/
■SLOVENSKA STRAN
27. novembar 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
O SLOVENCIH IN SLOVENŠČINI
(Nadaljevanje)
Kdo smo pravzaprav Slovenci? Ko sem še hodil v osnovno šolo so nas učili da smo potomci miroljubnih starih Slovanov, ki so živeli v "Zakarpatju", gojili poljedelstvo in čebele ter pili medico. To mitično zakarp-atje omenja tudi g. Franc Jeza v svoji knjigi "Skandinavski izvor Slovencev," in zavrača trditev da so stari Slovani obstojali kot enoten narod. Že pred njim pa je dr. Grampovčan izdal knjigo v kateri navaja celo vrsto baskovskih besed ki tvorijo del slovenskega jezikovnega sklada. Najnovejša knjiga, ki je pravkar v tisku, delo g. Ivana Rebca in Antona Berlota pa dokazuje slovansko osnovo Etruščine in nas s tem postavlja v neposredno zvezo in sorodstvo s tem znamenitim, zagonetnim narodom. Vse te knjige so že in še bodo razburkale duhove ter dvignile veliko prahu. Cisto po nepotrebnem, a kaj moremo! Smo pač ljudje in vsako novo odkritjeki nas osvetli z drugega zornega kota spremeni naše čustveno ravnotežje in povzroči celo politične implikacije.
Če se poglobimo v katerokoli od navedenih treh študij, si moramo priznati da je v vskai veliko resnice, nobena pa ne more popolnoma pojasniti izvora Slovencev in razvoja slovenščine. V vsako od teh knjig je vloženo ogromno truda. Ni mogoče dvomiti v iskreno prizadevanje avtorjev iskati izključno le zgodovinsko resnico, saj so v svoja dela vložili svoj čas in denar ter zaradi svojih izsledkov niso želi ničesar razen kopice kr-ižev in težav.
G. Ivan Rebec in g. Anton Berlot sta si prizadevala vzbuditi zanimanje za našo, v preteklosti precej izkrivljeno zgodovino in za svoje izsledke tudi v mednarodnih strokovnih akademskih krogih. Ker pa je zgodovina in jezik Etruščanov vroč kostanj na katerem se je opekla že marsikatera svetovna avtoriteta, se noben poklicni strokovnjak ne upa več pošteno sporijeti s tem problemom in človek dobi vtis da vsak čaka na drugega. Na njuno željo in v soglasju s Slovenskim akademskim društvom sem njuno odkritje posredoval prof. Treweeku iz Canberre, da bi on, kot eden najboljših etruskolog-og angleškega jezikovnega območja izrekel svoje mnenje. Profesor Treweek je pokazal veliko zanimanje in zadevo sedaj proučuje. Nav-
ajam spremni dopis:
Professor A.P. Treweek, John XXIII. College, Canberra City.
Dear Professor Treweek, Recently I received a letter from Mr. I. Rebec, who wrote also on behalf of Mr. Berlot. Both of them appreciate your interest in their
NOVICE IN ZANIMIVOSTI
V SLOVENIJI JE PETSTO GORSKIH REŠEVALCEV
Dom v Kamniški Bistrici je bil v zadnjih dveh dneh oktobra gostitelj gorskih reševalcev, članov postaje GRS Ljubljana. V Kamniških gorah so obnavljali in dopolnjevali znanje iz letne reševalne tehnike. Vaje zimske reševalne tehnike so opravili že v aprilu na Kaninu in o tem, kako nujna je absolutna pripravljenost reševalcev, gorovi tudi dejstvo, da je ljudi, ki hodijo na planine in gore, vedno več. Neizkušenost, podcenjevanje terena ter precenjevanje lastnih sposobnosti botrujejo vrsti nesrečam z različnim izidom.
BEGUNJE-Majhni svetovni proizvajalci smuči drug za drugim propadajo. Po nekaterih predvidevanjih bo čez pet, šest let na svetovnem tržišču smuči le še nekaj proizvajalcev, ki pa bodo vsak zase lahko letno
Dom Planika pod Triglavom
work very much.
As they are not proficient in English I have been asked to daw your attention to certain facts, as follows:
"Z. Mayani - almost at the same time of his publishing his work "Les Etrusques commencent a parler" - held an interview with the representative of the French revue "Lettres Françaises". He concluded his sensational, comprehensive explanation of discoveries about the Resenic language with the words: "Ca que m'a frappe, c'est la resemblance qui existe ente 1' Etrusque et les languues Slaves."
Mr. Berlot and Mr. Rebec ask themselves why Professor Z. Mayani did not pursue his great discovery.
Both of them further wish me to convey to you the following:
"Mr. Berlot's and my study, writes Mr. Rebec, of the disappeared Rasen nation and its culture is a genuaine search for historical truth, which has been mistified with respect to this nation. It hâs nothing in common with discoveries, theories and theses, methods of reading, deciphering etc. of Mommsen, Cortsen, Z. Mayani, W. Deecke, F. Altheim etc. etc.
For my part I can not judge upon professional matter except in my field. Yet in long years of my professional career 1 learned that sometimes non-professional come up with very useful ideas. When our group designed one of the most modern clinics, some doctors were good assistance with respect to location
of certain amenities, rooms and theatres. They never studied architecture or engineering, yet they faced the design problems without any prejudice, resulting from "general professional rules", precedents and so on.
So I tried to read as a laic in this field without any formed opinion, based on previous researches. I simply tried to understand some inscriptions, using Mr. Ber-lot's letters. And I must admit that much more becomes intelligible. Hence Mr. Berlot must not be so wrong, after all. Just some examples: on page 193 of Z. Mayani's book "The Et-truscans begin to speak", english edition, there is a picture of a young man with four horses, drawing a chariot. The inscription explaining the picture has been translated as possibly "Achilles whipping (his horses) on his way to Troy".
b sing Mr. Berlot's letter values one can read: "Ahla tovi (j) eoe ždarce," which means "Achilles is taming his stallions."
From Homerus we know that Achilles was "a great tamer of horses".
What concerns the words I know that "tov" is an ancient indeoeuropean root, and means "to pull, to drag". As the Indians, so our ancestors dragged burdens along with the help of horses, from which ihe Slavic word "tovor" results. It means "a burden", later put also on a wagon.
In«. Iva* ŽIGON
(Nadaljevanje prihodnjič)
izdelali milijon parov smuči. Največja jugoslovanska tovarna smuči in smučarske opreme begunjski Elan, ki bo letos izdelala 360.000 parov smuči, namerava z investicijami v Begunjah, avstrijski Brnici pri Beljaku in tovarno v švedskem kraju Hapararidi do 1980. leta izdelati letno do 800.000 parov smuči. Elan bo tako ponovno postal tretji največji svetovni izdelovalec smuči.
ČEDAD-Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zadnje čase mnogo razpravljajo o globalni zakonski zaščiti, predvsem o poskusih zavreti razvoj v tej smeri in znova ločiti slovensko skupnost na Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zaradi tega so postavili skupno delegacijo Slovencev v Italiji, ki je že zaprosila za sprejem pri predsedniku vlade Andreotti-ju, predsedniku republike Pertiniju in pri državnih tajnikih vseh strank ustavnega loka. Delegacija bo zahtevala, da parlament čimprej odobri zaščitni zakon (enoten), ki mora veljati za vse Slovence v Italiji enako.
KAMNIK-V počastitev 85-letnice kamniškega planinskega društva je bila v Kamniku otvoritev razstave planinske fotografije znanega avtorja Jake Čopa z naslovom "Raj pod Triglavom". Otvoritev razstave so popestrile pevke "Solidarnosti" s pesmima o Triglavu. Številna, predvsem delovna praznovanja ob tem visokem jubileju, pa je društvo sklenilo s slavnostno akademijo, ki je bila 10. novembra v Kamniku.
BEOGRAD-Potni listi in vizumi jugoslovanskih državljanov bodo poslej veljali pet let in ne več dve leti kot doslej.
Podaljšanje veljavnosti potnih listov je ena najvažnejših novosti, ki se napoveduje z bližnjimi spremembami in dopolnitvami zakona o potnih dokumentih jugoslovanskih državljanov. S tem se jugoslovanska praksa izenačuje s tujo in prispeva k uresničenju določil sklepne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju.
VELENJE-V Sloveniji se mudi delegacija prvih sekretarjev provinc Kitajske. Delegacija si je med rugim ogledala proizvodnjo v tovarni Gorenje ter se seSla na raz govoru s predstavniki Gorenja.
Voda kitajske delegacije je med drugim omenil, da pri njih poznajo Gorenje, njegov skokovit razvoj in dejstvo, da se izdatki Gorenje pojavljajo po vsem svetu.
"Ponudili smo, da M na Kitajskem zgradili tovarno za proizvodnjo hladilnikov z letni zmogljivostjo pol mi lijona izdelkov. NaSa želja pa je, da bi na Kitajskem nastopili s celotnim programom gospodinjskih aparatov in tudi s televizorji," je dejal generalni direktor "Gorenja".
Kar
Vsi vemo, da se družinsko življenje razpada. Tudi med nami Slovenci, kako je doma ne vem, ta kuga že pase po družinski sreči. Kjer delata oba zakonca, on običajno dela ponoči, ona čez dan. Doma se le "srečata" z listom na mizi polnim mavodil za kar naj bi ona ali on imela storiti; otroci pridejo iz šole, če jim je potrebna pomoč pri učenju mu jo naši starši dati ne morejo, saj nas je tu največ povrprečnežev; zatečejo se v svojo sobo, sami se mučijo s predmetom, ki jim ne gre v glavo, in smatrajoč da starši "pač ničesar ne vedo", in sami tuhtajo tudi o svojih osebnih težavah. Če pa se otrok v takem slučaju zateče k staršem, je odgovor navadno ponižljiv. "Ne bodi vendar neumen. Še enkrat mi pridi s takim vprašanje, boš tako dobil ..." In tako dalje. Namesto, da bi otrok dobil pravilno raz-logo in z blagimi besedami bil poučen zakaj tako, in zakaj ne drugače, je ozmerjan za v kar je zašel po nevednosti. Starši dovolijo, da njihovi otroci žive v veri, da ko so bili mladi, niso nikdar ničesar napačnega storili. In se čudijo, ko so z otrokom izgubili kontakt.
Mož in žena, če sta oba utrujena, imata sočutje vsak samo za sebe, in če im eden ali drugi kaj slabega sporočiti, je takoj prepir v hiši. On ponižuje njo, da je neumna, trapasta ženska in obratno. Če to sliši otrok, izgubi še zadnjo trohico spoštovanja do staršev.
Mož ne prihaja rad domov z dela, ženi gde na živce ko ga vidi, ali obratno, otrok pa se komajle pokaže, kadar sedejo k mizi. In ker je to edina priložnost za družinski sestanek, ali vsak molče pospravi kar je na krožniku, ali pa se ulije ploha. Kjer je zraven še nezvestoba s strani zakoncev, ali pijanstvo, droge pri doraščajocih otrocih in vsesplošen pretep, okrutna poniževanja in nepotrebna su-mničenja, tam družina že ni več družina. Žive pač skupaj, drugega izhoda nimajo.
Tisti časi, ko so tri generacije živele v eni hiši, kjer so vsi skrbeli za skupno dobro, so minuli. Visoka industralizacija, urbanizacija, ki je napravila iz mest asfaltned žungle in človeška mravljišča, a iz predmestij neljubeznjiva naselja, kamor se ljudje zatekajo le 5e k mizi, postelji in v kopalnico, in k takšnim "udobnostim", ki odjemajo člove-du duha, posebno tistemu, ki ne teži po nadaljni izobrazbi, ampak je ostal v tisti dobi iz katere je prišel v tujo zemljo, so te posegle že tako globoko v človeško notranjost, da človek sam s zeboj ne zna več upravljati. Razkraja se mu osebnost. V konfliktu s prehitrim napredovanjem civilizacije in njegovim nazadnjaštvom, ki ni nič drugega kot zaostalost, ker se pač ne trudi, da bi spremljal hitro se menjajoče situacije v ekonomsko soci-jalnem razvoju družbe, se človek naslonjen na preteklost, ne zna spopasti s sedanjostjo, ker preskakuje čas brez razuma.
Tako iz ene negativnosti
beži v drugo. Družina se razpada. Starši ne znajo svetovati otroka, otrok staršev ne razume, ni več toplih čustvenih vezi, in celo tradicije, ki so nekdaj vezale družino v skupnost, umirajo. Velik vzrok temu je tudi primanjkovanje časa vsled lova na dolar, ker ljudje pač mislijo, da morajo imeti vse - celo tisto, kar jim ni potrebno. Nekdaj so starši skrbeli za stare starše, stari starši za vnuke, danes pa je tudi to propadlo. Ljubezen je šla iz družinskega življenja in z njo odšel sporazum. Danes stari starši hirajo v domih za starce, otroke "negujejo" tujci, starsi pa "negujejo" le še modo. Nedeljski skupni izleti so redki. Če pa so, otroci gredo na silo s starši, moški se oddvoje k moškim, ženske k ženskam, zvečer gredo domov - navadno slabe volje. Družini ni več bodočnosti.
Ali je mogoče rešiti družinsko življenje? Odgovor je v temu, da mora družina začeti pozitivno delovati: intimnost, pogovori - ne prepiri, razumevanje in prijateljstvo, in predvsem zaupanje, to so tisti plameni, ki so žarišče družinskega življenja. Vsak član družine mora najprej postati odkritosrčen napram samemu sebi. Priznati si mora:
1. Priznavam, da sem sok-riv prepira. 2. Moram kreniti v pozitivno smer, da bi rešil sebe in družinsko življenje. 3. Ne bom se samo kregal ampak tudi ljubeznj-ivost in pohvalo kjer je treba, bom izkazoval. 4. Pri reševanju težkega problema, ne bom obrnil hrbet celi zadevi, ampak se bom s težavo pozitivno spoprijel. 5. izogibal se bom poniževalnega rananja in besed. 6. Osredotočil se bom na sedanjo situacijo in možnosti za skupno bodočnost in prenehal tuhtati o zgrešeni preteklosti, pa najsibo ta moja, ali kateregakoli člana družine. 7. Odpustil bom sebi in družini zmote, ki smo jih namenoma ali iz nevednosti storili, postal bom ljubeznjiv z dotikom, besedo, gesto, in dovolil bom svakemu članu družine, da si obdrži svojo identiteto. 8. Mož in žena pa naj bi se zavedla, da nista skupaj za medsebojno izkoriščanje, bodisi to v postelji ali pri gospodarstvu.
Upam, da sem nažedla najosnovnejše pogoje, ki so potrebni, da bi družinsko ognjišče spet toplo zažarelo.
Euripides, grški pisatelj v 5. stoletju pred Kristusom je izjavil, da ni slajSega na svetu, kot vračati se z dela domov, kjer ga pričakuje sreča; Cicero, rimski državnik in govornik, v 1. stoletju po Kristusu je trdil, da ni lepšega od toplega družinskega ognjišča; George Sa-ntayana, filozof 20. stoletja pa je ugotovil, da je mojstrsko delo narave družina.
Ali bi ne poskusili, tisti, ki se vam družina razpada, kreniti na pot k družinski skupnosti, kajti biti osamljen na starost je grenko življenje. To vem ker 2e 15 let služim mnogim takim nesrečnikom, ki čakajo na smrt v popolni osamljenosti.
Pavla Grade«
"O MUSLIMANIMA KAO NACIJI"
Pod ovim naslovom gosp-odin Sabit Hota (možemo ga zvati i drugom ako to želi), objavio je jedan dopis ili boje rečeno svoje lično pismo napisano u vrlo emo-tivnom tonu. Pismo sam slučajno pročitao i prva stvar koja mi je pala u oči da prebacuje "pojedinim etnič-kim listovima koji izlaze u Australiju da zadiru u nacionalne osječaje", i kako on to kaže, "izvitoperavaj-uči pravo činjenično stanje položaja muslimanske (napisano sa malom) nacionalnosti". Ne mogu se oteti od činjenice da je on u svome pismu direktno ciljao na Naše Novine i njegovog urednika a indirektno i na članove delegacije matice Bosne i Hercegovine.
Intervju koga je napravio urednik Naših Novina je jedan od naj bolj ih ako ne i jedini koga je ijedan Jugos-lovenski etnički list napravio. I to treba da pozdravimo. Kako sam urednik reče neka su pitanja izgledala provokativna alu su odgovori predstavnika matice B i H, iznjeli i objasnili mnoga pitanja koja su mnogim či-taocima bila nejasna. Medu-tim bilo je i pitanje Muslimanske nacionalnosti.
Informacije radi, za gosp-odina Hotu i svima koji kao i on misli, nikome ne smeta Muslimanska nacija, ali mnogima je riječ Musliman sinonim za religiju -islam. Ako pogledamo u Oksfordski riječnik onda čemo vidjeti da je musliman particip od islama, pa vje-rovatno znaj uči to predstavnika matice B i H je rekao da se musliman vjernik piše sa malim slovom, a Musliman u nacionalnom smislu sa velikim slovom.
Dalje gospodine Hota ka-žete da se priča da je Muslimanska nacija stvorena odlukom Centralnog Komi-teta SKJ. To ni vi ni ja ne znamo. I engleski kralj He-nrih VIII je dekretom stvo-rio anglikansku crkvu koja danas uživa veliku ugled. Pitanje zašto Muslimani ni-su 1945 godine dobili nacionalnost kao i Makedonci prelazi okvire ovoga pisma. Dalje kažete "nije vam niko ništa dao". A mislite u novcu i na vas lično kao jedinku možda ste u pravu, a ako mislite slobodu i de-mokratiju u okviru Jugoslavije, mnogo se varate. Prelistajte samo istoriju od po-četka ovog vijeka, pročitajte golgotu Prvog i Drugog svi-jetskog rata, pa čete vidjeti ko je gradio i donio slobodu koju Vi danas uživate. Niko vas ne posrbljava ili pohrvatuje a najmanje Naše Novine, niko vam ne uskra-čuje ravnopravnost i slobodu vjero ispovjesti, bez obzira da li su vaši pra-pradje-dovi bili Turci, Hrvati, Srbi ili neko drugi.
Dalje govorite o izvjesnim ljudima koji se "brinu o vama Muslimanima". Dalje im prebacujete da su napu-stili domovinu da bi se stavili u službu mračnih sila da budu protiv zemlje u kojoj su rodeni. (Mene lično ne interesuje zašto ste vi napu-stili svoju domovinu). Nije mi iz vašeg pisma jasno da
li je jedan od tih i urednik Naših Novina? koji je do sada vodio najdemokratskiji intervju i čiji su (nadam se) prijtelji predstavnici matice B i H. Po vašem aršinu i njih bi trebali strpati u kor-pu kao kolaborante mračnih sila, jer su eto odgovarali na pitanja Naših Novina.
Drago mi je da želite da se uključite u Australiski život i da ujedno manifest-ujete "vašu" (nadam se da ste mislili Jugoslavensku) kulturu i običaje. Tu ste za ravnopravnost. I ja sam, ali treba ponekad da pomislim i na ravnopravnost u mojoj staroj domovini koju često posječujem.
Što se tiče postotka naroda i narodnosti bilo u Jugoslaviji, ili ma kojoj drugoj zemlji, to je svuda vrlo važna stvar koju nišam iz-mislio ni ja ni Naše Novine. Za društveno-političko-soci-jalno-ekonomski život bilo koje zemlje u svijetu popis stanovništa je i te kako važna činjenica, jer kako bi se ravnopravnost i recipro-citet sprovodili u jednom multinacionalnom društvu i životu ako se to nebi znalo.
Niko nije postavio pitanje (osim vas) da li Muslimani trebaju čitati latinicu ili čir-ilicu. Za vašu informaciju kada sam. pri je rata pohad-ao tuzlansku gimnaziju više je muslimana pisalo čirilic-om nego latinicom. Urednik Naših Novina nije pitao hoče li takvi kao vi čitati čirilicu, on je samo postavio pitanje ravnopravnosti cirilice i latnicie, koja je i Saveznim i Republičkim Us-tavima zagarantovana. A da li čete vi gospodine Hota čitati Arapski ili Kineski to je vaša lična stvar i slobo-da.
U emocijonalnoj zahukta-nosti na kraju kažete: "Ne-mojte nas prisiljavati kada imamo našu Muslimansku Naciju". Rečenica je nedov-ršena, jer nam niste objasnili ko i šta i zašto i gdje vas prisiljava???
Našim Novinama čestitam na sve večoj originalnosti i kvalitetu. Žao mi je samo što se ne može svuda da kupi.
Radivoje Tomanovič, BANKSTOWN N.S.W.
P.S. Čudi me da niste prim-jetili pismo g. Hote. Možda zaslužuje i oštriji odgovor ali to bi možda dovelo do polemike koja ako je previ-še emotivna-ne bi bila zdrava. Ako mislite da je pismo dugačko dajem vam odrešene ruke da ga skratite. Bilo bi dobro da ga u cijelini štampate. Unaprijed hvala ukoliko se pojavi na stranicama Naših Novina.
Poštovani gosp. Tomano-viču,
I Vaše pismo, kao i druga, objavljujemo bez ikakv-og skračivanja (vjerovatno nije potrebno da uvijek na-glašavamo da pisma čitalaca predstavljaju lični stav aut-ora i da čemo uvijek objav-Ijivati priloge čitalaca ako
njihov sadržaj ne vreda nacionalne osječaje i ne zadire u politiku koja je prerogativ samo izdavača lista).
Ako ne bi dali kratak komentar mogli bi se desiti da neki pomisle da se slažemo sa Vašim pismom ili sa tekstom kojeg je objavio Gosp. Hota.
U cijelom ovom kontekstu najmanje treba potencirati list Novo Doba koje je pri-milo tekst i objavilo - a zašto ne?
materija o kojoj pišete, gosp. Tomanoviču, je veo-ma složena i zahtijeva visok nivo obrazovanja onih koji o njoj pišu, zahtijeva, nadalje, i visok nivo društveno-političke s vi jesti čitalaca. Mnogi doseljenici koji čita-ju ovaj list, i druge etničke listove, prije mnogo godina napustili su Jugoslaviju pa ne mogu tek tako na brzinu da shvate i prihvate niz društvenih i kvalitetnih pro-mjena koje su se tamo des-ile i koje če se dešavati u jednom društvu kao što je ono koje je sada u Jugoslaviji.
Tekst Gosp. Hote smo pr-
očilali. Na njega nismo rea-govali, niti bi to i sada či-nili da nije Vašeg pisma, jer smo smatrali nepotrebnim da reagujemo na jedan "emotivni ispad" osobe koja od "A" do "Z" nije zhvatila suštinu onoga o čemu smo pisali i kako smo pisali.
Vjerujemo, gosp. Tomanoviču, da čete se i Vi a i ostali čitaoci složiti sa nama da mi NISMO OSNOVNA ŠKOLA za pisanje i čitanje, pa ake neko nežna da pro-čita suštinu onoga što je napisano nije naša krivica. Očito, da je, kada je u pitanju afirmisanje Muslimana kao nacije, gosp. Hota "emitovao na pogreš-noj frekvenciji".
lako če ličiti na tivalisa-nje, smatramo za potrebno da istaknemo, da su Naše Novine jedini list u iseljeni-štvu koji je o Muslimanskoj naciji pisao isključivo na osnovu materijala koji su i poslužili za donošenje Ustavne odredbe o priznavanju ove nacije i koji su bazirani na naučnim činjenicama.
n
ISELJENIČKI IZLET
Albansko-jugoslovensko-australijsko kulturno prosvetno i socijalno društvo "Šota" za Viktoritfu organizuje:
VELIKU ZABAVU
u čast 29-og novembra Dana Republike i 28-og novembra, dana nezavis-nosti albanskog naroda, u subotu 2. decembra 1978. godine. Zabava če se održati u prekrasno j sali South Dandenong primary school Da-ndenong. Svira popularni orkestar narodnu i zabavnu muziku iz svih krajeva Jugoslavije. Specijalitete sa roštilja priprema vla-snik restorana "KESA V A" Ahmet Čoče. Za Vaše bolje raspoloženje piče ponesite sa sobom.
Svi nam dobro došli UPRAVA
medibank
Za sve informacije u vezi vašeg zdra-vstvenog osiguranja obratite se na vašem jeziku.
-BRANKI ŠILJANOVSKI-
Telefoni: 831-1358 i 831-1455 VIC.
MILOSAVLJEVIČ MIODRAG PONOVO JE S NAMA, POZNAT SA ILINDENSKIH PIKNIKA -SPECIJALISTA ZA SVADBE I ZABAVE ... OBUCAVA KLAVIRSKE ILI DUGMETARKE HARMONIKE KAO I POPRAVKE SVIH VRSTA ... ZA SVA OBAVJE-ŠTENJA OBRATITE SE VAŠEM - MIODRAGU NA TEL. 547-8515 OD 3 DO 9 POSLI JE PODNE ILI NA ADRESU 3 ACOL COURT-MULGRAVE.
ALADIN HEALTH STUDIO
Ženske osobe izmedu 18 i 40 godina starosti ... Dva minuta od centra grada ... Obaveštenja na televon 26-4968 od 12 do 8 uveče ... Pitajte za -ANITU- VIC
H
Povodom proslave 29- Novembra YUGAL uz saradnju sa brojnim iseljeničkim organizacijama organizuje 2. decembra
IZLET
na St. IVES SHOW WGROUND, Mona Vale Rd. /oko 2 kilometra od centra St. Ives prema Mona Vale/
SPORTSKI PROGRAM: Mali fudbal, rukomet, toni tenis, atletika za decu i dr.
KULTURNI PROGRAM:
-	Izložba dečijih crteža,
-	folklor
-	nastup pevača narodnih i zabavnih pesama.
Mesto je veoma pogodno za spr-avljenje svih vrsta jela sa roštilja. Ukoliko želite možete poneti i svoju hranu, ili naručiti na licu mesta.
Alkoholna piča možete poneti sobom. Bezalkoholni napitci proda-vace se u neograničenim količinama.
Na mestu izleta postoji veoma pogodna sala u kojoj če se održati folklor, izložba i druge vrste takmič-enja, a uveče - od 7 do 12 sati VELIKI PLES.
Najboljim sportskim timovima biče podeljeni vredni trofeji. DOBRO NAM DOŠLI,
YUGAL
GAL j
Na tvorne putu je zgaženi cijevt uveli
Jednom mi reče onako pametno svemu na ovom svijetu ima lijeka A sad mi reci onako iskreno može li zgaženi cvijet početi život iz početka Jednom mi reče pa to je život
na našem putu sve se šareni
dok smo veseli.
I reče još i to
glupo je obazirati se
koračajuči zanosno ka novom cilju
na nehaj no zgaženi cvijet uveli.
A ja sada kažem
onako iz iskustva
sve na ovom svijetu podleže
istini i zabludi.
Istina je
na tvorne putu
mirisni šareni cvijetovi padaju
i dok se okreneš oni su
zar ne-več uveli.
Zabluda je
ako se nadaš
da tvoje ruke
koje su sada mlade
neče jednom klonuti
kao i onaj
zgaženi cvijet, uveli.
Antunovič Paja Melbourne VIC.