Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 10 Hmeljar, letnik 78 Kmetijstvu je bil prof. dr. Alojz Četina predan že od rane mladosti, saj je izhajal s hmeljarske kmetije v Podlogu v Savinjski dolini. Leta 1946 se je vpisal na Srednjo kmetijsko šolo Maribor, študij pa je nadaljeval na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo V SPOMIN - PROF. DR. ALOjZ ČeTINA (1930-2016) V svoji strokovno-znanstveni karieri je prof. Četina uspešno povezoval dve ljubezni: hmeljarstvo in kmetijsko obratoslovje. Vpet je bil v študije organizacije poslovanja in modeliranja odločitvenih sistemov v kmetijstvu in se največ posvečal trgu, ekonomiki, tehnologiji in organizaciji pridelovanja hmelja ter racionalizaciji stroškov pridelave pri uvajanju novih tehnologij. V obdobju službovanja na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je bil več kot 20 let vodja oddelka za ekonomiko, med letoma 1969 in 1973 pa tudi njegov direktor. Od leta 1961, pa do svoje upokojitve, je bil predstavnik slovenskega hmeljarstva v Mednarodni hmeljarski organizaciji (www.ihgc.org), pri čemer je bil od 1967 do 1969 tudi njen predsednik, med letoma 1982 in 1997 pa generalni sekretar. V priznanje svojemu predanemu delu na področju svetovnega hmeljarstva je bil na predlog Mednarodne hmeljarske organizacije (CICH-IHB-IHGC) leta 1968 odlikovan s prestižnim mednarodnim nazivom Vitez reda hmelja (I. stopnja). Ob zaključku aktivnosti leta 1997, pa povišan še v naziv Oficir reda hmelja (II. stopnja). Leta 1979 se je odzval povabilu Biotehniške fakultete in prevzel predavateljsko mesto pri predmetu Kmetijsko obratoslovje. V odnosu do študentov je veljal za zelo dostopnega in pripravljenega za sodelovanje. Svoje znanje in izkušnje je nesebično delil z generacijami študentov, s sodelavci, s kmetovalci, pa tudi z zainteresiranimi posamezniki, ki so se nanj obračali z vprašanji in problemi. Kako velik pomen je dajal pridobivanju znanja v različnih okoljih, kažejo tudi njegova številna formalna in neformalna izobraževanja v tujini – največ v Nemčiji, s katerimi je začel že kot študent. Stališče - da ne glede na to, kako dobra je domača izobraževalna inštitucija, to ne more odtehtati izkušenj in znanja, ki si ga pridobimo na tujem - je ves čas prenašal tudi na svoje študente. Prof. dr. Alojz Četina oz. kar Lojze - kot smo ga klicali prijatelji in najtesnejši kolegi - je pustil neizbrisno strokovno sled tako v svetovnem hmeljarstvu, kot tudi v slovenski agrarni ekonomiki. Vsi, ki smo imeli priložnost in čast sodelovati z njim, se ga vselej prijetno spominjamo. A. Udovč in M. Pavlovič v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral. Podiplomski študij je opravil na Poljoprivrednom fakultetu v Zagrebu, leta 1972 tam magistriral in deset let kasneje tudi doktoriral.