slabosti slovo dali? (Kako se je zlasti dandanašnji na porotnike zanašati, da bodo prav delali, ako bi ne bila vera perva in naj močnejši podlaga njih djanja?)	(Dalje nasl.)
Čertice o cerkvenem petju•
Kdo je bil pervi, ki je skladal pesmi in speve, ne ve se; da je pa nravni človek svoje nravne čuti naznanjal s pevskim glasom, posnemamo po otrocih in taki mladosti, ki ni bila učena na glasbo ali je tudi še
slišala ni. Stvarnik je tedaj tudi v tem dal človeku pred-stvo pred drugimi stvarmi.
Kakor naravno je, da so bile v začetku daritve spomin serČne hvaležnosti do Stvarnika; tako naravno je tudi, da so narodi svojo radost pri daritvah sklepali s petjem; kakošna je bila ta glasba pri raznih narodih — kdo bode skazoval? O času Davida in Salomona imeli so že vravnano petje in godbo , to kaže psalm 149. in 150., ker tukaj David sam opominja, da naj Boga hvalijo s petjem in godbo. Bere se, da je imel David blizo 4000 pevcev, in Salomon je najel za novi terapel mnogoverstnih godcev, da so povzdigovali slovesnost pri
službah Božjih.
Perve šole, ki so bile pri Hebrejcih vstanovljene, so gojile posebno glasbo in skladbo.
Da so pervi kristjani sprejeli petje v svoj obred, kaže nam to, ker jih aposteljni v svojih listih na več krajih opominjajo, da naj pojejo psalme; Kristus sam je pel z učenci po zadnji večerji hvalno pesem.
Prava doba za cerkveno petje začela se je v če-tertem stoletji, potem ko je bil cesar Konstantin vzel kristjane v varstvo in jim dovolil očitne Božje službe.
Ko je bila tedaj cerkev prosta in so kristjani imeli obrede in opravila po cerkvah, mislili so cerkveni očetje, kako bi vpeljali in zboljšali petje pri službah Božjih. Kmalo se je razlegalo cerkveno petje od juga proti se-verju in napredovalo je od dne do dne. Posebne zasluge pridobili so v tem obziru: sv. Ignacij, škof v Antijohiji; s v. Krizostom, škof v Carigradu; sv. Bazilij; sv. Ambrož, škof v Milanu, ki je zložil zahvalno pesem in več drugih himen ; sv. Avguštin, škof v mestu Hiponu v Afriki; sv. Hjeronim je napravil petje tudi pri minihih; papež Silvester je vstanovil pevsko šolo, papež Hilarij jo je pozneje poterdil in zboljšal. Naj več pa je storil papež Gregor I, ki je vodil katoliško cerkev od leta o*Jl do leta 604 ; on je odpravil staro gregovsko, nepripravno glasopisje, zaznamoval je stopnje glasov z abcdnimi pismenkami nad besedo, je dodal od sv. Ambroža sprejetim štirim glasbinim verstam še štiri nove, kterih vsaka stoji poleg une za štiri stopnje nižji; nabiral in izbiral je stare cerkvene speve , ter jih popravljal in vravnal. To vredeno zbirko je izročil cerkvi z ukazom, naj bi se vselej in povsod ravnali po teh spevih. V ta namen so te speve, ki jih pojejo še zdaj v cerkvi pri Božji službi, obesili v knjigo napisane na zlato verižnico poleg altarja sv. Petra. Ti spevi se imenujejo „koral" ali Gregorjevi spevi in se razločujejo od Ambroževih, ki jih je vstanovil sv. Ambrož in so iz starejše dobe; to je zaklad, zavoljo kterega nas zavidujejo umni ne katoličani.
Sv. Gregor je gledal posebno na pevske šole ter jih je zboljšal in pomnožil. Toliko vnet je bil za to reč, da je neki sam podučeval dečke, in nikdo^ ni mogel postati duhoven, kdor petja ni umel dobro. Se zdaj kažejo v Kimu sobo, kjer je sv. Gregor podučeval in palico, s ktero je učencem dajal mero pri poduku.
Mnogotere napredovalne dobe v posvetni glasbi so vrivale svoje umetniške znajdbe tudi v cerkev in vrinile s časom toliko napak v svetišče, da so cerkveni očetje pri raznih zborih resno postopali, da bi se to odpravilo. Papež Pij IV je odbral osem kardinalov, kteri naj to reč dobro prevdarijo in odpravijo novo posvetno glasbo iz cerkva, in napravi naj se spet staro Gregorjevo petje. Bili so pa nekteri pri tem zboru, ki so terdili, naj bi se pred poskusilo, bi li bilo mogoče zediniti staro petje harmonično z umetniško stopnjo tistega časa prav v duhu cerkvenem. Za to težko delo je bil izvoljen Pa-lestrina, tako imenovan po rojstnem mesticu (pravo ime njegovo je bilo Janez Peter Alojzij Sante), in izveršil je svoje delo vredno takega mojstra. Spisal je za po-skušnjo tri maše (latinske) za same pevske glase in po-
gevaje jih dopadla je posebno tretja, imenovana „Missa apae Marcelli," tako da se ni več mislilo na to, da bi se odpravili novi spevi, temuč le, da bi se v tem duhu napredovalo. Zasijala je po Palestrinu nova doba. Vstanovil je on nove šole v Rimu, iz kterih so prihajali mojstri, ki so napredovali v negovem duhu. Naj bližje mu je bil v svojih delih Ludovik da Vittoria, španjski duhoven, ki je bival pozneje v Rimu. Drugi te verste so: Nainini, Alessandro Romano, Orlando di Lasso, Allegri, Baj, Scarlatti, Marcello, Pergolesi, Lotti, Leo, Durante, Baini in več drugih. Spisi teh mojstrov se imenujejo cerkveno-klasične dela. Kako se glasijo ti spevi, je težko povedati; naj govorijo tedaj o tem zvedeni možje. Baini, papežev pevovodja (-h 1848) je rekel o maši „Missa papae Marcelli'*: Ko so ti glasi per-vikrat zadoneli v svetišču, kterega so malo pred ove-ličastile slikarske podobe in umetniški kipi, ste vstale umetniji objeli svojo vredno sestro — in bolj začudeno ginjeni so bili poslušalci, ko . laj od godbe in poezije gregovske naj imenitniših moji ov. Oulibischen, živ-ljenjopisec Mozartov, izrekel je ves navdušen: V letu milosti 15G5 je zapovedal Beg svojemu hlapcu Alojziju Praeneste-u, naj navdahne cerkveno petje (koral) z duhom umetnije, in Alojzij odgovori: Gospod, tvoja volja se zgodi! in spremenjeui koral razlegal sc je enak angelskim zborom. Veličastna glasba zasijala je v sveti zarji. Proske, korar in iskren nabiralec klasičnega glas-benstva, piše : Nepozabljivo mi ostane petje maše „Missa brevis," od Palestrina, v kapeli Sikstinski na vsih svetnikov dan 1834, ktero je vodil tako nravno in navdušeno, da so bili pevci z vsakim pogledom in z vsakim migljejem vsi veselo prešinjeni (elektriziranh. Nebeško lepi trispev „Benedictus" so peli tako zamaknjeno iu s tako pobožnostjo, kakor ko bi vodil petje knez ke-
rubinov....... pred božjim tronom. Bach, imeniten
orglavec in komponist, je rekel: To so dela, pisane s skrivnostnimi čerkaiui, ki nič ne ztlajo, ako jih pojemo navadno; le če smo dobili ključ do pravega, pride zemo na svetlo iz mertve pismenke.
Prednost imajo te kompozicije tudi zavoljo tega, ker so vredene liturgično prav ali po cerkvenih pravilih.
S časom se je iznašla in vpeljala dvorna godba. Vsake baže oblike, vsake baže mera, vsake baže glas-bine orodja so se verstile v velikih in ušesu všečnih harmonijah. Od začetka te dobe popevali in predstavljali so zgodbe sv. pisma, na pr. Jožet v Egiptu, Mojzes id., imenovane ,.Oratorium"; pozneje so spisovaii in še spisujejo in predstavljajo svetne zgodbe, ki jih imenujejo »Opere.44 Ker je bil in je še zdaj pri takih sostavah poglavitni namen, da ljudem dopadajo in da si pridobi spisatelj umetniški venec, se trudi vsaki, da znajde kaj novega , kar se še ni slišalo, na pr. kako novo orodje, kako bolj prijetno sostavo harmoničnih barv, da bi se odlikoval ko mojster nove dobe. Ti pisatelji so raztegnili svoje iznajdbe čez gledišni oder in dobili smo v ccrkev latinske maše od Ilajdna, Bethovna, Mozarta, Schiedermajerja in mnogo drugih, dela polne umetnosti. Ker pa ti spevi niso v duhu cerkvenem pisani, ker se pisatelji niso deržali cerkvenih pravil, ker motijo množino, kakor bi bila godba vse v ccrkvi, — torej nimajo vrednosti za cerkev.
Proske je menda pervi začel kermiti na pravo pot. Bil je Proske poprej vojaški zdravnik; prestopivši v duhovski stan pečal se je jako s cerkveno glasbo, ki jo je moral že pred dobro razumeti. Sel je v Rim in obhodil druge velike mesta, preiskoval vse arhive, prepi-saval mnogo klasičnih spisov in rešil jih gotove zgube. V 25 letih svojega pripravljanja čutil se je dosti močnega dati na svetlo velik zaklad pod naslovom „Musica
divina." Založnik Fried. Pustet v Regensburgu znižal je
*
zdaj ceno od 60 gl. na 30 gl. Želeti je, da bi saj veči farne cerkve imele te cerkveno-klasične dela; marsikteri učitelj ali orglavec bi se modril pri njih. Drugo važno cerkveno delo je Mettenleiter-jev „Enchiridion chorale," knjiga, ki obsega vse cerkvene speve, kteri se rabijo [po katoliških cerkvah med letom z orglami ali pa brez orgel in se dobiva ravno pri tem bukvarji. Štefan Liick, korar v Trier-ju, je izdal praktično zbirko klasičnih del z navadnimi notami (tigural). Kar nam je odperl Proske staro-cerkveni zaklad glasbeni, pred 30 leti, začelo se je bolj gibati na tem polji. Napravljale so se družbe za zboljšanje cerkvenega petja, in to je pomagalo, da imajo po mnogih cerkvah v Nemčiji prav vredeno cerkveno petje, in mnogokrat se bere, kako so tu in tam popevali kako staro cerkveno - klasično delo. Napravile so se po več krajih na severnem Nemškem in po Tirolih družbe sv. Cecilije, ktere imajo namen odpravljati posvetne fraze iz cerkvi in vpeljati li-turgično pravo petje. „Musica sacra" in „Fliegende Blat-ter fiir kath. Kirchenmusik," ki oboje izhaja pri Pustet-u v Regensburgu in se dobiva oboje po 2 gld. na leto z glasb, dokladami vred, razjasnuje in se jako poganja za zboljšanje cerkvenega petja; razpisujejo se pa tudi darila za nar boljši dela in — ta reč napreduje.
(Konec nasl.)
Tri mesce na Julrovem.
XL.
(Karmelska gora in njena zgodovina. Elija, njegov čas in njegove čnda. » redpodobna meglica. Mladi Jezus s svojimi starSi na Karmclu.
Samostan na Karmelu. Elijev Studenec. Preroška šola.)
Prišel sem s popisovanjem na hrib Karmel, pa ne vem, kako bom prišel z njega, ker od tega preimenit-nega kraja bi se prav lahko dale popisati cele in ne prav majhne bukve. Naj poskusim povedati nekoliko.
Na vsem Jutru je malo tako lepih in davno in neprenehoma imenitnih krajev, kakor je gora Karmel v rodu Ašerjevem, na gornjem koncu obljubljene dežele. Znan je ta hrib iz zgodb sv. pisma in iz deleč razširjene karmelitarske bratovšine in karmelskega reda. 1200 čevljev se dviga Karmel nad morje, ktero ga ob znožju spira in naj lepši školjke ali mušeljne in druge znamenitosti na obrežje meče. Karmel pomeni „vertni log" ali ,.drevesnik" in res je bil v starodavnih časih z oljkami, vinskimi tertami, germovjem in lepodišečimi zeljši tako obrašen, da prerok Jezaija celo Odrešeniko-vemu kraljestvu, kakor „častitljivost Libanovo," tako tudi „lcpoto Karmelovo" obeta. (Jez. 35, 2.) To pa po pravici, zakaj zemlja se nikjer tako lepo ne obdeluje, umetnosti nikjer tako ne cvete jo, kakor v Odrešen iko-vem kraljestvu, to je, po keršanskih deželah. Tudi Karmel več nekdanje lepote nima, odkar so nejeverniki une dežele gospodarji, ker oni le podirajo, kar prebi-vavci Kristusovega kraljestva lepšajo in napravljajo. Karmelski klošter sam so neverniki že trikrat bili raz-djali, kj so ga ravno verniki pred ne dolgo časom s stroški 500.000 frankov zopet zidali. Vender še zmiraj ima Karmel toliko lepotije, da se lahko povzame, kaj jc nekdaj bil; oljke in lovori rastejo ob njegovem znožji, hiacinte, narcisi in veliko druzih dišečih cvetlic ga zališa, mnogotere razdjanja in podertine kažejo, kaj je nekdaj tukaj bilo.
Ozriuio sc pa nekoliko v zgodovino tega kraja.
Na tem hribu je živel več kot 900 let pred Kristusom preslavni prerok Elija v taki svetosti, da mu Bog ni dal navadne smerti umreti, temuč ga je Enohu enako v sv. rai prestavil, od koder ima ob koncu dni zopet na svet priti. Ob tistem času je bil Ahab kralj v Izraelu, hudobnež perve verste, v veri vnemarnik ali indileren-tist, ki je bil za ženo vzel hčer sidonskega kralja Et-
baala, vso spačeno in razuzdano Jezabelo. Na njeno tišanje ji je v moževski slabosti privolil vSamarii baalov tempelj zidati s 450 lažnjivimi preroki, in še 400 druzih neverskih duhovnov za vse druge malikovavske hrame in loge po deželi, ktere je s tujstva poklical; duhovne Gospodove pa je dal moriti. Tudi Eliju samemu je po Življenji stregel, ko mu je bil zavoljo tolike hudobije veliko sušo napovedal. Prerok je mogel bežati pred njim, pervič k potoku Kari tu ob Jordanu, in potem v slovečo Sare p to v Fenicii med Sidonom in Tirom, kjer je vdovi Sunamitidi v hvaležnost za sprejet j e njenega umerlega sina k življenju obudil.
Silne britkosti je bil kralj pripravil nad deželo s svojimi pregrehami in spečanjem z nejeverstvom; že tri leta in 6 mescev ni bilo dežja na zemljo; kralj pa je nesrečo le preroku Eliju pripisoval in ga je povsod dal iskati, da bi ga umorili. — Ker pa navadni pomočki niso nič več pomagali, je Bog s čudežem ljudstvo podučil, kje da je resnica. Neprestrašen stopi Elija pred Ahaba, mu očita njegovo in njegove hiše pregreho, ter mu naroči, da naj k njemu na goro Karmel pošlje vse Izraelce, pa tudi 450 baalovih prerokov in unih 400 lažnjivih prerokov, ki so bili pologih sem ter tje po deželi in so živež dobivali od Jezabeline mize. Ker je lakota tako hudo pritiskala, se uda Ahab, da bi le šiba nehala, in tudi sam gre na Karmel. Tedaj Elija pred ljudstvo stopi in jih nagovori, rekoč: „Do-klej še bote omahovali na obe plati. Ako je Gospod Bog, deržite se njega, če je pa bal Bog, se tega der-žite!" Vse ljudstvo molči, ker čutilo je, da je prizadeto. Zdaj se na Elijev svet zgodi tista znana poskušnja z darovanjem in z ognjem. Neverski preroki si pripravijo junce na altar za daritev, ognja pa ne pod njo, potem kličejo svoje bogove, da naj z ognjem z nebes zažgo daritev; skačejo in plešejo krog altarja, si z nožmi rane delajo, da bi bala k usmiljenju nagnili, in počenjajo tako od jutra do poldne in še le naprej ; pa vse zastonj.
(Konec tega oddelka nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. „Dušna hrana za katoliške deržine, ali keršanski nauk in življenje svetnikov, s podobami."
—	Veliko se je popraševalo, kdaj se bode to tolikanj koristno delo nadaljevalo, ki se je bilo s VII zvezkom za precej časa pretergalo? Sedaj pa so prišli trije zvezki skupaj, namreč VIII, IX in X. Znano je, da to silo koristno delo na svitlo daje g. Giontini, spisuje gosp. bogoslovski prof. And. Zamejic. Sezite po lepem delu!
Za poslanca v deželni zbor je družba „Slovenija" na mesto odstopivšega gosp. Fid. Terpinca priporočila gospoda Franceta Kotnika, posestnika iz Verda pri Verhniki. Kotnik je kmetijski gospodar, znajden tudi v tehniki in stavbenih umetnostih, skušen mož, samostojen, plačujoč veliko davka. V verskih zadevah, so zagotovili taki, ki ga dobro poznajo, je pošten katoličan, ter ga sme tudi „Danica" priporočiti in ga iskreno priporočuje, naj se z edinim glasom voli v vo-litvi, ki bo 31. t. m. dopoldne v Ljubljani. Možje, ki so za vero, domovino in za katoliško Avstrijo, so vredni našega zaupanja.
„Tovaršu" piše šolski inšpektor g. Raktelj, da večina učiteljev je vneta za šolo in da umejo seme prave olike sejati v zmožne mladenške serca. To priča lepo obnašanje otrok v šoli in zunaj šole. — Ali je to tako urni sad nove ere, ali marveč še „konkordatne dobe?"
—	quid putas, mi fili ? —
Iz sv Petra Slovenov na Beneškem, 15. mal. serpana 1869. — Sej veste da sveti Oče papež v svoji okrožnici 11. mal. travna t. 1. priporočajo škofom in
fajmoštrom vesoljnega svata spodobno pripravljati svoje podložne ljudstva, tudi z oznanovanjetn Božje besede, da se z dobrim vspehom vdeležijo svetega leta. Da bi se namen dosegel, so nas vedno skerbni ranogospostovani gosp. fajmošter Miha Mucic spet pri farni cerkvi sv. Petra misijon napravili. Povabili so bili ČČ. oo. iz Jezusove družbe, Antona Bankič-a našega farmana, ino Janeza Stare-ta bivajoča v Gorici, ktera sta dobrovoljno sprejela to težavno opravilo, dospela k nam 3. dan t. m., in v nedeljo 4. dan zjutraj sta pričela duhovne vaje, ktere so srečno dokončali 12 dan, praznik (festum de praecepto dupl. I classis cum octava) ss. Mohora in For-tunata, patrona naše videmske nadškofije.
Akoravno je bila vročina velika ta čas, in poljske dela zakasnjene zavolj poprejšnjega deževnega vremena, vendar naše pobožno ljudstvo je vrelo k duhovnim vajam ne le iz domače fare, ampak tudi iz druzih slovenskih fari, celo še naši mejači Lahi so se zadnja dva praznika k nam pridružili, akoravno ne umejo našega slovenskega podnarečja. Zadnja dva dni duhovnih vaj se je bilo vdeležilo kacih 8000 do 9000 duš. Te dni je vse mergolelo po tergu; po noči so se slišale po hišah prepevati pobožne slovenske pesmi; okoli cerkve vso noč v raznih družbicah na glas so molili sv. rožnikra-nec; in nektere posamezne osebe v tarai kleče so slonele operte z glavo na cerkvene stene, in so molile in zdihovale. Akoravo je bilo toliko ljudstva skupej zbranega, vender, hvala Bogu, se ni pripetila nobena nesreča in nerodnost. Nadjamo se, da te pobožnosti so mnogo koristile dušam, akoravno smo zdaj 4 leta imeli enake. Res je, da Sloven je vselej in povsod pobožen in krotak.
Naše ljudstvo je pazno poslušalo tehtne učila čast. o. Stare-ta, kakor premišljevanja našega rojaka občno znanega č. o. Bankič-a; eden je govoril kranjsko, drugi pa naše podnarečje, in tako smo imeli mikavno in veselo verstenje govorov. Akoravno je č. o. Stare rojen na Kranjskem, vender naše prosto ljudstvo gaje dobro razumelo. To priča, da tudi Sloveni na Beneškem so iz velikega debla slovenskega, in da vsa olika in laška izobraženost ni bila zmožna do zdaj potreti našega podnarečja, akoravno že od leta 1420 jo vživamo , in akoravno slovenščina ni bila nikdar pri nas vpeljana ne v vrade ne v šole, ampak samo le v cerkvi je imela zavetje. O tej priložnosti pa vam moram tudi opomniti, da po mnenju č. o. Stare-ta je naše podnarečje ohranilo mnogo besedi staro-slovenskih (zlate zernica), ktere bi bilo dobro^pobrati, in na beli dan spraviti, da ne po-poginejo. Cč. oo. Jezuiti so si pridobili serca duhovnikov in serca ljudstva ter vedno ostanejo v blagem spominu duhovščini in občestvu.
Kaj pa naši »liberalci?" Poprej ko so se pričele duhovne vaje, so vedno žugali, da se ne bodo z lepoma doveršile, in celo po laških časopisih so bile oznanjene malenkosti vsake baže, pa pod brambo in pazljivostjo naše občno spoštovane gosposke smo popolnoma prostost vživali, in tako, kedar smo mi božjo besedo poslušali in molili, mar da ta čas naši „Rodomonti" so rakom žvižgali.
Kraljica miru na Koruščeku. *)
(Povedka.)
Nad Igom pri Studenci Nek hrib sterli v nebo, Tam zovejo Slovenci Korušček to goro.
To mesto posvečeno Kraljici je miru; B'lo večkrat počeščeno Po raznem čudežu.
Kako vse to postalo , Povest nam poroči; Tud jaz zapojem kmalo , Kar ljudstvo govori.
Ko Turki in nevera Povsod divjali so , Potočane vžge vera, Naj cerkev zidajo.
So zidati hiteli, Kjer bil je prej star pil, Da bi se v tej kapeli Marijin kip častil.
A! kar so dans storili, Gre jutre spet že v sip; Ko so brez upa bili, Kaj počnejo ta hip?
Voz s kamnjem naložili, Se junca vprežeta, Ne da bi ju vodili, Na goro vlečeta.
Ko prideta verh gore, Koj kamuje zverneta; Zdaj vsak spoznati more: Prav tu so cerkve tla!
Bil tudi je na gori Grajščakov nek pastir, Roke vzdiguje gori In prosi prav za mir.
'z koruze pa povzdigne Devica ta-le glas : Tu cerkev naj se vzdigne, In mir bo zmir pri vas.
Pastir koj vsem to pravi, In vneti vsi so b'li; Al berič ga odpravi,
V	zaporu on ječi. —
Pa kaj vse to pomore. Ker Bog ga rešil je! Drug dan je spet verh gore, Da vsi se mu čude.
Kdor more, se podviza In dela cerkvico. — Tu že je Božja miza In vse doveršeno.
V	tej cerkvi je Kraljica Ceščena tud nebi;
Cuj, kak je ta Devica Zdaj poveličana.
Nad cerkvo se je s eo, Da ogenj hud gori ; Al tam se nič ni vnelo, — Le božja moč to st'ri.
Zvonovi tud zvonijo, Ne da jih vleče kdo; Zakaj se nek glasijo? — Svetost da povedo.
Tatje, ki so tu kradli f So vječeni koj vsi; Že v prah so vsi razpadli, Ko leto proč še ni.
So tu pa zadobili , Že mnogo lepih gnad, Ki v revščini nemili Sem prišli so jokat.
Kar moglo, je bežalo Pred Turkom sem se skrit, Kraljica b'la jim kmalu Tu tabor je in škit.
Proces'je sem hitijo Prosit za sveti mir: In glej, koj se spustijo Okrutni Turki v dir!
Tu slepec serčno vpije: „Marija spros1 mi vid !4< Slepote Bog ga vmije, Vse mora se čudit'!
Škof bolni s<> ležali, Kdo jih ozdravi več ? Tu mašo so brat' dali, In koj bolest je preč!
Tu v suši ljudstvo vpije: „ Kralj i ca , spros' nam dež!" Iu že ko 'z škafa lije Na turš'eo, ječmen, rež.
Tud v lakoti in kugi Hitijo sem kaj vsi , Kraljica pa v tej tugi Pomoči vsem deli.
Oj Ti miru Kraljica! Požegnaj revne nas, Ti bodi nam vodnica Sedaj in večni Čas. *)
A. N.
Petinorecm
Iz njih sadu bote spoznali misijone in tiste,
ki jih zaničujejo. V duhovnii Rotz, škofije Regensburg na Parskem, so imeli prav rodovitni misijon čč. oo. jezuiti Pottgeisser, Kohlšreiber in Ehrensberger in sicer od IG. do 25. majnika tekočega leta. To pripoveduje „Volksztg." v Baitimori. Dvanajstere spovednice so bile skoz sedem dni kar oblegane. Gospod Bog sam je po-veličal ta misijon s prečudno dogodbo. Zena poštenega sela ali pota Kraus-a je imela že trinajst let neozdravljivo bolezen, ki jo je tako oslabila, da brez bergelj in
*) Kolikor smo slišali, pravijo ljudje „K6rešček.41
Vr.
*) Korušček, nekdaj sloveča božja pot na Kranjskem, je precej visoka gora okoli pet ur daleč od Ljubljane, na dolenski strani nad Ig-om pri Studenci. Na gori, kjer tudi koruza rase , od ktere je blezo ime dobila (?), je cerkev posvečena rojstvu Matere Božje; tik cerkve je pa kapelica in v tej zal lesen kip Marije, imenovane „Kraljica miru.44 Bog je po tej Kraljici že mnogo krat na čudoviten način pomagal takim, ki so s pravim in stanovitnim zaupanjem k njej pribežali. Ljubljančani navadno trikrat na leto v procesiji na Koruščeč priromajo, in sicer: o veliki noči, o binkoštih in o vsih Svetih. Ker sem 1. 18C6 sest mescev ondi bival (kot izpostavljeni kurat), «em o začetku in poveličanji tega svetišča marsikaj slišal in vidil, v čemur utegne biti marsikaka zgodovinska čertica in je ob kratkem v to pesmico pozeto. Da se take povedke ne štejejo med verske resnice, ineuda vsak ve.
človeške pomoči še stopinje ni mogla storiti. Dala pa se je k nekterim misijonskim pridigam peljati, ali prav za prav nesti. Po spovedi in sv. Obhajilu in po sklepni pridigi se da peljati k misijonskemu križu, ki ga je bil ravnokar gosp. stolni prošt blagoslovil, da bi ondi v molitvi pred Bogom svoje potrebe potožila. Trikrat, vselej po daljši molitvi, je skušala vstati, pa vselej se je nazaj zgrudila. Tako tedaj sedi na tleh ob znožji križa in še enkrat povzdigne solzne oči k križanerau Zveličarju ter reče zaupljivo: ,,Lej, o Gospod, tako revna sem in ti mi zamoreš pomagati, če le hočeš; pomagaj mi tedaj!"
—	Komaj je bila te besede spregovorila, že se je čutila ozdravljeno. Vstala je in šla brez podpiranja in pomoči domu. Vsi pričujoči so se jokali in veselja hvalili Gospod Boga, ki je tako poveličal sv. misijon v Rotz-u.
Zdaj pa eno prašanje. Kaj pravite, vi sovražniki misijonov in jezuitov, ali bi bil Bog to storil, ko bi bili misijoni in jezuiti Njemu tako zoperni, kakor so vam, nehvaležniki? —
kako otroci spoznajo juria. V nekem kraju nad Anižo na Avstrijanskem je bila šolska poskušnja iz svetnih tvarin, pri kteri je bil pričujoč gospod, ki si je o liberalnem šolstvu že mnogo zaslug pridobil. Po šoli so otroci domu tekli in klicali: Danes je bil k nam jud prišel na skušnjo! „Kako to?" so popraševali začudeni memogredoči ljudje, »jud je bil v naši šoli na skušnji?" Je, je, jud je bil, so zaterjevali dečki, sej pri molitvi ni Še križa naredil, obe roki pa je deržal zadej! (lllas.)
Kaj se je dogodilo zasramovavcu duhovstva.
—	4. rožnika tekočega leta so v Monakovein na Par-skeni igrali igro »Razbojniki." V drugem djanji je Karol Moor pojasnoval vradniku vzrok, čimu da na roki nosi ahatov perstan; rekel je, da to je v spomin nekega duhovna, ki ga je s svojo lastno roko zadavil, ko se je bil na leči zjokal zato, da inkvizicija več ne gospoduje. Pri tej burki so nejeverniki burkežu v kazališu ploskali gromovito pohvalo, ki so jo nekteri katoliški blagoserč-niki zastonj iskali s sičanjem zatopiti. Toda v 4. djanji g. Kiitliog (kteri je igral Karola Moora) prične stokati nekoliko nevezanih besed in z glasnim kričem telebne na pol mertev na tla. Cez nekoliko časa se je sicer vsrečilo tridesetletnega igralca iz medlevice spraviti, ali igra se je precej morala dokončati, kajti Karol Moor tudi kar besedice več ni mogel iz sebe spraviti. (HI.) Ne mara ga je minula slast duhovstvo obrekovati in skruniti. —
Razgled po žrelu.
Mavtarski koncil. V Parizu so 0. t. m. imeli mav-tarji vesoljni snid in večina je tirjala, da 8. grudna (ko se bo veliki cerkveni zbor v Rimu pričel) naj se v Parizu snide velik masonski zbor v nasprotje vesoljnemu cerkvenemu zboru. Toda veliki mojster francoskih prostozidarjev Mellinet, general narodne straže, ves Napoleonov mož, ni dopustil, da bi se taki predlog obravnaval in je snid v eni sapi razgnal. Naj berže se je spomnil, da punt 1. 1848 se je skuhal v enem tacih masonskih shodov, kakor pravi Rebold v svoji vesoljni zgodovini framasonstva, poterjeni od francoskega velikega Jutra. Gospod Mellinet je ne mara mislil, da masonski shod utegne malo hudega prizadeti vesoljnemu cerkvenemu zboru, pa prav veliko cesarstvu Napoleona III. Gotovo , to peklensko sovraštvo, ki ga vsi ljudje rogovilstva kuhajo zoper veliki shod katoliški, bi moral prav vse vlade nagniti, da naj ta shod podpirajo. (Unitii 13. jul.) — Kako je vama pri sercu, »Tagblatt," »Laibacherica?" —
Zastran obsodbe in pomilostenja linškega škofa se zdaj veliko piše. »Porotniki so linškega škofa obsodili. V našem cesarstvu, znabiti pa tudi na celem svetu se je to pervokrat zgodilo, da so katoličani svojega
škofa, da so podložni svojega višega pastirja, da so mestjani, med kterimi imajo škof že 16 let svoj sedež, svojega škofa zavolj pastirskega lista, kterega so jim hotli škof poslati, hudodelstva krivega spoznali." Tako piše Fr. Žuželka v svoji »Reformi," kteri gotovo nihče ne bode očital, da je »ultramontanska", ker je vrednik protestant in je tudi že marsikaj hudega pisal zoper katoličanstvo. Veliko jih je, izpeljuje »Reform" dalje, kteri polni veselja kričijo, zdaj je zmagala vlada, zdaj se je pravica očitno pokazala. Pa tega jim ne damo veljati. Nobeden pravdosiovec si ne upa terditi, da se je konkordat očitno že odstranil. Ce kdo tega ne verjame, naj bere, kar je grof Beust še le 2. t. m. poslancu v Rim pisal, ker mu naročuje, naj saj toliko v Rimu pridobi, da bodo v Rimu terpeli, če že ne morejo priter-diti temu, kar se pri nas godi. Toraj do te ure še konkordat ni odstranjen. Kako pa je mogoče, da se škof obsodijo, ker teh pravic iz rok ne pustijo, ktere jim v konkordatu sv. Oče in svitli cesar dajeta i Ce sedanja vlada te pravice prezira, bode morala sama odgovor dajati, ali po ojstrem pravu nihče ni hudodelnik, kdor jih iz rok ne spusti. Kdo pa zarnore tajiti, da naše nove postave imajo marsikaj v sebi, kar se ne zlaga s čistim naukom sv. kat. cerkve? Vsak človek ve, da zakon je sv. zakrament, in le takšen zakon pred Bogom kaj ve-lia, ki je sklenjen po cerkvenih postavah, vsakdo ve, da cerkev ima pravico šole in odrejo otrok voditi. Ce toraj posvetne postave kaj nasprotnega zapovedujejo, kaj tacega ne more noben pravoveren katoličan poter-diti, k temu ne more noben kat. škof molčati. Vest in njih poklic jih veže svojim vernim to povedati, kar za krivo in pregrešno spoznajo. Kamor se ozremo, povsod in vselej je povzdignila cerkev svoj glas, če je vidita, da vladarji postave dajejo, ktere so božjim in cerkvenim postavam nasproti. Se ve, da zavolj tega so ljudje večkrat... prelomili cerkvene zapovedi, pa cerkev je storila, kar je njena dolžnost, ona je svarila, in vsak katoličan je vidil, kaj mora storiti, če hoče ud sv. cerkve ostati. Tako n. pr. tudi cerkev svari pred vojsko, in vsak človek cerkvi prav da. Koliko se govori in piše zoper vojsko in zoper vojne postave, in nobenemu der-žavnemu pravniku ni prišlo na misel, da človek, ki zoper vojsko govori ali piše, da takšen človek »si prizadeva druge napeljevati, da bi deržavne postave zaničevali, jim nepokorni bili." Imamo postavo, po kteri je vsak zdrav in čverstev človek od 20 — 40 leta (k vojski iti zavezan) dolžen, se učiti in vaditi, kako bi zamogel več ljudi ob življenje spraviti. Kakor vsak vojske obsodi, ker zdrava pamet mu tako veleva, tako so linški in drugi škofje povzdignili svoj glas zoper nove medverske postave, ker so božjim in cerkvenim postavam nasprotne, ker jim vest tako veleva.
Vsaki kat. duhoven mora imeti pravico, da očitno reče, da tisti, kteri brez cerkvenega privoljenja le tako imenovani »civilni zakon" sklenejo, smertno greše. Ce bi deržava takšen zakon dovolila, ali znabiti celo zapovedala, pregreši tudi deržava zoper cerkvene zapovedi, in cerkev je dolžna ji to v lice povedati. Deržava je dolžna to poslušati, ali se ravna po tem ali ne, pa hudodelnik še ni škof, kteri ji resnico v lice pove. Če ravno vpijejo svobodnjaki, če je taka, potem bodo prišli časi srednjega veka, ko so papeži cesarjem postave dajali. Dobro bi pač bilo, ko bi se učili od cerkve postave dajati. Vprašam le, ali se je sv. Janez Kerstnik čez Heroda kralja povzdignil, ali se je spuntal, ker mu je rekel: Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata. Ali mu je Janez sam iz sebe to postavo dal V
Če je tudi vidil, da Herodu to ne bode dopadlo, vendar ni smel molčati. Tako bi zagovornik dr. Kisling bil bolje storil, ko bi bil porotnikom rekel: »Poklicali
so vas sodit čez svojega vernega škofa, čez škofa vaše lastne cerkve, čez škofa, kteri so po postavah vaše cerkve bili dolžni tako pisati, kakor so pisali. Ali je pa kdo zavoljo tega hudodelnik, če tako ravna kakor mu stan, kakor mu vest veleva?" Ali si zamorete misliti, da vaš škof, ki vas že 16 let vodijo, vas bodo kaj krivega ali kako hudodelstvo učili?" Taki govor bi mu čast delal. On pa je bil z deržavnim pravdnikom skoraj enakih misli, in je porotnikom priporočal, naj škofa ne-dolžnega^spoznajo, da bodo svetu pokazali, da svobodo čislajo. Čudno je pri tej pravdi, da deržavni pravdnik je izmed 12 porotnikov 4 odvergel, med tem ko je zagovorniku vsak bil všeč. Zavolj zagovornika naj bi bil menil tudi pravdnik tej pravici se odpovedati. — Zopet opazi „Ref." na drugem mestu. Škofu niso dovolili, da bi se njihov list presodil od sodnikov, ktere bi sv. Oče in cesar v smislu XIV. člen. konkord. sostavila. Reklo se je, vsled § 2 derž. osn. postav pred sodnijo ni nobenega razločka. Nam se vendar ne zdi to celo res. Za ude cesarske družine je posebna sodnija, ,,Obersthofmar-schallamt" imenovana. Tergovci imajo tudi svojo sodnijo. In v novejši zlati dobi imajo žurnalisti, in kdor kaj piše in tiskati daje, tudi predpravičeno ali privilegirano sodnijo: Le oni in noben drugi — pridejo pred porotne sodbe. Ko bi bili škof zavolj kake pridige pred sodnijo pozvani, bi bili ces. k. sodniki razsodili, ker so pa svoj spisek tiskati dali, se jiin je odgovorilo, da morajo, kakor vsak drug deržavljan, pred sodnijo, ter za njih se nobena posebna sodnija ne sme sostaviti. In pred kakšno sodnijo so prišli? Ali res pred navadno? O ne, — pred porotno, ktera je le za tiskarne pravde? Katoliškim duhovnom nasproti se terdi, da nobeden pred posebno sodnijo ne more priti, — pisatelji se pa sodijo v porotnih sodbah! Kje je doslednost? Škofu nasproti se pravi: Deržavne osn. postave so vpeljane, po teh se morajo škof soditi, kakor vsak deržavljan. Ali ne bi smeli vsi hudodelniki, kteri so od 21. grud. 1867 obsojeni, skli-covati se na 11. Člen deržavnih osn. postav, in reči: „Nam se krivica godi. Po tisti postavi imamo pravico, da nas sodijo porotniki. Znabiti nas bi bili nedolžne spoznali." Ce tudi se dostikrat zgodi, da sodbe hudo-delnika obsodijo, ko ga sodnik ne sme, vendar postava tako veli, da od tistega dne, ko se postave razglasijo: „Pri hudodelstvih, kterim težke kazni protijo, kakor pri vsih političnih ali po obsegu kake tiskovine storjenih hudodelstvih ali pregreških, razsodijo porotniki čez za-krivljenje zatoženca." Le kdor se je s tiskarskim čer-nilora olotal, on pride pred porotne sodbe, zato — ker pred sodnijo so vsi deržavljani enaki!
Svitli cesar so malo ur po tem, ko so zvedili, da so škof na 14 dni v ječo obsojeni, v svojem miločutji od-vernili celo kazen in vse nasledke, ktere bi znala kazen na pravnem polji imeti. Bog zaceli tudi rano, ktera se je vsekala v serce vernih katoličanov. Vr.
Šolsko. Deželnim zborom se mora prihodnjič predložiti naredba zastran ljudskih šol, kako se imajo vrav-nati, ohraniti, obiskovati itd. Osnova dopušča tudi žen-stvo za deški poduk v 4 spodnjih redih ljudske šole. Posebno veliko obravnave je v osnovi o poraočkih in stroških za šole , ki jih ima vsak šolski okraj iz svoje kase oskerbovati. Učnina se ima zelo povikšati. Te kase imajo napravljati učeniške bukvarnice, plačevati učiteljske konferencije, plačevati pota k tem konferencijam, plačevati dnine od poslancev k tem konferencijam. Kar bode tem kasarn primanjkovalo, se ima s prikladami pri davkih pridobiti, in če bi imele priklade prevelike biti, iz deželnih pomočkov. Šole za silo se imajo v dveh letih v redne šole premeniti. Vsak okraj ima dobiti saj eno erenjansko ali purgersko šolo. Vidi se, da zopet tukaj bi imelo plačevanje dosti opraviti; bode pač v deželnih
zborih poslancem treba prevdarjati, koliko je ta ali una dežela še storiti zmožna in od kod jemati ? Učeniki bi po tej osnovi ne smeli več cerkveniki biti, kar bi mnogim srenjam zopet nove stroške prizadjalo. Tudi osnova učiteljem ne dopušča v posebnih ali privatnih urah z ukom si kaj služiti. Od 5 do 5 let do .-JO. službinega leta imajo učitelji dobivati poviševanje p]ače. —
Na Dunaju in okolici in tudi po Češkem, kakor „Tovarš" piše, je veliko učiteljskih služb praznih. Na zadnje bodo vender le zopet dobri od liberaluhov pso-vani duhovni. Z lačnim trebuhom ne more učiti učitelj, ki ima doma še zraven tega ženo in otroke ; kmet tudi ne bo mogel vsemu kaj, da bi na vse strani vse pre-živil, in še odrašene sinove velik del imel v vojašeni, neod-rašene, ki so ravno za kako porabo, pa po kacih 5—0 let v šoli. Duhoven je učil zastonj, še kupoval otrokom velikrat solske reči, plačeval šolsko stanovanje itd.; zato pa zdaj ,,liberalci" duhovstvo plačujejo z zasramo-vanjem ; ali duhoven utegne še tudi „liberalcu doželen biti, ko bi ga le bilo dobiti.
Razne novice. Zopet se čenča o pogodbi med Napoleonom in Viktor-Einanvelom, po kteri imajo francoski vojaki sredi oktobra iz Rima domu verniti se. Pervič je pa naj berže to laž, kakor že večkrat; in drugič, ko bi bilo to resnica, bosta nasledke najprej čutila sama Napoleon in Viktor-Emanvcl, potlej pa drugi za njima, ako mavtarje poslušajo, kterih cil in konec je prekuc prestolov in odverženje dinastij. — Prusija in Italija ste menda čisto narazen. Se vidi, koliko je v politiki stanovitnosti. — Preiskave v Šlanderskih zadevah, ki so toliko šuma delale, je sodnija v Boenu opustila, ker ni imela kaj soditi. —Po več krajih na Dunaju in krog Dunaja so izpraševanja iz keršanskega nauka opravili v cerkvi. — Po Laškem dela republikanski duh silne korake; skorej vsako veči mesto ima svoj macin ski časnik, ki brez strahu oznanuje splošnjo republiko. Povsod so raztrošeni taki listi. Očitno pitajo ministre s tatovi, poslance z razbojniki, ki so cerkveno premoženje pograbili itd. Le redkokrat pa se komu naj hujšemu zato natakne pravda, ki ga pa malo ali nič kazni ne zadene. Kakor poprej zoper škofe in duhovne, tako gre zdaj zoper kralja, ministre, sodnike in vradnike. Avstrija uči se! Ako je res, kar ,,Unita" očita, da je zdaj Avstrija tam, kjer je bila Italija 1. 1850, tedaj Avstrija, uči se! — Papežev poslanec mlgsp. Falcinelli na Dunaju je menda protestiral zoper djanje z linškim škofom. — Hinavski „\Vandr." zasramuje Pija IX, češ, da v pistnu do „Neverskega" škofa nasprotovavske prizadevanja našega stoletja enake stavi ropom divjakov llunov in Vandalov petega stoletja. Postavimo, da bi kteri ,,\Van-dererjevih" pisačev — če tudi z denarom, ki ga s svojim zasramovanjem zoper papeža prisluži, si kupil posestvo, in bi Garibaldi s svojimi garibalduhi tako vanj ropnil, kakor jc v papeževo posestvo; radi bi vedili, če bi mu „wanderovci" prijazniši imena dajali kakor llunov in Vandalov? — Poseben čudež dandanašnji je ta, da papež nima nikjer pravih prijatlov, in še naj manj pri katoliških vladah ; pa se vender ne le v Rimu ohrani, ampak tudi v katoliških narodih se njegova veljava zmiraj bolj vterjuje, in ravno ko sicer prestol za prestolom pada. — Komu se milo ne stori, da parski predsednik Hohenlohe se prederzne vse vropejske dvore dražiti zoper vesoljni zbor, da naj se nadzoruje, dostikrat ravno od frajmavrarskih posvetnjakov delo sv. Duha! Taka katoliška vlada je prav zrela, da ji je krivo-verski Prus na vratu; manj nemilo tudi krivoveroc s papežem in cerkvenim zborom ne bi delal. — Tako imenovani „liberalni" časniki zmiraj hujši hujskajo na to, da naj se vse vlade v nejeverstvo povernejo, tu je, naj jim nič mar ne bode za resnico, naj jim bode v
besedah ena sama mera za laž in za resnico, v resnici pa hočejo ti uČeniki zmote za laž pogačo, za resnico pa gorjačo. Res, prav čudni časi, ko je ravno prebrisanim toliko na tem ležeče, da bi narodi od Boga odpadli, in če se več ljudi pogubi, bolj menijo svoj namen doseči. Cerkev iše v vesoljnem zboru zdravila zoper strup, in s koliko silo se vojskujejo volkovi v ovčjih kožah zoper to napravo sv. Duha ! — Pravda in obsodba linškega škofa daje časnikom še zmiraj dosti opraviti. Porotnik in fabrikant Fr. Sopper je obsojen na 50 gl. globe, ker si ni upal v porotnijo sodit svojega lastnega škofa in njegov pastirski list, zlasti pri sodnii, ktere Škot ne spoznava za pravno v tej svoji zedevi. Za obsojenega škofa je pa neutegoma prišlo od cesarja pomilostenje. Do Škota prihajajo od vsih strani adrese ali zaupne in častivna pisma. Samo v dveh dneh jih je prišlo iz severne Nemčije 38, ki so podpisane od vojaških častnikov, doktorjev, vradnikov, vmes tudi od pruskih deržavnih odvetnikov, duhovnov, mestnjanov, rokodelcev. Raglasovali so časniki, da škof cesarjevega pomilostenja ni sprejel, „linški Volksblatt" pa za gotovo naznanuje, da je mil. škof pomilostenje sprejel, in sicer zato, ker s tem nikakor ni priterdil, da je res zadolžen, in pomilostovanje s tem tudi nič opraviti nima, temuč je le prašanje, če se ima obsodba djansko zveršiti ali ne. Skof je med tem svojo zahvalo poslal cesarju, pa tudi pri naj višji sodniji oddal pritožbo, ki izrekuje, da 12. tega mesca od porotnikov zoper njega izrečena obsodba nobene veljave nima. — „Linzer Blatt" piše o teh zadevah: „Med tem, ko po deželah z narodno-zmešanim prebivalstvom dan na dan bolj nevarno vre in kipi, se je naši liberalni deržavski modrosti sponeslo tudi idilsko gornjo Avstrijo s cerkvenim prepirom podrezati. Sponeslo se ji je za hudodelnika zoper očitni mir zapečatiti moža tako zanesljivega in naj bolj poterjenega patrijo-tizma, ter lojalnosti, ki skorej mero presega ... V resnici liberalna inozemlja se temu začetku porotnij v tiskarskih rečeh ne more prečuditi, in naši naj bolji prijatli unkraj černo-rumenih mejnikov ne bodo mogli več vediti, pri čim da so. Francoski listi naj bolj napredovalne in zopercerkvene strani so razodeli svoje začudenje, in bodo ga še bolj razodeli, ako zvedo besede hudodelskega" pastirskega lista in zamorejo primero delati z žarečim pisanjem francoskih škofov o rimskem vprašanji; znano je, da eden njih je Napoleona III naravnost zaznamval za Pilata, ki si roke umiva, in nikomur ni v misel prišlo zoper to sodnije klicati" itd. — Solno-grajski vikši škot je zase, za svoje korarstvo in du-hovstvo škofu Rudigieru naznanil naj odkritoserčniši sočutje, naj globokejši spoštovanje in Češenje. Med druzimi adresami je prišla do Njih milosti tudi od 15 ti-rohkih srenj; — adresa od duhovnov in mestnjanov iz Saksonskega, njih več od srenj domače škofije itd. — V tako imenovanem laškem kraljestvu je bilo samo mesca majnika 9100 ljudi zapertih, in če tako dalje gre, jih bodo imeli ob novem letu 110.000. —
Is Ljubljane. Kako dobre serca so v Ljubljani, se vidi tudi od tod, da berž ko se je razglasil po mestu ostudni božji rop, ki se je dogodil v Čatežu, so ljudje pričeli denar skupaj nositi v popravo oropane cerkve. Posebno so se zbudili k miločutju, ko so prečast. gosp. korar P. Urh v nedeljo pri keršanskem nauku v stolni cerkvi to nesrečo ljudem povedali. V nesreči se raz-odenejo lepe serca, — Bog jim poverni njih dobroto!
Ilusovanje. Dobre misli, ki jih je naš dopisnik iz Maribora v 28. listu „Zc. Dan." o „S1. Nar." izrekel, se nočejo poterjevati. V svojem 88. listu je prinesel celo vabilo na Husovo petstoletnico, v kterem se ta krivoverec nezmerno preslavlja ko „veliki reformator,"
s čigar „deli se je razlila svitloba po daljnem svetu," s čigar „smertjo je slavila resnica plameči kerst." „Pri Husovi zibelki" se imajo Husovi romarji „okrepčati za daljši boj s spominom na terpljenje velicega mučenika!" Kdor „časti resnico," naj pride „v dokaz, da se v slavi velicega glasatelja resnice družijo vsi olikani narodi sveta!!" — Z opombo, daje od odbora naprošen oklic sprejel, sicer „Narod" razodeva, da ga ni s prav dobro vestjo razglasil, vender to ga ne more izgovoriti, Če ga tudi nekoliko izgovarja. Mi smo kratkih besedi in stalnega prepričanja: S „husovanjem" se ne dela s Slovenci, ampak se raztresa. Kdor bi šel Husa oslavljat, demon-štruje zoper svojo lastno vero, njegova veljava pri katoliških Slovencih je pokopana.
Papeževa pesem (napev in besede), izmed mnozih drugih našemu narodu posebno priležna, se za 5 kr. dobiva pri bukvarju O. Kleru. Sv. Oče Pij IX so pač vredni, da se Njih slava tudi po slovenskih gričih in planinah razlega, da se pesem, Njim posvečena, vdomači tudi pri naši mladini, ki tako rada poje. Goreče tedaj priporočamo g. duhovnom in učiteljem, naj bi jo po več iztisih med svoje kroge razširili in marsikacega šolarčka, n. p. namesto podobic, s takim spominkom razveselili. Razodevanje katoliškega čutja je nam potrebno.
Dobrotni fiarori.
Za sv. Očeta. Tudi Teržiška fara noče za-ostati v dokazovanji svoje vdanosti in otročje ljubezni do svojega sv. Očeta ,,zlatomašnika" in torej pošlje za Njih v srebru: 2 križavca, '/4 križ., 2 tolarja po 2 gl. st. d., 1 gl. st. d. 6 dvajs. st. d., in 57 gl. nov. d. bank. Zakasnilo se je zato, ker sem čakal, če bo še kaj došlo in so darovi še zmiraj dohajali, tako da je se le teden kar smo zadnjega dobili.	R. F—k. *)
z, a oropano cer kev v Čatež u. Neimenovana 1 gl. 40 kr. — Neka devica 1 gl. — Neimenovan 40 kr.; drugi 60 kr. — J. G. 20 kr. — Po semeniškem hlapcu 1 gl. — Neka devica 30 kr. — Nektere keršenice 90 kr.
—	Pri preč. g. korarji P. Urhu je nabranih 71 gl. 64 kr. v pop. in 4 gl. sr. — Eliz. Peterka 2 gl. — Neki dobrotnik 1 gl. — Liza Pavlin 1 gl. 20 kr. - K. D. 80 kr.
—	Mina J. 1 staro dvajsetico. — Neka deržina v Ljublj. 5 gl. — Neka oseba 1 gl. j — druga 40 kr. — Nekdo 1 gl. — Neka devica 3 gl. — Neimenovana oseba 10 gl.
—	G. M. Aleš 1 gl. — G. J. Jančar 1 gl. — M. Ter-dina 20 kr. — Duhoven v pokoju g. A. P. 1 gl. v sr.
—	Neka dobrotnica 24 kr. ■— G. SušteršiČeva deržina 5 gl. 25 kr. Ana Platnar 2 gl. — Neka dobrotnica kos berkala in nekaj rudeče robe za perte na altarji. — Neki dobrotnik 10 gl. 20 kr. — Neka dobrotnica 1 gl.
—	Trije dobrotniki 60 kr. — G. J. V. 2 gld.; M. Ž. 40 kr.; V. A. 30 kr.; K. P. 60 kr. - Po č. o. Frančišku Šal. Pircu benediktinu, iz Gradca, 10 gld. s pri-stavkom: „V nedeljo pri kosilu čitaje „Dan." pripovedujem o strašnem oropu cerkve v Čatežu in predložim zbirko pri sobratih in gg. 00. minoritih, pri kterih začasno stanujemo 3 kandidati za profesuro na gimn. iz benedikt. samostana št. Pavla na Koroškem. Zbirko izročiti blagovolite g. župn. F. Rebiču s pristavkom, da ko pravi katoličani serčno obžalujemo brezbožno delo. **) Neimenovana 1 gl. 10 kr. — M. R. 1 gl.
Za pogorelce v Gabrii v blagoviški fari. Neimenovan 1 gl.
MBuhocsKe spremembe.
V ljubljanski škofli. Č. g. JakopRaspotnik, lokalist v šent-Heleni, je dobil faro Višnjo goro, in šent-Helena je 20. jul. razpisana.— Č. g. Jan. Keršič, duh. pom. v Semiči je dobil lokalijo pri sv. Katarini v Topolu.
•) Preserčna hvala za velikodušno sočutje Vam in „tovaršii.'' Vr.
**) Enako serčen odzdrav in hvala na lepo čestitanje. Vr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.