la upramlikl prostori: •667 8. Lswudal« At«.
Odlok apelatnegn sodišča je da-lekosežnega pomena; s njim je bil zadan usodni udarec Lewisovemu režima med redarji na polju mehkega premoga '
Springfield, III. — (F. P.) — Po izgubljeni bitki na nižjem državnem sodišču je John L. Lewis vložil priziv na državno apelatno sodišče, kjer je diskre-ditirani voditelj rudarjev doživel nov poraz, ko je to sodišče potrdilo odlok nižjega sodišča. Z izgubo te legalne bitk» je odvzeta Lewisu vsaka prilika, da bi nadalje vodil aodnijski proces proti voditeljem illinoiskega rudarskega distrikta, ki se je skoro soglasno izrekel za reorganizirano rudarsko unijo, ki je bila formirana na rudaraki konvenciji v Springfieldu.
Ako bo hotel Lewis še nadalje voditi bitko proti voditeljem reorganizirane rudarske unije, bo moral pričeti s povsem novo taktiko. Apelatno sodišče se je popolnoma strinjalo z argumenti, ki so jih predložili zastopniki dvanajstega diatrikta in v katerih so poudarjali dejstvo, da je Lewis skušal _upostaviti provi-zorično vlado v tem distriktu, da bi se tako polastil blagajne. Rudarska unija v Illinoisu je še edina na polju mehkega premoga, ki redno prejema prispevke od svojih članov, vse druge v ostalih državah ne štejejo skoro
IX	*
nič.
Lewis je zašsl legalno
s tem, da je skušal potom sodišča razveljaviti injunkcljo, ki je bila izdana proti njemu, ko je hotel brez zadostnih vzrokov od-straniti pravilno izvoljene uradnike dvanajstega rudarskega distrikta. Sodnik je odločil proti Lewisli In njegov odlok je sedaj potrdilo tudi apelatno sodišče. Vsak nadaljni Lewisov priziv na sodiščih je nemogoč, ker bi bil v nesoglasju z državnimi zakoni. 7—»———
Odlok apelatnega sodišča naj-brt pomeni konec Lewisovemu režimu na polju mehkega gre-moga. Lewis izgublja tla tudi med premogarji na polju antracita, ki bodo izrabili prvo priliko, da se ga iznebe. Preostaja mu se ena pot: Podal se bo lahko v službo premogovnih operatorjev ali pa ga mogoče predsednik Hoover imenuje v kakšen politični urad, kot je to storil v «lučaju Lewisovega brata Den-»yja. Naj ae stvari obrnejo v katerokoli smer, dejstvo je, da »e Lewis doigral med rudarji.
McCormlckova nomlnlrana za senat
Chicago.—Ako bo Ruth Han-na McCormick, sedanja kon-g resnica, izvoljena prihodnjo Jesen za senatorko, bo pr va ženska, ki pride v ameriški federalni senat. V torek je '"'a nominiraifa kot kandidati n ja republikanske stranke za > ' natorico s večino okrog 200, <H>0 glasov. Porazila je sedanje Ka senatorja Charlesa S. Denee-na. McCormickovs kandidira na programu "ekakluzivne ameriške politike," to je proti vstopu Amerike v svetovno sodišče i» v Ligo narodov. Njen protikandidat na demokrataki listi je James Hamilton Lewis.
Inljski uradnik obsojen
Winstom Salem, N. C. — De-*ey Martin, organizator leti-< «rake National Textile Work-• rs unije, je bil t* dni obsojen r.s trideset dni zapora na obtožuj. ds je hujskal na Javnem •hodu delavce na upor proti '•kstilni družbi in vladi. Od-u'tnik unije je vložil proti odloku priziv na višje sodišče. 1
25,626 zveznih jetnikov v ameriških ječah
Washington, D. C.-JustiČ-ni <tepartmen^je poročal v torek, da je bilo 1. aprila 12,-061 jetnikov v zvenih ječah, 1993 več kot zadnjega 30. ju-nija. Narastek onih, ki so kršili prohibkijo, znaša 18U. Vseh federalnih jetnikov v zveznih in lokalnih ječah pa je bilo omenjenega dne 26,-626, to je 6277 več kot zadr njega 30. junija.
Aretacije radikalnih delavcev
Obtoženi so kršitve zakona proti krimbalncinu sindikaHzmu
Cadiz, O—(F. P.)—Pet delavcev, med jijimi dve ženski, so bili tukaj aretirani, ker so delili radikalne tiskovine. Aretirane! so obtoženi kršitve zakona proti kriminalnemu sindika-lizmu. Ako bodo na obravnavi spoznani krivim, jih čaka zapor od pet do deset let.
Pred par tedni so bili trije delavci obtoženi «ličnega prestopka in obsojeni na pet let zapora vsak. Ti so Charles Guynn, Tom Johnson in Lil Andrews, ki se sedaj nahajajo na prostem, ker je bil v njihovi zadevi vložen priziv na višje sodišče in so položili varščino.
Porota, ki jih je spoznala krivim, je sestojala iz devetih farmarjev in treh trgovcev.
Želazaičarji ii starosta pokoJaiM
Zavzeli so se aa oprostitev M 00-ln v temmiaia so apelirali na governerja Younga
Washington, D. C—(F. P.)— Na zborovanju eksekutivnih u-radnikov Železniških bratovščin se je mnogo razpravljalo o federalni in državni starostni pokojnini. Uradniki so izjavili, da bodo sodelovali v akciji, ki so jo zavzele nekatere druge strokovne unije in agltlrali, da zveznz vlada in posamezne države sprejmejo predloge o starostni pokojnini, ne da bi za vzdrževanje pokojninskega sklada zahtevale prispevkov od delavčeve mezde.
Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri so se izrekli za oprostitev Mooneyja, ki se nahaja v kalifornijski državni jetnlšnici že trinajst let po nedolžnem. Governerju Youngu so poslali telegram, v katerem so apelirati, naj takoj podvzame korake, d* se Mooneyja izpusti iz ječe.
Stališče, ki so ga uradniki zavzeli napram zvezni in driavni starostni pokojnini je tem bolj značilno, ker železniške bratovščine že same vzdržujejo penzij-ski sklad za sVoje člane.
Dostojsnstvsni senatorji vihU pesti
Washington, D. C.—V torek je malo manjkalo, da niso padle pesti na seji senatnega odseka, ki preiskuje zakulisnUtvo v Washingtonu. Odaek je zasliševal E. J. Pierca, urednika nekega lista v Alabaml. ko je senator Black, ki je tudi iz Alaba-me, obdolžil urednika, da so mu privatni magnatje plačali #1000 za članke, ki jih je pisal v svo-jem lietu proti javnemu obratovanju Muscle Shoalsa. Pierce odgovoril da je Black lažnik. pa zrastel in opsoval uredni-s ščenetom in strahopetcem.
je U ka
nakar sta drug drugega pozivala ven na hodnik, da "setlata" s pestmi. Predsednik seje je spodil urednika in naredil mir.
g«rt na vašahh Is 138 let ječe v J «gesla vi ji
Helgrsd. 8. apr —Sodišče v Negotinu v južni Srbiji je včeraj obsodilo Marka Barbuloviča. notoričnegs roparja, v smrt na vešalib in na 136 let ječe.
KMTA !■ GRESU0IELAV-
m POTREBAH
Ameriška demokracija mora najprej pomesti pred svojim pragom •
Washington, D. Dne 8. t. m. je bila v spodnji kongresni zbornici debata o brezposelnosti in drugih delavskih problemih v Združenih državah. Debato je sprožil kongresnik Siro-vich iz New Yorka, ki je urgi-ral kongres, naj reši vse te probleme v zadovoljstvo delavcev, če hoče, da bo Amerika imela mir pred komunistično propagando.
"Ameriška demokracija mora najprej pomesti pred svojim pragom in potem šele naj kritizira Rusijo," je rekel Sirovich.
Štirje rekviziti eo potrebni za "očiščenje templa demokracije" po mnenju tega kongresnika, ki so:
1.	Odprava otroškega dela.
2.	Znanstveno reševanje problema brezposelnosti.
8. Uvedba starostne zavarovalnina.
4. Omiljenje učinkov združevanja velikih industrijskih kor-poracij.
Sirovich je rekel, da največja sramota za Ameriko je, ker o-troci izpod 16. leta delajo v tovarnah In rudnikih.
NOVA "NEVARNOST" V JAVNIH ŠOLAH
V Washingtonu ae boje komunistična propagande
w	1 m
Washington, D. C. — (F. P.) — Tukajšnje "patriotične" organizacije zahtevajo, da. prosvetni odbor v distriktu Kolumbija uvede akcijo proti "rdeči" propagandi med učenci v javnih šolah. Akcija je rezultat "odkritij", ki jih je prinašal v svojih kolonah Hoarstov Ust "Washington Post". V imenu prosvetn^a odbora Je odgovoril njegov načelnik dr. C. F. Carusi, ki je dejal, da bo uvedel preiskavo, da se došene, ako so vesti v Časopisju resnične.
Carusi je nadalje izjavil, naj vsakdo, ki ima podatke o propagandi, predloži imena in naslove oseb, ki jo razširjajo. Vsi dokazi morajo biti apisani in potem predloženi prosvetnemu odboru, na same govorice se odbor ne bo oziral.
IV delavskih krogih smatrajo akcijo predeednlka Caruslja za dobro potezo, ker je dal a tem vsem tistim, ki pišejo o boljše-viški nevarnosti priliko, da podajo dokaze, v koliko je radikalna propaganda zanešena med otroke v javnih šolah.
Kot sedaj izgledz, najbrž ne bo dokazov in preiskava bo pokazala, da se je rdeča pošast rodila le u glavah profesionalnih slarmistov, čijlh posel Je vzbujati senzacije.
v Phlladelphijl
Philadelphia, Pa. — Glasilo delavskih unij "Philadelphia Union Labor Record" kritizira poročilo policijskega departments, ki pravi, da je v mestu in okolici le 60,000 delavcev brez dela. Glasilo dolži policij ski department, da je namenoma podal napačno poročilo o številu brezposelnih, da tako prepreči kritiziranje mestne u-prava, kateri se očita, da od lads z jsvnlmi deli. "Union Ia-bor Record" trdi. ds je v Fhl ladelphiji nad sto tisoč delav cev brez dela.
Slavka sUvbinskih delavcev
Cincinnati. O. — SUvbinski delavci, ki so upoeleni pri zgrad-bi nebotičnika Carew Tower, so sastavkaJi, ker eo podjetniki vseli v delo število neunljsklh delavcev.
Gandhi paziva ladijca
ss prtih«!)« krvi
M 4 — • * J ,
"Svetnik** je pa*al desperaten,
ko ga nočejo Zapreti, medtem
pa zapirajo njegove pristaše.
Vojaška čete V akciji
Bombaj, Indljš. 9. apr.—Ma-hatma Gandhi poskuša na vse načine, da bi prišel v zapor in postal mučenlk za svobodo Indije, a do dano* se mu še ni posrečilo. Včeraj jfe ponovno kršil zakon solnega monopola, ko je zajemal morsko vodo v bližini Jelapurja in j* nosil na breg v svrho izhlapevanja, toda nobenega policaja nI bilo blizu. Stotine drugih "solnih rebelev" mu je pomagalo z enakim rezultatom. V drugih krajih so pa bili aretirani vsi izdelovalci soli in takoj obaojeni na teiko zaporno in denarno kazen.
To je razkačilo Gandhija in objavil je sledečo "krvavo" poslanko: "Ne dajte nabrane soli iz rok! Upirajte se z vsemi silami, dokler ne poteče kri! Žene in deca mora tUdI nabirati sol. Bomo videli, če se policija dotakne ionskega apola in otrok. Ako jih napada in če ainovl in hčere Indtya pokažejo, da ne prenesejo Insults ležeči na tleh, bo kmalu vaa IiWJa v plamenu. To ja prva brežnafilna bitka za svobodo Indije.*;
Stiritiaoš vojrftov je včeraj navalilo na Miaore, kjer so za-atavkall »udarjtrv državnem zlatem rudniku in kjer je potem 16,000 Hindutov «Okupiralo rudnike. Vojaki aa atreljatl na mno-žico in eden moški je bil ubit ter 60 ranjenih.
Gandhijev sin, Ram Das je bil obsojan na šflfct mesecev zapora, kar |s aaMaaL aal v lu-ratu. Večje število drugih Je prejelo ša večje kazni. Jamna-lal Bajaj, milijonar v Bombaju, je dobil dva leti ječe, ko je \todil množico 2000 oseb po aol v morska močvirja. Naratan, predsednik pokrajinske nacionalistične organizacije v Bombaju, Je dobil mesec dni.
Bojkot angleškega blaga je v polnem tiru.
Mornar obtožen napada na policaja
New York. — Veloporota je obsodila mprnarja Randolph McNeila, da Je pri demonstracijah brezposelnih delavcev v New Yorku napadel nekega policaja, čeprav so priče dokazale, da jo policaj napadel McNeila In ga tako pretepel, da Je moral iskali zdravniške postrežbe v bolnišnici. Za stvar se je zavzela Uatia za ameriške civilne svobodščias, ki bo vodila legalno Obravfco. '
PROTIBELAVSKA ZAKONODAJA V AVSTRIJI
Strokovne unije In socialisti ae pripravljajo na bitko
Dunaj, Avetrtja. (F. P.) —
Na konferenci avstrijskih strokovnih unij so delegatje sprejeli resolucije, v katerih izrekajo, da se bodo odločno borili proti zakonu, ki je bil pred kratkim -sprejet v parlamentu in ima namen razbiti delavske unije v državi.
Zakon vsebuje določbo, da zo pogodbe, sklenjene med delav-skiml unij mi in delodajalci neveljavne. Glasom tega zakona nimajo organizirani delavol nl-kaklh pravic in delodajalci lahko upoelljo neunijske delavce, ki delajo za nizke mezde. So-cisilleti in voditelji strokovnih unij kažejo na postopanje delodajalcev, ki imajo okrog svojih tovaren postavljene atraša, da tako terorizirajo delavce v slučaju, da bi se pričeli upirati svojim gospodarjem.
Glavni namenK ki so gs Imeli sponsorji zakona, je bil, da se razbije delavske organizacije y tovarnah, rudnikih in na železnicah.
Napredek delavske federacije
Atlant* Ga — Na zborovanju državna dejavake federacije, ki se )e vršilo v tem mestu, je njen tajnik Ix>uls P. Mar-quardt, poročal, da so bile štiri nove unije ustanovljene v mesecu marcu v Augusti. Da se Jo unijsko gibanje oživelo v tem delu Združenih držav, ima veliko zastag organizatork no gibanje, kt ga Je uvedla Ameriška delavska federacija.
rastni ielesničsrjl podpisali pogodbo
Memphis, Tenn. — gradniki krajevne unije cestnih železničarjev so te dni podpisali pogodbo z zastopniki družbe zs nadaljni dve leti. Pogajanja so se vršila vež tednov, toda pogodba je bila podpisana le e par spremembami, ki pa ne vaebtijrjo nikake pridobitve za železničar-jt.
Turčiji
Carigrad. 9. apr.—Mahmud Esad bej. Justlčnl minister tur-ške republike, je ime nov si tri ženske, odvetnice v Angori. sodnikom.
V Masti ottriva}o velik poštni ikssšsl
Progreslstl obtožili poštno u-- pravo, da graft pri najemanju
poštnih poslopij amrdl f do
neba
, Washington, D. C—Progrs-«fvna grupa zanator)W Je-v ^torek iztaknila nov škandal, ki o-beta—kot Ja Izjavil aanator Blaino iz W|sconslna—nadkri-llti teapoUjpmaki petrolej nk i škandal. Gre za najemanje privatnih poslopij za pošta. Blaine Je dejal, da lastniki teh poeloplj pobašejo letpo jniUJone dolarjev na račun ljudatva in je zahteval, da aenat uvode preiskavo. Vlada plačuje letno okrog $18,000,000 najemnina za poštna poslopja v mnogih mestih, kjer nima svojih poalopij' Ta najemnina Je najmanj petkrat previsoka.
Senat Je Imel na dnevnem redu slučaj najemnina v vsoti 160,000 za poštno poslopje v St. Paulu, Mlnn. Senatni finančni odsek Je odpbrll to vsota, pro-greslstl so pa nastopili preti, ko so odkrili, da Je dotlčno poslopje v St. Paulu vredno komaj tretjino omenjene najemnina.
Konveacija železniških on IJ
Chlcago. — Predsednici devetih unij železniških uslužbencev, ki so pridružene Ameriški delavski federaciji, in Vač »U> delegatov se bo zbralo na konvenciji, ki bo otvorjena M. a-prlla v Chlcagu. Na zborovanju se bo razpravljalo o zahtevah za pet dni dela v tednu, da se tako odpravi brezposelnost med železničarji, o postopanju železniških družb, ki odpuščsjo stare delavce in zavarovanju zo-
per brezposelnost.
Konvencija Ameriška delavske federacije
Boston. Mas«. — Zastopniki atavblnsklh unij v Bostonu so odredili, da vsak član unije plača 16 centov mesečno v sklad, iz katerega se bo denar porabil ss priprsvs zs konvencijo Ameriške delsvsks federacija, ki s« o-tvori v tem mestu v meeecu ok-tobru. Uredniki stavbbukih unij prlčskujejo, da bodo druge delavske unije v Bostonu osvojile slične sklepa.
Milijonar pozval Boga za pričo v tožbi
I kosten. Mass.—Edgar a Davia, oljni magnet In mili-jonar, ki je bil obtožen, da je ogoljufal državo Maaae-chusettn ss $380,000 na do-hodnlnakem davku, ko je premestil zvejo rezidenco v Te-zas, je dejal pred sodiščem 8. t. m„ da ga je %a Bog napotil in vodil" Iz Ms«s-chusettsa v Tezss, kjer je razvil eyae vreke In postal bogat. Bik je božja volja In ne njegana, zato ae ne čuti krivega «..
Stroji izpodrivajo rudarje
Breapoaelnont med rudarji <r narašča
Coalstrip, Mont. - (F. P.) — Nadomestitev rudarjev z nakladalnimi ia drugimi stroji je dosegla nov rekord pri kopanju In nakladanju premoga v tej oko-lici. Northern Pacific železni-oa, ki lastuje okoliška premogovna polja, Je te dni postavila v obrat veliko parno lopato, ki dvigne naenkrat osem ton premoga in ga strese v vozičke. Vse to sa Izvrši v petih minutah. Parno lopato,operi rajo samo trije delavci In v desetih u-rah naloži do pet tisoč ton premoga.	1
S pomočjo parnih lopat In strojev vsak rudar producirá o-krog petdeset ton premoga na dan. Zoleznlška družba bo odslej potrebovala, okrog Šfstde-zet delavcev in produclrala bo toliko premoga kot ga rabi pri obratovanju svoje žeieanLoe. Novi ftrojl so občutno prisa-
LEP NAPREDEK UČITELJSKE ORGANIZACIJE
V sadnjlh šeetlh mesecih je bilo ustanovljenih ena jat krajevnih učiteljskih unij
Chteago. — (F. P.) — Glavni stan Ameriškv učiteljske federacije poroča o naraščajoči ak-tivnoetl v rasnih driavah, ki so očituje v ustanovitvah novih u« nij. V drŽavi Georgla so se prejšnji mesec ustanovile štiri učiteljske unije. V istem času, poroča tajnica učiteljske federacije Florence Curtls Hanson, se Je v okraju Luzerne, Pa.,ustanovilo aedem unij. Prva učiteljska unija v tem okraju je bila ustanovljena pred dvema letoma v Plalnsu,
Vodje Javnih šol v Chloagu so te dni naslovili na glavni stan fod«raciJe peticijo, da se jim iz-,da čarter. Arkcija Je bila poti-vzeta na njihovo lastno iniciativo. Federacija Jim bo izdala čarter, ako ne bo nobenega protesta od učiteljic. Ustava federacija namreč določa, da se lahko organizirajo le učlteljloe, vsi drugI» to Je vodje Šol in nadzorniki, pa le v slučaju, da se s tem etrinja tričetrtlnska večina organiziranih učitelj k. Ta določba Je bila sprejeta v varstvo unljskih učiteljic, ker so je v več slučajih agodllo, da so nadzorniki šol nasprotovali učiteljski uniji. Vodje šol Imajo svoje u-nlje v Washlngtonu, San Fran« clscu In v Atlantl, Ga.
Tajnica federacije poroča, da se Je članstvo federacija povedalo sa več tisoč članov v prej-
deli rudarja, kajti vAlfWl ffe^ru ^íílíule^dílívs Je bila odslovljena in bo mora- I*!?? ™™ prlka,uJe drUv* la Iskati dela drugod, vprašanje
pa Je, če ga bo sploh dobila.
STAVKA NOGAVI-CARSKIH DELAVCEV
Policijske oblasti so naklonjene družbi. Aretacije plketov na redu
Phllsdalphla. Pa.-(F. P.)-AretaelJe-eUvkarJev, ki so bili Izprtl pel Rodgers Hoslery Co, in Quakav Hosiery, niso omajale odločneetl nogavlčarjev. SUv-ka traja ša pet tednov In v tem času Je bilo aretiranih že'okrog sto plketov, ki pa so bili pozneje oproššanl na sodišču.
Mastna policija Je pokazala veliko naklonjenost proti Rodgers družbi, ki Je pričela Impor-tlratj stavkokaze iz drugih mest. Stavko vodi United Hoelery Workers unija.	j
Nov direktor deUvskaga nilllščs
K a tonah, N. Y. — A. J. Ken-ttedy, tajnik krsjevns tlsksr«k' unije, je bil U dni Izvoljen is d i rektor Js Brook wood deUvsks-gs kolegija.
Tom Mooney zmagal na pošti
New York.—Federalno prl-zivno sodišče Je,v torek razsodilo, da se znamke organizacij za osvoboditev Toma Mooneyja iz Ječe lahko lepijo na plama in tvištna oblast ne sme ovirati ta-IHh pisem. Znamke se prodajajo v prid kampanji za Mooney. jevo osvoboditev. Razsodba Je razveljavila slučaj pošt"« cenzure, ko so bila (Heme z Mooney J'ívo znamko zaplenjena.
P rol I monarh 1st Ično gibenje v ftpsnljl
Madrid. 9. spr.-GibsnJe zs odprsvo monsrhlje ne »pan skem postajs močnejše |n moč-nejše. Vlada, kateri načelu j« general Damasco Berenguer, grozi z nadaljnjimi reprisallja ml. P<Jltiena situacija Je posta-la zadnje tedne zelo napeta.
Sts vb laško delo oživelo v Mosteas Mass. - V
Kalifornija.
Volitve v šolske odbore v Seattlu, Wssh., so izpadle neugodno, ker so bili Izvoljeni ro-akcionarjl, katera Ja v kampanji podpirala trgovska zbornica, ki je odprto nastopala proti Učiteljski uniji. Tajnica Han-sOn vzllc temu poroča, da so se članice unije zavzela za boj proti rekaclonarnemu šolskemu odboru.
Preganjanja zamorskih delavcev
IjOs Angeles, Cal. — Lokalna postojanka .Mednarodno delavske obrambe Je pred nekaj , dnevi sklicala Jšvnl shod, da prote-•tlra proti akciji, ki so Jo začeli nekateri t«lopoltnl lastniki hiš v zamorskem dstriktu, s tem, da so začeli izganjati zamorske drušlne is stanovanj. Oblasti se ne zmenijo, da bi protektlra-le zamorce, čeprav Je vidno, da se jim godi krivica. Postopanje avtoritet Je razvidno tudi iz slučsjs, ko Je neki sodnik obsodil mladega Črnca na dve leti zapors, ker Je poljcaj dobil pri nJem pol pajnta žganja.
Prvll militarizmu v šolah
New York.—Starši, ki imajo svoje otroke v mestni srednji šoli, so sklicali protestni shod, ko so Izvedeli, da ja vodstvo šola s sodelovanjem vojaških oblasti sklenilo uvesti vojaško vež« banje med dijaki, Protestna ak-olja Je dobro učinkovala In namera mllltarlstov Je bila za enkrat preprečena.
Unija
potlnlh uslužbencev ss-^ prsdujs
Chicago. — Krsjevns unijs poštnih uslužbenesv je pridobila v sadnjlh treh mesecih nsd dvesto članov, Osemdeset odstotkov poštni?) uslužbencev v Chicsgu Je organiziranih.
Napredek rarmandie / «drugs
Accord, N. Y. — Farmarska zadruga, ki lastuje dve prodajalni v trm okraju, Je v prejšnjem Mu napravila nad daaat
Boston, Mas«. V zadnjih par tednih ee je pojsvlls vsčjs sktivnoel v gradnji poslopij v Um msetu in okotkJ. SUvbln-sks unija poročs, ds Je vsčlnsi _ njenih članov uposlene pri kon- tieoč dolarjev profits, ki bo rsz-»trukcijekih delih.	.. ddj«n med delničarje.
PROSVETA
ČETRTEK, 10. APRILA.
PROSVETA
THK ENLIGHTENMENT
CLASIU) IM LABTMINA SI.OVKNMB NASODKE Moros-NU JMiMOTS
Or... «f mm4 »MiM fcf Ü- Hlrnmm tUtimmsi Baftaflt SaOaO
N. realna: u Mrué*«» «»rt.»« (lar.* CMragai U Kuf 4. NM aa teta. HM m p"» M«. ••-*• m	Maj »
rhi*a«u i» Ci«rfo VM «»toH» W« a H «
Kubarrlption rsU.; tor tlw U.lta« RUIm <**m*pi Chimmpo) ..d < »nmttm MN P« F»ar, fh.ri»» an4 CtM* »1.M »ar *«•».
forriffi cmintriM •»«• p»r	' ^
Om .«Imo* po <1«>«o»ocj k^lmobl m m vnUtejo.
Naatov u *m, h., Ima .tih ■ UtUmi
PROKVETA
M6T-M HMtil r.a»«4al* Ara, CUm|
MKMBKK Of THK ITDERATTO PBKSS
Dat«« r <AIrpa j<i, m prto-r {Tak. SM«), I»..,, m uailora |K/mMl. da raai i* • t»m rfaaroan paiMm m-
Mr.ina. FonavHa Ja prarpéaana. <U aa r— Mat »a wUvl
Kapital te združuje, kaj pa delavci?
Ni ga dnevi, d* ne bi ameriški listi poro-¿ali o kaki združitvi podjetij in korporaclj. Tu se združijo dve ali tri banke, Um železnice ali jeklarne In «pet Um premogovniki in rudniki. Vae «e združuje. Korporaclj je vedno manj in one, ki oaUjajo, ao vedno večje.
Ameriški kapiUl ae 7xlrušuje. Organizacija kapiUla ponuja enotna In aolidna, zato pa močna. KapiUl ae združuje po industrijah, kar je nekaj naravnega. Bližamo se dobi, ko bo v Ameriki le toliko korporaclj kolikor bo induatrij. Vaaka indu»trija bp trust zase.
Organizacija kapitala pomeni napredek v ekonomiji. Konkurenca med posameznimi magnatl ln družbami dela stroške, ki odpadejo, ko se tekmeci združijo ln delajo dalje spo-razumno. Milijoni dolarjev, ki Jih požre konkurenca, se potem prlitejejo dobičku ln privatno bogastvo se koncentrira v manj rokuh, zato ga je več.
Kaj pa delavci? Ali se tudi oni združujejo za svoje koristi kakor se združujejo kapl-Ullstl?
Ako se r«zgleda* po Ameriki, ne vidiš med delavci posebnega navdušenja za svoje organiziranje. Zakaj čakajo? Ali čakajo, da jih kaplUllstl vzamejo v svojo kompanljo? Dolgo bodo še čakali! —
Delavci še vedno tekmujejo med seboj, še vedno zbijajo in odgrizavajo drug drugemu mezde, še vedno se pisano gledajo in so nevoščljivi di*ug drugemu. To Je magnatom in njihovim političnim ter verskim hlapčonom jako po volji. Hlapčoni skrbe,.da so delavci razdeljeni politično, versko, narodno in plemensko. Dobro Je to za — hlapčone In magnate. Bogme slabo za delavce I
Ameriška delavska federacija ima še dolgo vrsto let te okrog dva milijona članov. Morala bi jih imeti najmanj 25 milijonov! Federacija še vedno šepavsa po berglah svojega sUrega craft-sistema namesto, da bi bila organizirana po industrijah kakor so magnatje kapiUla. Delavci, kolikor je orgnlzlranlh, so razdeljeni po strokah kakor so hill za časa obrtnikov ln malih delavnic, ko ni še nihče sanjal o strojni in masni produkciji. Stotina strok v eni sami Industriji! Na primer v stav-binski. Namesto da bi bila za vao aUvblnako industrijo ena sama delavaka organizacija, pa je cel kup zidarskih, opekarakih, teaarskih, pleskarskih, omeUšklh ln drugih unij, ki imajo vaaka svoj kontrakt in svoje pogoje. To je zelo nazadnjaško In žalostno.
NI čuda, da je v Ameriki velika prosper!-teta med magnatl industrij, med delavci vsake vrste pa velika — žaloat.
Če junaki gledajo nazaj...
V I «os Angelesu je lUlijannki boksar Pti-mo Carnera, ki je brez malega sedem čevljev viaok, UhU 275 funtov In ima roke kot medvedje tace — ogromna človeška gorila. Carnera hoče biti "čast Italija n« le kot "fajtar," ki vihti pesti, temveč tudi kot MbL, ki sna brusiti jezik. Zadnje dni Je rekel pred časnikarji: "Italijani smo podedovali trajnost od Rimljanov. Pred šefltato leti sme imeli Danteja, danes imamo Musaollnlja in Marconlja. Kdo ve s kom se lUllja pconlavi Aestato let od danes."
Danes Sent sto let ne bo več Italije na sve-tu, Mussolini trn absolutno )tozahljen in Danteja se bodo «tM>minjall le še v sanjah. Za časa Danteja ao bili vsi Italijani v Italiji, danes jih Je še samo v New Yorku ve* kot v Rimu in v Chicago več kot v Trstu. Kje bodo Italijani v Ameriki čez sto let? In koliko čistih Italijanov bo v Italiji sto let potem, ko bo Evropa federacija svobodnih ljudstev, ki ae bodo me-Sala Uko kot se meAajo Imigranti v Ameriki? Evropska federacija pa prav gotovo pride Ae v tem stoletju.
Nikdar v ag<»dovinl človeštva se niso narodi Uko metali in preUpljali kakor se je to začelo vršiti v sedanji dobi mehaniilrane trans-portaclje, produkcije in kulture In to je komaj zadetek!
Carnera in Mussolini — kakor vsi taslep. lienl dfIngoti — gledata «amo nazaj v preteklost, sedanjosti, v kateri p<»ganjajo korenine bodočno«tl, korenine popolnoma nove družbe, * po ne vidita.
To je dobro za vse oni, ki gledajo nsprej.
Glasovi
Pametni nasveti
Detroit, Mick.—Ker vidim, da
vsak rad kaj poroča-o delu iz vseh naselbin iirom Združenih držav in tudi od tukaj, ne bom jtu pisal o tem, ker vsi vemo, da delavske razmere niso +U-prida. Za kar slho seveda tudi delavci precej krivi, ker se ne moremo združiti skupno in se organizirati. To bi bilo za nas v avtomobilski industriji velikega pomena. Sedaj delajo z nami kakor se jim poljubi, za kar pa mi Slovenci, ki nas je komaj peščica proti drugim narodnostim, ne moremo ničesar storiti. Storimo lahko to, da se sami med aeboj nekoliko bolj razumemo kot se Je to videlo do sedaj*
Ne vem, zfckaj ne bi moglo nekaj tisoč ljudi ene narodnost* živeti brez sovraštva ln tiste čudne posmehljivosti in delati skupaj roko v roki. Naj si bo e-nega ali drugega prepričanja, naj pripada tej ali oni stranki, to še nima nobenega zadržka, da ne bi mogli skupno delovat» vsaj na enem polju in sicer na kulturnem in izobraževalnem. Se nikoli se nismo ljudje zedi-nili za kako stvar enoglasno, ne pred 100 leti ln ne sedaj, ampak počasi so pa prišli do prepričanja, kaUra pot je prava. In to potom izobrazbe. Mislim, da vsi stremimo po napredku, ki smo ae izmoUll iz verskih omotov, v katere so nas povili še kot o-troke ln nam vcepili v srce nekak strah pred nečem, ki ne ob stoja pri napredno mislečih ljudeh. Vsi vemo, da potom izobrazbe bomo dosegli tisti cilj, da bo eden ali drugi, ki se misli priključiti kaki politični stranki, tudi vedel, kam je pristopil ln kak smoter Ima ln pomeni zanj. Dosti jih je, ki stopijo k tej aH drugI, pa ne vedo dru gega, kakor- ime atranke, bodis socialistična ali komuniatična. 8 Um je vse povedano.
Upo bi bilo, če bi se na sejah SDD kluba bolj zanimali za u speh izobrazbe in da M se vsak posameznik bolj držal reda, da ne bi kar po dva fcmalu govorila. V kratkem čaau smo prido bili precej novih članov, ki žel« sodelovati z nami. Dajmo jim priliko, da izrazijo svoje misli Mi delamo na to, da bi se kultur no povzdignili in s tem dali članom, ki pristopijo k nam, pri Uko in koristi skupnega dela. | Pridemo do Uga lahko. Vsak član naj se zadeva, da je njegova dolžnost kot člana, da v vseh otlrih pomaga v enem ali dru gem slučaju za dobrobit vseh Noben nima dolžnosti, da mora sam vse storiti. Dolšnost je vseh da mu pomagamo, ker noben n plačan pri Um delu. S tem bomo šil dosti lažje naprej ln bomo v pomoč eden drugemu. Klu bo obaUjal ln napredoval bol kot Je do aedaj. Poleg tega lahko pomagamo dosti bolj SI) domu h kateremu tudi skoraj vsi pripadamo.	'	__
No pozablU, da naši bratje na vzhodni strani tudi rabijo naše pomoči kakor ml njihove j zato delajmo akupaj, da tudi jim no-magamo, da se uresniči veliko delo, katerega Imajo na programu, namreč da ae postavi narod nI dom, ki bi odgovarjal celi naselbini, torej tudi nam. Proč I h» sedam i "Kast In West," ker leip se goji nekaka zavidijlvost. Bodimo vsi kot eden v naprednem mišljenju ln pomagajmo eden drugenpi po avoji močlj
Apeliram na člane kluba, da bi s« tudi včasi pokazali v domu ln ne namo na sejah. Gojimo dramatiko ln petje, pa rasen t stih, ki j majo vloge. nI nobenega nikoli na apregled. Vloge majo skoraj vedno ene In iste osel te in zato si mislite, da vas ni treba, pa ni tako. Noiteden ni pri rastel k tej naselbini. Eden ali drugI lahko odpotuje za delam ln bo mora) drugi prevzeti njegovo mesto. TÍSto ne bo nobenemu škodovalo, če pride na vaje, bo vsaj videl, kaj počnemo; nekaj se pa tudi nauči in če kdaj «topi na oder, mu nI treh« k mati vsake stoplaje. fte nekaj naj omenim. Tukaj nimamo nobenega profesionalnega učitelja dramatike, sato mora preweti to nalogo eden od igralcev, ki «e ratume na to. Ni Uko lahka nalog«, posebno če metra igrati tudi sam, kar ae akorat vedno ?godi. ker primanjkuje moči.
Preveč se zahteva od njega. Povsod ne more biti, posebno utdar nastopa. Tudi se vedno zahUva, da bi delal red, torej red pri odraslih ljudeh in še članih izobraževalnih organizacij, kakor tudi drugih. Delati red se torej pravi, da bi moral vsake mu posamezniku zmiraj praviti: Bodi tiho! Sedi in poslušaj! ftkoda, da ni šolskih klopi, potem bi tudi rekel, 'roke na klop.' Je res tega treba? Ne ve vsaki, da ima sam posvariti druMfa. ako vidi, da se moti igralca-Vsak naj stori sam tisto, kar zahteva od igrovodje, pa bo tak red, da bo veselje. Prosim vse, l imajo vloge za igro "Morje," a se udeležijo vsake vaje. Imamo samo Še par. Tudi tisti, ki i-mate neme vloge, se udeležite, cer sedaj vas rabimo.
Igro "Morje" se vprizori v prid 8D doma na 20. aprila. Pri-četek ob 3. uri popoldne. Vstopnina v predprodaji za igro in ples je 60c. Pri vratih bo 7fk .
'o igri samo za ples 50c. Udeležite se te igre v polnem Številu. Otroci pod desetim letom prosti. S pozdravom,
Anton Chesnlk.
razpolago moči za vprizoritev velikega dela na dramskem polju.
Prišla je vojna furija, tedaj je bil v društvu nekak zas^pj. Minilo je to, kakor mine vse na
v Uj stroki bi bilo naenkrat vr ¿enih na ulico brez vseh sred stev. To pomeni 200,000 delav cev, in če računamo^ da vsaki delavec-preživlja zraven sebe še tri druge osebe, bi bilo 900,
Zrakoplov
svetu, in društvo je zopet oži- 000 lačnih želodcev. Ali bi mogel velo. Karakteristično je, da soibr. Pečarič tem delavcem (trpi .
Petlndvajaetletnica društva Pueblo, Celo. — Petindvajset
et, četrt stoletja! Dolga doba nu prvi pogled, toda zelo kratka v življenju človeka, ako se zamislimo in premotrimo dela pred petindvajsetimi leti. Maraikatc-rl si reče: Ce bfbil tedaj vedel toliko kot danes, bi i>il delal drugače, Uko da bi sedaj lahko re-<el ln pokazal na delo, ki sem ga storil v korist sebi in v korist človeštva. In kakor je resnica, da se eden od drugega učimo, Uko je tudi resnica, da se uči skupina od skupine, narod «td naroda. Oim več znamo, čim več se naučimo, tem več labko naučimo druge. In da je prosvetno delo Umbolj uspešnejše, tembolj plodonoano, se v U namen družimo v društvih, v tistih, ki lipsjo namen in načelo, zobraževati ln učiti o naših živ-jensklh dolžnostih, o naših pra vteah kot razred delavcev. # J Slovenska narodna podporna jednoU je ena izmed tistih, ki si je ob usUnovitvi zapisala na svoj prapor načelo: Podpirati in izobraževati. To delo vrši v polni meri od početka do danes. Po petindvajsetletneriT delu organiziranja je Slovenska narodna podporna jednoU sila ln moč; njeno delo pa bo tem u-spsšnejše v bodoče ln bo činitelj življenju slovanskih delavcov na ameriškem kontinentu.
Meseca februarja % je minilo petindvajset, let obstoja društvo "Orel" št. 21 SNPJ in bo proslavilo to dobo dela in organiziranja dne 4. maja z obširnim programom. Društvo je bilo, smelo rečeno, eno med prvimi pri graditvi Sloyenske narodne podporne jednoU. Saj je bil Ukore-koč započetek jednote v Pueb-lu. Tukaj je pričel izhajati "Glas Svobode," ki Je oral ledino med slovenskimi naseljenci in delal, da se zgradi eno veliko jugoslovansko podporno jednoto. Te šelje se bodo tudi Izpolnile v doglednem času med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. Kakor vsako započeto delo, Uko je tudi bilo pri usUnovitvi našega društva. Začelo se je t malim. Martin Kočevar in nekaj njegovih prijateljev, eni katerih so nekateri še umrli, so dali življenje društvu. Dolgo, precej dolgo čaa« je društvo živelo s ne posebno velikim številom članov. Toda ko je jednoU v letu 1900 dobila svoje glasilo, je druAtvo pričelo rasti na članstvu. V letih od 1900 do 101.1 je druAtvo pridobilo največ članov. V društvu Je bilo novo ii vi jen j«. Rili so marljivi in dela"ni člani. Nekateri od teh ao razkropljen! po drugih krajih. Tedaj ae je v društvu pričela gojiti tudi dramatika. In od tedaj do danas društvo prireja, od časa do fa«a. dramske p red *U ve. ^ Vse take prireditve so splošnega pomena za naaelblno, ker so prirejene ca vae živeče v naselbini. Vse p ditve našega društva, kar se «pominjam od 1909 do sedaj, bile dobro obiskane, to je. vsakokrat je bila napolnjena dvorana. To Je on dokaz, da druAtvo ne šivoUri. ampak da deta kolikor more in kolikor ima na
bili v našem društvu vsi oni, ki so gojlM dramatiko. Kakor j« bk lo društvo aktivno na tem polju in bo tudi v bodoče. Kar smo zamudili je to, da se v društvu ni skušalo—* izjemo seveda— aa se utrdi v članstvu ponos in zavest, da so Člani organizacije, ki «e trudi in želi, da se izboljša delovno sUnje vsakega posameznega Slovana, kakor tudi celokupnega slovanskega delavstva v Združenih državah. To se da doseči z živo agitacijo, ako se člani polnoAtevilno udeležujejo sej. Vsa zasluga članom, ki se redno udeležujejo sej. Ti morajo pridobiti one, ki nieo aktivni, da poeUnejo delavni tudi o-ni, delavni za, izobrazbo sebe in svojih in delavstva vobče in za razširjenje jednotinega glasila. Ce bomo to vršili in razširjali, bomo imeli zavest, da smo dali in porabili nekaj našega dela za največjo in najboljšo slovensko podporno organizacijo.
Nikdar ni bilo v društvu ve-.ikih prepirov. Ce je prišlo kako navskrižje, Udaj smo izravnali sami. Nikjer na svetu pa nI brez sporov. Spori pridejo, četudi jih ne bi hoteli.
Društvo šUje dvesto osemdeset članov v odraslem oddelku n sto trideset v mladinskem oddelku. V ftjem so aktivne posebno nekaUre članice. V društvu je okrog osemdeset članic. Gotovine v blagajni ima okrog o-semrto dolarjev in za dvesto petdeset dolarjev delnic za Slo-iskl narodni dom. Društvena oprava v dvorani je vredn^ tristo dolarjev. %
Društvo nikdar ne odbije prošnje, kadar prod brat, ki je v potrebi in katerega je nemila usoda prisilila, da mora prositi.
¿ako bo čez petindvajset let? Ali bodo še potrebna podporna društva? Taka ln enaka vprašanja se ml vsiljujejo. Ce bodo ljudje zavarovani, to je, če bo vlada primorana skrbeti za vsa to, kar skrbe sedaj podporne organizacije, Udaj jih nam ne bo treba Uklh kot jih imamo, toda, potrebna bodo vseeno.
Napisal sem U vrstice, ker se je reklo, zakaj nihče ne piše za društvo, in za tiste, kakor za vse člane, ki niso sktivni iri društvu in jih ni nobenkrat videti na seji, naj se spomnijo svojega ¿rušiva, Ur naj pomagajo organizirati, vzgojevatl, delati; naj se spomnijo društva in jednoU zdaj ob petindvajsetletnici ln pomagajo ojačatl njene vrsU, kar Je dolžnost nas vsah.
Tajnik drultva.
nom) dati kakšen nasvet,, kje. bi dobiil druga dela, da bi pre življali sebe in svoje?
fUvno takšen luksua je tudi avtomdbil, radio itd. Naj bi vsi delavci (trpini) naenkrat prenehali kupovati Ukšne luksuse, katerih pokupijo delavci od 7& do 90 odstotkov in kaj misli br. Pečarič, kaj bi se lahko zgodilo v tej državi, ko bi bik> ravno toliko odstotkov delavcev vrženih na cesto? Ali bi b(k> to tudi njemu v zabavo? AH ve br Pečarich, da bi takšno dejanj* pripravilo ljudstvo do revolucije? In. vendar ni sócializem nikoli priporočal krvave revoluci je. Ali ve br. Pečarič, da socializem zahteva, da kar delavec producirá, bi moral tudi lasto vati in vživati del vseh produkcij, torej tudi zlatnino, dragulje, avtomobile, radia, svilne ob leke itd.? Ali bi morali po br Pečaričevem mnenju delavci hoditi zanemarjeni in razcapani? Br. Pečarič, to ni socialistično in socialisti te kaj Ukega nikoli učili niso. Socializem uči, da je delavec upravičen do vseh lepot in dobrot, kar jih je na svetu: nikoli pa nauk socializma ne uči, da mora deUvec trpin bojkotira ti izdelke drugega delavca trpina.
Bratu H. Pečariču bi priporočal, da si nabavi par dobrih in podučnih knjig o socialnih in socialističnih vprašanjih. Lahko jih dobi v Proletarčevi zalogi, ampak dobro jih je treba preči Uti in vsaki sUvek dobro pre misliti- in mogoče boš še kdaj postal praktičen socialist. Torej kadar bo br. Pečarič pisal pri hodnji dopis, naj tudi svoje ime uvrsti med zabavne dovtipe, da bodo imeli razumni čiUtelji več zabave.	Frank Stonich,
član društva 440-
Dr. FridJof Nansen 0'zuanstveni opremi svoie odprave na severni tečaj
Nadejamo ae, da bo dr. Eckener prevzel tehnično vodstvo zrakoplova. Priprave /a ekspedicijo so v delu pod nadzorstvom posel,, nih komisij, v katerih ao odlični strokovnjaki svetovnega slovesa in raznih narodnosti. Iz-goUvljajo se tudi posebni instrumenti in aparati za namSravana raziskovanja.
Na krovu zrakoplova so že bili storjeni magnetični poskusi, ki so se zadovoljivo obnesli. Posebne naprave za magnetizem se tudi I dogoUvljajo. Prelskušujejo ee nove Iznajdbe 1 naprav za opazovanje visokih zračnih plasti. 1 Preizkušen je bil tudi aparat za prenos vre-menskih kart posredstvom radia, v delu pa je še naprava za radiotelegrafijo na dolge in kratke valove. Tudi za zasilno opremo je preskrbljeno. Zrakoplov bo založen s potrebnimi sanmi, kajaki, psi za vprego ln z živežem za 90 dni.
Ameriško vojno ministrstvo je pripravljeno dati na razpolago 5000 jeklenih cilindrov za naknadno polnitev zrakoplova s plinom. Dela za postavitev jambora za prisUjanje v Fair-banksu se bodo pričela v najkrajšem času. Tam bodo tddi napravili potrebno tvomico za proizvajanje vodika. Na podoben način bo opremljena. tudi posUja, s katere bomo sUrtali na Norveškem. Tudi Um se posUvl jambor za zrakoplov, poleg tega pa bo Zeppellnu na razpolago kakih 2500 s plinom napolnjenih jeklenih posod.
Velikega pomena za ekspedicijo je do^ro pripravljeno sodelovanje posameznih meteoroloških posUj v arktičnih krajih. Norveške po-staje sem Že omenil. Zelo velikega pomena je v tem oziru širno arktično ozemlje sovjetske unije. Sovjetska vlada je pod vodstvom ljudskega komisarja Kameneva imenovala posebno vladno komisijo in obljubila, da bo v ta namen opremila vse meteorološke postaje na ozemlju sovjeUke države severno od 60 stopinje širine s posebnimi napravami. Dalje upu-mo, da lahko računamo tudi na podporo danskih meteoroloških postaj na Ialandu in Green-landu. Velikega pomena bo tudi, da si zagotovimo sodelovanje meteoroloških postaj v Kanadi in na Alaski.	, , (KONEC.)
ne u
šs
u. 3
Koliko Je lukaua socialna
potreba? Chicage, 111.—2e v enem prejšnjem dopisu sem omenil, ds rad ne odgovarjam odrastlim otrokom, kateri nc morejo drugače |iolemizir#ti v časopisu, kakor da ae doUknejo privatnih interesov prizadetega.
Najprej opominjam br. H. Pe-čarlča, naj Še enkrat prečita moj zadnji dopis, na katerega on odgovarja, in videl bo, da jaz sploh nisem nikjer omenil JRZ. Br. Pečarič. vem, da ni Uhko organizirati 10,000 članov v JSZ, ampak čas bi bil fte. da jih ima toliko. SNPJ je na rastla na 60,000 članov v zad njih 25 letih, ali bi ne bilo lahko tudi JSZ v tem času pridobiti vsaj 10.000 članov?
Nadalje piše br. Pečarič. da smo "zabavni»" zraven se pa obregne tudi mojih privatnih Interesov in pravi, da delavcem trpinom je ravno toliko treba "pleha" (zlatnine in draguljev), katerega jaz prodajam kakor Unskega snega. Dobro, pred ¿e-boj imam "Jewelers Journal", januarsko, izdajo, v katerem I ma tele sUtiatlke: v zUUrski In draguljarskl obrti je povprečno zaposlenih v Ameriki 216.000 delavcev (trpinov)' ln 92% vae zlatarske In draguljar ske produkcije pokupijo sopet delavci (trpini), le osem odstot kov cele produkcije v Uj obrt pokupijo ukosvani "višji «lojl.** Torej naj val delavci prenehajo kupovat takšen "luksu«" Ir 92% vseh zaposlenih delavcev
Javnosti v objavo Johnstown, Pa. — Ker se je razširila govorica v tej naselbi ni, da sem bil izgnan iz Thoma sa, W. Va., sem se obrnil do ta-mošnjih oblasti in trgovcev, s katerimi sem seznanjeni nad 20 let. Spodaj podajam njihovo izjavo o moji preteklosti, ki naj bo odgovor vsem mojim obreko* valcem. Glasi se: Thomas, W. Va., March 31,1930 TO WHOM IT MAY CON CBRN:—We the undersigned merchants and business men of the City of Thomas, West Vir-ginia, with pleasure can say that we have known Anton Fortuna for many years; that he was a business man of this city for a number of years; that in dealing with him we have found him to be honest in every respect; that he haa good habiU and excel lent moral character; and that his family was beyond reproach A. F. Suder, attorney at taw; D. E. Cuppett, attorney; Miki Ferrueo, consUble; Joe De Pal lo, merchant; 1 John .Mllkint. merchant; Nick Dimalo; A. A Baer; V. O. Ballo, merchant, Tony R. De Polio, Justice of the Peace.	Anton Fortuna
, Clan dobil priznanje New Waterford, N. S., Kanada.—živimo v dobi kontestov, "prajzov" ln kaj vem vse. Mednarodni kontest so priredili tudi čevljarji, katerega kontesU se je udeležil tudi R. Raszollni, član društva št. 558 SNPJ v tem mestu. KonUst se je vršil v Phi-ladelphijl, Pa. Na kontsstu Je bilo Razzollnijevo delo priznano med najboljša v njegovi stroki popravljanja čevljev ln je bil deležen dveh kolajn.
Poročevalec.
Dela veki shod v Chicago
Chicago. — Mednarodna delavska obramba sklicuje shod v Temple dvorani. Marshfield In Van Buren St.. v nedeljo, IS. aprila, ob 8. zvečer. Namen sklicateljev Je, organizirati akcijo sa denarne prispevke V obrambo asdmlh stavka rje v, ki se bih Obtoženi umora policijskega načelnika v Gastonlji v zadnji sUvki tekstilnih delavcev in obsojeni od «edem de trideset let zapora.
SEVERNA ZARJA
Naziv ni povsem točen, ker se U sij opaža tudi na južni polobli. Bolje bi se reklo: tečajni ali polarni ftar. %A tudi daleč od tečajev so že opazovali Uk pojav, n. pr. v Franciji ali Italiji. Prizor je velikolepen, mnogoličen — osameli žarki, pohalice, zavese itd. Sistematično je proučil polarne zarje švedski učenjak Stürmer. Fotografiral jih je premnogokrat. Dva aparaU je posUvil na dve posUj i — 27 do 25H km vsaksebi — zvezani s telefonom. Na ta način je mogel določiti položaj zarje napram zvezdam in iz tega sklepati na višino, v kateri se dogajajo: lOO^do 500 km ln celo 750. Norveški fizik Birkeland je spravil učenjake na pot tolmačenja tečajnih sijev s poskusom, ki jih omogoča ponoviti v laboratoriju. Vzel jc Crookesovo cev, ki oddaja katodne žarke, ter dognal, da se ob močnem magnetu ti šarki pH-mikajo. Ker je Zemlja sama velik magnet, ki je mislil, da mora sllčno učinkovati na katodne žarke izhajajoče iz Solnca. Nato je delal poskuse z oblimi magneti, ki so padali nanje katodni žarki, ter ugotovil storitev dveh svetlih prog okoli tečajev na krogli, podobni svetlobnim pasovom na Zemlji. Vsa žareča telesa p», kakor vemo, oddajajo "elektrone", ki tvorijo katodne žarke. Tudi Solnee ne dela izjeme. Stürmer je preizkusil z računi Birkelandove eksperimente (7.600 strani računov!) in tak« potrdil njegove misli. Z analizo luči so dognali sestavino tečajnih sijev. Tvori jih dušik, ki si ga Vegard misli v trdnem sUnju, zaradi hudega mraza, ki vlada v višavah polarne zarje. Tak skrepeneli dušik, ako ga v laboratoriju bombardirajo katodni žarki, daje luč podobn > svetlobi polarnih iarov. Ti torej po vsej priliki nasUjajo iz luči, ki jo izžarjajo strjeni dušični krisUll pod učinkovanjem katodnega solnčnega bombardiranja.
Ameriiko življenje
115.
Tri dijakinje na učiteljišču v CHarleston i-111., so bile povabljene na faza novo večerjo, katero so aranifrali dijaki iste šole, ki so «« ponašali, da so dobri lovci. Gostija Je bila pri rejena v sU novan ju drja. Harwooda. Ko * tri «oapodične dospele tja, nI bilo študent niti doktorja še nikjer; bila je le gospodinja ki je obvestita gostinje, da Je pečenka še n* mizi in naj se poslužljo, kajti pogostlteUi «o »« nekje sapiudili.
Kakor bi bilo domenjeno, so se dijaki vr nili v hipu. ko so dekleU pojedle vse, ksr Jt bilo na mizi.
"Kako van^ Je teknil fazan r ao bile vpra Še ne.
"Izvrstno," Je bil odgovor.
Dijaki pa v smeh. da so hoteli podHl "*< bil fazan, bila Je sova." je eden pojasnil. F' dijakinja jc omedlela. Brž je moral priti fdrav • nlk. da pojasni, če je meao aove škodljivo.
"Ne vem," je rekel, "ker še ni«em Jed«
CETRTEKÍ 10;
n
Ciano-kladi. l.okomotiva, ten-der in prvi osebni vagon ao se prevrnili. Lokomotiva se je zarila globoko v zemljo, vagon je pa skoraj popolnoma razbit. Nek železničar je ubit, strojevodja, neka ženska in nek policijski u-radnik, ki so se vozili v prvem vagonu, so težko in pet drugih potnikov je lahko poškodovanih. Albert Thomas, ki se je vozil v srednjem vozu, je ostal nepoškodovan. Proga v razdalji 60 metrov je popolnoma razrušena in je zaenkrat ves promet ne* mogoč. Zaradi teže lokomotive je delo na odstranitvi razvalin zelo otežkočeno. Ranjence in potnike vlaka so prepeljali v Lanio. Škodo cenijo na več milijonov. Sodi se, da gre za političen atentat grških komunistov na Th<ynasa, ki jim je menda na poti.
Stota režija Ljubljana, 13. marca 1930. j Danes bo v naši drami premi, jera novega dela angleškega dramatika Shakespearja, drania Vihar" v prevodu Zupančiča. To je menda že trinajsti Shakes-pear na našem odru. Režiral ga bo kot vse doslej znani režiser profesor Osip Šest, ki bo proslavil s tem svojo stoto režijo na deskah Narodnega gledališča v Ljubljani v 10 letih, kar tu deluje. Prvič je režiral Sest kot ruski ujetnik v Rjazani v Rusiji, v Ljubljani pa "Dneve našega življenja." Njegove rdži-je so prvovrstne, zlasti je njegov Shakespeare vedno dogodek. Želimo mu še mnogo, mnogo režij in še vpČ uspehov.
Zanimive izkopanine v Južni ,	Srbiji
V	vasi Algunji pri Kumano-vem v Južni Srbiji so na kraju "Selišču" že dolgo opazovali sledove nekih razvalin, za katere so kmeti mislili, da so ostanki stare cerkve, katero so porušili Turki. Ta kraj so kmetje smatrali za svet in so verjeli, da mora umreti' vsak, ki se bo a krampom dotaknil tega kraja. Učitelj Dušan Popovič in še nekaj pogumnih kmetskih fantov so vseeno začeli odkopavati te razvaline. Našli šo v zemlji zidove, debele okil 1.20 metra, zidane iz kamna, malte in žgane opeke. Kosi opeke so različno veliki, celo do kv. meter obsežni in petnajst centimetrov debeli. Naili so tudi star grob s človeškimi kostmi. Ko pa so jih prenesli na svetlo, so razpadle v prah. Denarja so našli vsega skupaj le en kos "denariusa" iz rimskih «asov. ,Na tem mestu je bila najbrž kaka rimska naselbina.
Uspeh jugoslovanske razatave
na Danskem
V	Kodanju se je v nedeljo 9. marca vršila otvoritev razstave naše umetnosti In ornamentike. Ze drugi dan je dosegla svoj popoln uspeh. Bogastvo našega blaga in narodnih ornamentov privlačuje nenavadno veliko paž-njo Dancev. Otvoritvi sta pri-
jjdru/ne vest| iz Jugoslavije
f Ljubljana, 13. marca 1930 OKni zbori so nekaka značil-B(-t meaOMm februarja, marea
¿aprila. Zadnji "Konzument" a naznanja kar deset. Vsaka Ljruifa mora letno na takem
¡¡nem zboru (konvenciji) predati «vojim članom v pregled ¡g odobritev svoj računski za-Hjuiek, izvršiti mora na njem volitve načelstva in nadzorstva ju druge važnejše stvari, ki sp po pravilih pripuščene v odločale občnemu zboru, t. j. zadruž-semu članstvu. ' ^ Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani lepo napreduje. Lejos
10	se ji pridružile že štiri nove 'lanice, tako da ima že 50 za-Irug. So to: Krojaška produkta zadruga v Zagrebu, "Na-ia Snaga," jugoslovanska soci-jistična nakladna zadruga v [agrebu, Stavbna in gospodarica zadruga "Krojaški dbm" v jubljani ia Gospodarska zaimka v Sv. Križu pri Moravčah, -j ao jo ustanovili krščanski so-ialisti in ki se je pridružila raje nšj Zvezi kot pa staroklerikal-
11	Zadružni zvezi v Ljubljani. Nova oddajališča bodo otvor-
ena te dni in sicer v Kranju ddajališce ljubljanske "Pro-lukcije" in v Mariboru manu-akturno oddajališče železničar-ke zadruge Gospodarska poslo-alnica.
Mariborska stavbna zadruga Zadružni dom" je kupila od O-rožnega urada v Ljubljani hi-o njegove mariborske ekapozi-ure in jo bo pretvorila v mari-orski delavski dom. V domu odo imele lokale predvsem ma-foorske delavske kuKurne in trokovne organizacije, ' dalje ovo ustanovljena Štajerska ranilnica in posojilnica ter ena idružna prodajalna.
0	žalostnem koncu dveh «a-rug, dveh socialističnim zadru-am konkurenčnih zadrug, po^j ¿a "Konzument." Sta to ljub-anska stavbna zadruga "He-i," ki je bila ustanovljena od idikalov, ko so se pokazali prvi spehi od zadr. Antona Krista-¡ vodene zadruge J'Stan in m" in "Skupni dom" v Meči, ki jo je uštanovil Bernoto-* Moederndorfer za Mežiško »lino proti lepo uspevajočemu onzumnemu društvu za Slove-jo, h(|Leč z oškodovanjem te idruge zmanjšati Kristanov )liv. Obe zadrugi sta sedaj led igranj^ z zadrugarstvom konkurzu, člani pa trpe več ilijonsko škodo.-------------
stanovitev Borze dela v Kranju
Ljubljana, 12.'marca 1930. Tukajšnja Borza dela razglá-: Z oz i rom na poseben polo-j Gorenjske, kjer se industri-stalno razvija, se je v Kra-u otvorila ekspozitura "Jav-borze dela." Urad posluje v vši Mayerjevi pivovarni, se-j stavbni zadrugi/ "Delavski ni." Pod njeno področje spala okrajni glavarstvi Kranj Radovljica odnosno ekspozi-n Okrožnega urada za zava- sostvovala danski kralj in kruvanj« delavcev v Kranju, Trii n na Jesenicah. Delodajal-in <lelavci označenega območ-*»• opozarjajo, da se v vseh <i<'vah posredovanja dela obráis direktno na ekspozituro aviic borze dela" v Kranju, a na centralo v Ljubljani,
1	>o vsi |K)sredovalni posli za ^ o savsko dolino s 1. mar-t> renošeni na ekspozituro v anju. Ekspozitura je opolno-» '"ti v vseh zadevah posredo-nja lela, dočim bo prošnje za Rzpowlne za enkrat odstopa-v rešitev centrali, ker sama to nima proračunskega krit-
'ronjsko delavstvo je s to pridobitvijo precej dosegi predvsem priznanje, da
ljica, ki sta si tudi prva ogledala razstavo. Vršile so se že razne pojedine in banketi. V torek, 11. marca je imel član razstavnega odbora g. Pakaci predavanje v danskem jeziku o naši narodni umetnosti in je koncem govor» tudi o jugoslo-vansko-danskem kulturnem in ekonomskem zbližan ju.
Velik napredek Rdečega križa v Sloveniji
Te dni je Imel Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, pod katerega območje spada vsa Dravska banovina, svoj redni letni občni zbor. na katerem so ugotovili vsestranski napredek organizacije Rdečega križa v Dravski banovini. V preteklem letu je bilo ustanovljenih
renjska ena najbolj indu- ^ novih krajevnih odborov, kako razvitih pokrajin cele
r<ije.
n Pl<»n ekapres a Thom ponesrečil
"i «•deljo, 9. marca je pooe 1 Orient -Rapreee. s katerim
ter i h šteje sedaj v svojem območju oblastni odbor »7 po številu s skupno 4083 člani, ftte-vilo članov se je v zadnjem letu skoro podvojilo, v zadnjih štirih letih pa skoro podeseto-račsl iz Aten v Zene^l rilo. Večina krajevnih odtorov 'HJ Mednarodnega ura* ie razvijala kaj živahno dek>-Albert Thomas. It nepoja* vanje. Nekaj krajevnih odborov *a \7.roka je skočil eks- > u«tsnovflo in vzdržuje razne i vlak na odprti progi ttU\ vs^bče-kori-trfp usUm,ve ka-• d iKs.taj.ms Stirfsks in kor zasilne bolnišnice, hiralnice,
okrevališča, rešilni avto, eden krajevnih odborov se že bavi z zgradbo lastnega doma Rdečega križa, preoej krajevnih odborov pa vzdržuje farijah* kolonije za okrevanja potrebno de ca. Najbolj agilna sta odbora v Ljubljani in Guštanju. Is blagajniškega poročila je razvidno, da je imel v preteklem poslovnem letu oblastni odbor Din 219,443.06 dohodkov in Din 180,897.80 izdatkov. Odbor ima lastno zidano «kMišce, ki je dobro založeno s sanitetnim materialom itd. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Viljem Krejči iz Ljubljane.
"2arišče. ki ga je treba "pogasiti"
Jugoslovansik listi posvečajo veliko pozornost članku, ki ga je priobčil te dni pariški dnevnik "Joural des Debats" in v katerem razpravlja o atentatih, ki so jih izvršili te dni bolgar-ski komiti na jugoslovanski meji. List pravi o položaju na Balkanu med drugim sledeče:
"Zdi se, da je prišel trenotek, ko se bo moralo Društvo narodov, bodisi na predlog obeh prizadetih držav, bodisi na predlog ene same države — članice Društva narodov, baviti s to zadevo, ker bi sicer bila jugoslovanska vlada naravnost prisiljena, da ponovno zapre mejo. V nekem znanem kraju v Bolgariji je dokazano žarišče požara in to žarišče je treba pogasiti. Ce bolgarska vlada sama za td ni sposobna, tedaj je treba pomagati milo ali s silo, da se ohrani mir na Balkanu in v vsej Evropi."
Ker smo našim čitateljem že večkrat poročali o macedonskem problemu, priobčujemo danes to vest brez komentarja.
O preiskavi glede zadnjih atentatov
i
Beograd, 13. marca.
Naše in bolgarske oblasti ter skupna .komisija so najstrožje in najnatančnejše preiskale povode zadnjih atentatov na jugoslovansko - bolgarski meji. Dokazano je, da so atentate pripravili in izvršili člani makedonake organizacije VM-RO-a, da ao vai atentatorji pri šli iz Bolgarije in da so po iz vršenih zločinih zopet pobegnili nazaj na Bolgarsko. Pregled drobcev bomb po strokovnjakih je dognal, da so bombe nemškega izvora in popolnoma enake onim, s katerimi so oboroženi bolgartki fcomiti. Sestavljene so tako, da eksplodirajo v petih sekundah. To je označeno tudi na bombah samih, na katerih je vrezano znamenje "5S". Nekatere izmed bomb so označene tudi s črkami "VMRO". 8 tem žigom so bile označene vse bombe, ki so bile vržene v Krivi Pa-lanki. Atentatorji so bili preoblečeni v bolgarsko kmečko nošo, običajno nošo bolgarskih komitov. Atentat v Pirotu je bil pripravljen in organiziran v Custendilu. Tu ao dobili po končanem atentatu atentatorji tudi nagrado od odbornika VM-RO-a.
Bolgarska vlada je odločena strogo kaznovati rušiloe miru in izvajati določbe sofijskega sporazuma. G. Ljapčev je izjavil na izredni seji bolgarskega ministrskega sveta: "Storili bomo vse potrebno, da preprečimo dalj nje nemire in jaz sem dal potrebna stroga navodila že vsem komandantom obmejnih edinic." Vsled vsega tega tudi jugoslovanska vlada zaenkrat še ne bo napravila nikakih diplomatskih korakov v Sofiji In bo raje počakala preje na ukrepe bolgarske vlade in njih uspeh.
Izseljevanje v letu 192«
Pred nekaj dnevi smo poročali o izseljevanju iz Jugoslavije preko Jesenic. Danes pa priobčujemo »tatistiko izseljevanja kakor jo je poslal Izseljeniški komisar v Zagrebu vsem listom:
Napram letu 1928 kaže statistika še dovolj razveseljivo znižanje števila izseljencev. Dočim se je leta 1928 izselilo 1t nsše drŽave skupno 21,789 oseb v tujino, jih je odšlo lani po svetu za kruhom 18.189, torej celih 8,600 manj, ali \Vt.
Preko morja jih je preteklo Isto odpotovalo: v Argentino MKH. v l» A 4792 (novo delo za Jednotof), v Urugvaj 1168. v Kanado 40*0. v Brazilijo 636. v Cile 279, in v Avstralijo 205
PROSVETA
oseb. Število izseljencev je poraslo edino ta Brazilijo (1H7). — V evropske države se je izselilo lani skupno 16,194 uaših državljanov in sicer: v Francijo 9064, v Belgijo 384!). v Nemčijo 1198, v Luksemburg 948 in oa Holandsko 54. V skupnem številu seveda niso všteti sezonski delavci, ki so Jjmi odšli v Nemčijo, Madžarsko in Rumu-nijo.
Vrnilo m je tokom lanskega leta vsuga skupaj 51192 naših ljudi napram 5827 v letu 1928 in to vsi iz prekomorskih dr> iav, dočim povratkov iz evropskih držav statistika ne navaja.
HMfr <
Ma ^ x
'V v
nhf),,f
Primorske sovico
Trst 25. marca 1930.
Ko je bila razpuščena pred dvema letoma opatijska "kur-komisija" in je nove upravne posle prevzel komisar dr. Be-nassi, je opozarjala reška "Ve-detta" vlado in vse druge v po-štev prihajajoče faktorje, da treba Opatiji nujne in izdatne pomoči, da se iavije iz verige dolgov, ki naraščajo od leta do leta. "Kurkomisija" je pustila upravnih dolgov 817,350.85 lir. Potem še razne druge in za nekim orkestrom j« ostalo deficita 192,OOp lir. Starih dolgov je pustila prejšnja uprava 3,364,069.» 60 lir. Finančni položaj uprave in vsega, kar je ž njo v kaki zvezi, se do danes ni izboljšal, še slabši je. Zato pa so celo letošnjo zimo izhajali članki iz Opatije, proaeči hitre pomoči. Leto 1925 je bilo za Opatijo do-bro. Fiskus je vzel zato "sveto leto" za bazo obdavčenja opatij-skih podjetnikov. Sledeča leta niso bila ui^odna ta Opatijo v primeri z letom 1925. Zato |>a je več manjših podjetij propadlo, večja pa ne morejo plačati o-gromnih davščin. V Opatiji pričakujejo večjega dotoka sred-nje-evropskih turlitov z imenom dunajskega Industrijalca Huebnerja, ki naičeluje sedaj skupini opatijskih hotelirjev in finančnikov, v Rimu pa se nadejajo, da pritečejo1 v državno blagajno ia svobodnega carinskega paau ob liburnijsk! obali vsi veliki davčni zšatanki zadnjih let In da se bodo vse da v-Ščine in dajatve odslej redneje plačevale.
V Idriji so je mudila več dni nadzorovalna komisija iz Rima. Ogledala si je zelo natančno vse rudniške obrate. Delavci so mislili, di bo mogoče z gospodi go-voriti tudi o njihovih zadevah, ki so tftle nedavno predložene ministrstvu, pa so izvedeli kma-lu, da proučava komisija le možnost le večjega izčrpavanja idrijskega rudnika.
Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se smejo razlastiti zemljišča, ki bodo potrebna za zgradbo nove strategične želez niče, ki pojde iz Sv. Vida ob Til-mentu akozl,tPalmanuovo, preko Romansa, Cradiške, Mirna in Renč do Dornberga. Železnica 1)0 vezala Furlanijo z Vipavsko dolino. v
Idrijski izseljenci pišejo iz Ar-gentlne, ds je tam vse najboljši* delo pridržano za domačine. Is-t rane pošiljajo na kako težko delo v oddaljene kraje, kjer jo vse negotov* In plača neznatna. Istrane se dobi tudi v neizmer-nih šumah ob republiki Boliviji.
TržaAki kvestor Orlandella je stavljea na dispozicijo general-negs Inšpektorja javne varnosti. Njegov odhod k Trsta Je v zvezi z atentatom na "Popolo dl Tri-eate." V Trst pride za kvestorja Gaetano Lalno, katerega opisujejo za enega najboljših policij-skih funkcionarjev, kar Jih pre-more Italija. Doslej je služboval v Forliju.
| Carino na kavo Je flada povi. šala od 12 na 16 lir pro kilogram, pristojbino ta ksvlno primes (cikorjjo) ps od 4.20 ns 5.60 lir. Po trgovinah In kavsrnsh Je ce-ns kave takoj poskočila. Prebi« valcl reškega svobodnega |»su ne plavajo carine in bodo zato dobivali kilogram kave za 9 lir. Tako se Je kava v Trstu znatno podražila, na Reki pa pocenila.
Idrijske čipke so dobile letos ns veliki mednsrodni rszstsvl rtodanju na Danukem najvišje priznanje, kakor lani v Barceloni na Apenskem. Ali danes takih čipk ne izdelujejo več v Idriji.

ti
m'
|p
i iW ''i».
* rv
■ -kfct *1
■ • r
Al
-
M«
m	^jshkc.

Zrakoplovu» »Ukt popluvo Ivpeira fr»nro*kvta nu«u Hcynlm, kat«r»«a jr o|iuntoáil« povodml, V tem meata Je utoalki 109 oneb in ntnono IHMlopiJ Je «locrlit poruAenlh.
Glasovi iz nkselbin
Öaloigrs v Mllwaukeeju
Milwaukee, Wls. — Cim l>olj so bližajo topli spomladanski in poletni dnevi tem bolj tekmujejo milwaušku društva r gledališkimi predstavami, kater« nam v poletni dobi popolnoma odpadejo radi piknikov, prire-jenih v prosti naravi in svežem zraku.> V slovo od odrov priredi podporno društvo Napredna Slovenka, Št. C, J P/ Sloga dne ltt. aprila v South Slde Turn dvorani enodejansko šalo "Sovražnik žensk." Igra zahteva samo 8 osebe: Milan, Betka, Gruža.
Kratek opis igre: Milan ima svoj pogrešek,v svoji veliki ljubosumnosti proti svpji soprogi Betki, ki ga pa s pravo
žensko pretkanost jo še bolj in bolj podpihuje in skoro do nerazsodnosti pripravlja. Duši-ravno mu Betka prlpotnava, ds ga samo draži, ne more al Milan pomagati, da bi se otresel svoje ljubosumnosti in radi tega naredita medsebojno stavo, da Milan tekom 14 dni ne pokaže niti najmanjšega znaka ljubosumnosti.
Pri odhodu po svojih opravilih ji Milan sporoči, da ga obišče njegov dober prijatelj Gruža, ki je radi svoje nezveste mu ljubice postal največji sovraž nik žensk,'ter ji naroča, naj bo proti njemu (Gruži) ljubeznji va, dvorljlva in prijazna, češ, du mu na ta način ublaži njegove srčne bolečino.
Betka izpolni prav dobro, kar ji je Milan naročil radi Gruže. S svojo žensko pretkanost. j o spravi Gružo tako daleč, da postane iz največjega sovražnika žensk pravi oboževatelj žensk, oziroma Betke, kateri postane Jako siten, in če »e ne bi Milan povrnil, prišlo bi morda do ks-tastrofe.
V zmedi, if katero Betka spravi Gružo, Je bil edini izhod tu, da se Gruža skrije pod mizo, Betka pa Milana zopet tfiko daleč zmede, da išče Gružo po-vsod drugod samo pod mizo ne. Milan misli/, da' jo je Gruža pravočasno odkuril, uravnava zadevo z Belko, ki ga popolnoma prepriča, da »m» je šlo satno za stavo iii Milan izgubi ter mora Betki kupiti šerpo. Ko ga lUtka s svojo pretkanost jo In zvitostjo izvabi iz sobe na prosto, prlkobses 1z|mn1 mite Gruža, ki sam sebe tltullrs "kronani osel".
Igra je polna zdravega, humorja in povzrrw*s obilo zsbsvu in smeha, posebno pri nastopu med Gružo in Bet ko, ki mu kaže, kako bedast J« vsak, ki \ svoji izvoljsnki vidi vse drugo samo ženske n«. Ker so vloge y rokah izurjsnih In izkušenih igralcev, je uspeh te šal« sago. tov I Jen In ni kdo ris j ne zsmmli prisostvovsti tej predstavi, da se ršivftiri Jn nsMmej«, po prvd» stavi ps nspieše in še ksj dru* getra. Zatorej ns svidenje dn«* 18. a pri Is 1M0.
Krsnk Tsssfts.
Frank Lukanrldi:
za nase
1iiim!;¡|'"J!i: .v IWit ■ c 'ia;
farmarje
—J
Omenjeni pogoji so najvažnejši za perutni^arja, če hode Inu ti dobičkonosno rejo. Ako zanemarja navedeno, da se slučajno ne bi držal teh pravil, je pogrešil eno izmed nujvažnejših točk v perut ni ust vu, ki je ne more popraviti nikdar še s tako dobro hrano in oskrbo.
Reja perutnine Je artistično delo, to pomeni v praksi, da Je dobičkonosnost le tedaj, ako so vsi potrebni pogoji pravilno izvršeni z vso najboljšo patlji-vostjo; in to je v prebiranju plemenjakov in plemenske perutnine.
Kakor nam Je tnano, pleme-njenje pintane iz dveh živali: kure in petelina. Znanost je dokazala, da mešana skupina, obstoječa iz slabih, slabo razvitih, srednjih in dobrih kokoši, Je telo slsb sistem kokošjereje. Dobičkonosno perut ni nst vo obstoji ns tmožnosti rejes, ksko bo psril svojo plemensko šival. Na-katsrl, sli skoro vsi netmožnl rejci, plemenljo svojo perutnino kar medsebojno v sorodstvu —> kar se mu izleže, to ima ta pleme, čeravno izbere mslo boljše-ge petelina, ne pa, glede na kure, kakšne so, slabe ali dobre, riemanijo navadno kar brata s Mestro in obratno, očeta s hčerjo in obratno, mater s sinom itd. .
Veliko se je o tem Že pisalo in reklo, da kokoši izvirajo iz divjih po naravi; to je tudi resnica, toda kako? Poglejmo, U kakšnega malega ptiča naša kokoš Izhaja, llV sicer revnega t zelo majhno produkcijo JaJec kakor sem že v kačetku «»piasl. Da» nea imamo (ia toliko vrst perutnine, ki se razlikuje po barvah, teži in produkejli. Zakaj? Zato, ker Je znanost napredoval* in prekosila naravo in izgopoitiita one naravne vpliva, ki so bili po dedovanl po pradedih perutnine, Poglejmo fazana, ki ima še danes svoje narav rte divje lastno-stK: barvo, velikost In produkci-
jo podedovano po svojih prednikih.
Iz tega lahko sklepamo, dn moramo upoštevati znanost bolj nego naravo. Danes producira-mo potom znanosti, seveda it-Jemno, do 800 jajec od ene same kur« na leto, kar ni bilo mogoče pred nekaj leti.
Kakor smo že rekli, kokoši niso nikoli dobičkonosne, ako jih ptemenlmo v sorodstvu kakor Je to v navadi. Kure se morajo plemeniti Itven sorodstva. Ved* no moramo nabaviti peteline i-ste pasmo, kakršna je naša, ako hočemo imeti čistokrvno pleme. Naročimo od drugod ali pa ta-menjamo t onim rejcem, ki Ima iste vrste plemena. Ali pa, če I-stl čas, ko smo Izvalili perutnino doma ali pa kupili od drugod, naročimo še poleg zopet od drugega rejca še nekaj dodatnih piščancev, ki jih zredimo ta ple-menjake, tako da niso v sorodstvu. Sorodna perutnina vedno taostaja v rasti, tdravju, energiji in produkciji; taka perutnina je često boleh na In podvržena veliko bolj vsakovrstnim bolstnlm.
Nespametno Je tudi križati domačo Čistokrvno jwrutnino misleč, da si bomo isboljšali pasmo In produkcij«, Na primer rabiti petelina pasme "Plymouth Rock" In kokoši "l<eg. horn" all pa še celo rabiti navadno mešanico za pleme, ker nI n« to in ne ono. Rabimo vedno le čistokrvne živali za pleme.
Vsako pleme, laidlsi to ali ono, mora biti skrbno prebrano gle« de telesno moči in energije. Veliko piščancev in še odraslih pi-ščet izgubimo, še pridno dora-stejo, samo vsled tega, ker smo imeli slabo pleme In ker nismo pazili n«* na sorodstvo ne ns |m>-polno rszvitost in <s! kod smo si nsbsvill Jajcs, pečeta sli (m tu (Mil-antlo plemensko perutnino. Mnogo plščsncev pogine že v lupinah predno as izvalijo, s-ko smo si brst pstnjs nsbsvill slsb zsrod. <D«lj« prihodnji*.)
"FRANCE PREŠEREN"
Koncert
T^v^lovenaks operne pevke
ni. ZORE MPŠSOVE
v nedeljo dm* 18. april« ob 3, popoldne v dvorani HNIM, 2657 H. Lawndale Ave.
BTE IZČRPANI?
Kmrkš vam im «•«»*«• rmrrgI J«!
VM nta>« i*«*"* M |mm«*«
I m, k«
asa* pmtm	trn I
V,« Mm»	mprtrnk
MM	IM H—»Irii —< M»
m* ueeo<> ta*m
s v V i ii/\ s
iSORKa
PROGRAM
1.	Kr. Gerbič......................................1'ojdern na prejo
2.	Kr. Gerbič..................................................«..Kakor dih
•'I.	Dvorak........................................Ciganska peHem št. 7
4.	Perice...............................................
5.	Rožmarin ..........................................i Nanidne (>esmi
6.	Po gorah J s ivje.........................
ODMOR
7.	Ksj ps ti pobič..................................
M.	Gozdič Js že zelen............................)
9	O(ílar ................................................'
10.	HfiČa vods ........................................ i
11.	Val ao prihajali................................j
12.	Ho ptlčk».........................................
V začetku prvega in drugsgs dsis nsutopi moški zIsm* ^'France Prešeren."
k , "H *
Nartalna iiesmi \
»i
Igrs tudi novi «lovenakl orkester v Chlragu.
Sir Arthur Coota Doyle:
□ □ IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD) "
Dr. Illingworth je pričel svoje pripombe z izjavo, da visoko ceni znanstveno delovanje profesorja Challen#rja in profesorja Sum-merleeja. Globoko je obžaloval, da hoče vi-deti katerokoli osebno sovraštvo v pripombah, ki jih mu je narekovala edino želja, ugotoviti znanstveno resnico. 3aj.ee dejanski nahaja «>n na istem stališču, ki ga je pri zadnjem zborovanju branil tudi profesor Summerlee. Na oni zadnji seji je na«topll profesor Challenger z neko izjavo, ki se je njegovim tovarišem zdela dvomljiva. Zdaj pa nastopa U tovariš z iat -mi izjavami pa pričakuje, da jih bodo smatrali za nedvomne. Ali je to razumno? (Klici Je, "Ni" prekinjajo govor za dalj časa. Od poročevalske mize se sliši, kako roti profesor Challenger predsednika, naj mu dovoli dr. illing-vvortha vreči na ulico.) Leto dni poprej je trdil en sam mož neke stvari. Zdaj trdijo štirje možje druge in še bolj čudne stvari. Kako naj bodo s tem nepobitno dokazane popolnoma neverjetne izjave, ki pomenijo naravnost revolu-cijo v znanosti? Tudi v zadnjem času niso redki slučaji, da se povrnejo potovalci iz neznanih dežel s poročili, ki so jih vse prenaglo amatrali za činto reanico. Mar hoče tudi londonski Zoološki institut priti v slični položaj? Recimo, da so člani odbora, kateremu so naložili preiskavo, nedvomno značaj ni ljudje. A človeška narava je prav zamotana stvar. Tudi profesorji H čautihlepnostl lahko zaidejo na stranpota. Kakor vešče letamo vsi radi proti luči. Tudi lovci prav radi posekajo s svojimi zgodbami vse tekmece in novinarji z veseljem vedno poročajo nenavadne stvari, četudi morajo včasih pobarvati dejstva z lastno domišljijo. Kratkomalo, vsak član tega odbora je fmel lahko svoje posebne vzroke, razpihovati dosežene uspehe. ("Sramota! sramota!") Dr. II-)ingworth izjavlja, da nikogar ni hotel žaliti. ("A vendar žalite!" — govornik Je zopet prekinjen.) V potrdilo teh čudežnih povesti predloženi dokazi so jako pičli. Kaj so nam pokazali? Nekoliko fotografij. Kako naj smatra-mo v dobi sedanjih apretnlh tehniških pripomočkov te fotografije kot dokaz? Kaj pa še Imamo? Zkodbo o begu in plezanju po konop-cu, katero seveda nI dovolilo s seboj vzeti iz-. datnejših dokazov. Ta povest Je Iznajdljiva, a nI prepričevalna. Slišal! smo, kako pravi lord John Roxton, da Ima phororachusovo lobanjo. Moram pač povedati, da bi rad videl to lobanjo."
Lord John Roxton: "Menda me nima ta-le možakar za lažnlka?" (Razgrajanje.)
Predsednik: "Mir! Mir! Dr. Illingworth,* naprositi vas moram, da zaključite svoje opazke ter predlagate popravek."
Dr. Illingworth: "Imel bi še veliko povedati svetlost, a se pokorim vaši zahtevi. Predlagam torej dodatno, naj se profesorju Sum-merleeju izrazi zahvala za zanimivo poročilo, vsa zadeva pa se naj proglasi za nedokazano in se vnovič izroči širšemu ter kolikor mogoče zanealjlvejšemu preiskovalnemu odboru."
Težko je popisati zmedo, katero je sprožil ta popravek. Velik del poslušalcev se nI strinjal s tako žalitvijo raziskovalcev in je dal duška svoji nevoljl z glasnimi odklonilnimi medklici: "Za t o ne bomo glasovali!" "Naj u-makne popravek!'' "Ven z njim!" Nasprotno so p«r/xlravljali predlog drugi nezadovoljnežl
—	in priznali je treba, da so bili dokaj številni
—	s kričanjem: "Mir!" "Predsednik kje ste!" in "Proč s slepomišenjem!" V zadnjih klopeh je prišlo do pretepanja in dijaki-dmenci, ki so zasedli ta del dvorane, so pridno vihteli pe-sti. Samo ublaževalnemu vplivu večjega števila navzočih dam se je poarečilo preprečiti «plošno razgrajanje. A nenadno je vse nehalo, utihnilo in zavladal je popoln molk. Na go-

vorniški atolici se je prikazal profesor Challenger. Njegova oeebnoet' In njegov nastop je vedno učinkoval posebno zapovedovalno: tudi zdaj, čim je dvignil roko, da vpostavi red, so se vsi navzoči usedli in pričeli napeto poslušati.
"Marsikdo izmed navzočih se bo spominjal," je pričel profesor Challenger, "da so se odigrali slični i>edasti in nedostojni prizori tudi pri zadnjem zborovanju, ko sem vam govoril. Takrat je bil glavni napadalec profesor Summerlee In čeprav se je skesal ter ima zdaj boljše nazore, na to ie nisem popolnom* pozabil. Nocoj pa sem slišal slične ali še bolj žaljive izjave od osebe, ki je bal nehala govoriti; moram ae sicer nalašč dokaj ponižati, da se spustim do duševnooti te oscfoe, a to vendar poskusim storiti, da razpršim zadnje, uvaževanje vredne dvome, ki jih morebiti Se imajo slušatelji z ozirom na moje trditve. (Smeh in pre-kinjenje.) Ni mi treba navzočim pripomniti, da so sicer poverili sinočno poročilo profesorju Summerleeju kot vodji Preiskovalnega odbora, a ae m dal le jaz prvo pobudo za vse to početje in na moj rovaš gre pred vsem tudi ves doseženi uspeh. Res sem te tri gentlemene pripeljal na določen kraj in jih, kakor ste čuli, prepričal o resničnosti svojih prvotnih navedb. Upali smo, da ne najdemo po povratku nobenega toliko omejenega človeka, da bi lahko dvomil o naših skupnih izjavah. A mene oaebno so tako izbistrile doaedanje izkušnje, da se vendar nisem povrnil brez dokazov, ki se morejo zdeti zadostni slehernemu pametnemu človeku. Kakor je Že pravil profesor Summerlee, so pokvarili naše fotografske kamere pri ropanju našega taborišča človeške opice {p so tudi uniičle veČino posnetčov. (Zabavljanje, smeh in zadaj kriki: "Se kaj povejte!") Omenil sem opice in pristaviti moram, da me nekateri glasovi izmed onih, ki mi zdaj prihajajo do ušes, živo spominjajo na doživljaje pri teh zanimivih zverinah. (Smeh.) Kljub uničenju številnih dragocenih posnetkov, nam je oatala vendar zbirka fotografakih prepričevalnih slik, ki razločno kažejo življenje na planoti. Ali nam hočete očitati, da smo ponaredili te alike7 (Neki glas: "Da," in veliko rszgrsja-nje, ki ae poleže po tem, ko so vrgli več ljudi Iz dvorane.) Naši negativi so na razpolago izvedencem za preiskavo. Katere dokaze še imamo? Okoliščine, pod katerimi se je vršil naš beg, aeveda nsm niso dovolile, da bi s seboj vzeli večjo prtljago, a vendar smo reftlll profesorja Summerleeju zbirke metuljev in hroAčev, ki vsebujejo mnogo novih vrst. Mar nI to dokaz? (Več fiaaov: "Ne!") Kdo je re. kel ne?"
Dr. lllngworth (vstane): "Po našem mnenju se bi lahko sestavila sllčna zbirka tudi kje drugje in ne aamo na prazgodovinski planoti." (Ploskanje.)
Profesor Challenger: "Seveda ae moramo, sir, pokoriti vaši znanstveni avtoriteti, čeprav moram pribiti, da je vaše ime na tem področju nepotnano. Pustimo torej fotografije In entomoloike zbirke, goVorll bom o pridobljenih različnih točnih podatkih, ki osvetli-Jo do sedaj popolnoma nepojasnjena vprašanja. Tu imamo, na primer, vprašanje o navadah In življenju ptcrodaktilov . . . (Neki glas: "Oslarija/* rjovenje.) Trdim, da lahko vržemo morje luči na nepoznane navade in življenje pterodaktilov. Iz svoje listnice vam lahko dobim po naravi posneto sliko te živali, pa vas bo prepričala .. ."
Dr. Illlngworth: "Nobena slika nas o ničem ne more prepričati."
Profesor Challenger: "VI bi torej hoteli videti predmet ellko same,"
(Dslja prihodnjič.)
PROSVBTA M
kij o je z zapornih ognjem od-delila od nas ru4* artiljerija. Kdor je imel sreČSj se je vrnil s polno steklenico, fmarsikdo se
pa ni več pokazal K tistemu studencu to hodili .tudi Rusi, ki , ih Je spet obstrdievanje z na-e strani oddelijo od svojcev. Le komu je bilo podobno,- da izpostavlja par tis« ljudi počasni smrti od žeje?jf!Bratako smo hodili po vodo, prihajali smo brez orožja, žeja je bila močnej-od vseh ukazof o pobijanju, 'oetali amo samo žejni ljudje. >o dveh dneh trpljenja sem se plazil neko jutro pred svitom proti studencu. Ostreljevanje e k sreči nekoliko prenehalo, ali izbruhnilo je z novo silo, ko sem se vračal z vodo. Ni kazalo drugega: kar po trebuhu od kotanje do kotanje. Ze sem bil skoro preko linije, ko sem za po-omljenim grmom začul alabost-no grgranje. Zavil sem okoli grma in zagledal onega nesrečnega ranjenca. Izstrelek mu je bil prebil ogo tik nad gležnjem. Kite ao bile potegnile meso visoko na iredo meče in iz krvave kepe je štrlela dolga bela kost. Mož je pobesnel od bolečine in
žeje, ko me je zagledal. "Vode, vode," je hropel in posegel k meni, ki sem bil komaj korak od njega. Stresla me je groza in izgubil sem ves razsodek. Za-zdel se mi je ko pošasten privid, njegova bela kost je grozno štrlela iz rane, mož pa je v blaznosti grgral nerazumljive besede. Nisem mu dal vode, pač $a sem poskočil na noge in ušel z groznega kraja. Na vseh straneh je treskalo, jaz pa sem kakor blazen bežal in ponavljal pri sebi:
"Bela kost," bela kost!" Kasneje veš, kako je bilo. Vse noči sem ga videl, kako zaman stega roke po moji ateklenici in tako sem počasi zapal v blaznost.
"Ze od samega streljanja bi bili skoraj vsi poblazneli, ti si pa videl še tak prizor. Bogme, nič čudnega ni, da si dobil živ čni napad."t
* "Glavno je bilo, ker sem si očital, da mu nisem dal vode Sprva sem' že zmešan vsak dan sklenil, da ga ponoči napojim Ko pa ae mi je prikazal, sem iz gubil pogum in sem tulil od groze. V bolnici na Češkem pa sem kmalu duševno popravil, zakaj
ko sem Sel v ozadje sem imel že egar in mrzlica, jo pospeševala privid. Ko sem preetal legar, e slika groze tako pobledela, da sem se sam čudil. Vidiš, jaz sem čisto miren, ti si se pa spotil ob mojem pripovedovanju."
Obrisal sem si pot in trčila sva na zdravje tako iskreno, ka,-kor še nikoli ne.
Ni res
Verjemite mi, da skozi moja usta Še ni šla nobena laž." — Seveda ne, ker govorite skozi nos."
ČETRTEK, 10. APRIL4J
KJE SE NAHAJA moj svak John Bizjak doma p Krškem. Pred s v Ralphto sedaj pa , ni znano je-lt ie živ ali mrte Poročati mu imam, da mu je starem kraju umrla njegova s proga. Cenjene rojake prositi če ksj vedo o njem naj mi Hp< roče, za kar bom zelo hvaleiei ali pa naj ee earn javi na mc naslov: Louis Bizjak, 669 Rui seH Ave., Johnstown, Pa.
(Adv.)
Agitirajte za Prosveto!
Expresna Služba
V EVROPO
preko Haaikarga as asMk «•dermik parnlkih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLfJS NEWyORK
Redaa tsdeasks odplutjs. Z«ctne eras. Dirketa* Mcuiiki 1 ireta a Jqfsslsvljo.
Redne odplutjs tudl aa naftik snanlh ksbinSkih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vpraiajts lokalnega agsata all
Hamburg-American Line
177 N. Michigan Avenue ——
Chicago
BELA KOST
kern zavodu za duševno bolne. Skrbno sem pazil, da se v pogovoru ne bi dotaknil dogodkov, ki so ga bili apravlll v blaznico.
Samo gore se nikoli ne nreča-jo, pravi ljudska modrost in dandanes, ko vsi nekako nestalno krotimo po zemlji, ki je postala tako majčkena, velja ta pregovor Mj ko kdajkoli preje. Kadar ae najmanj nadejaš, stoji pred teboj človuk. ki ga nisi videl že mnogo let; ljub prijatelj, ki vaju Je ločilo življe-nje, drag znanec, ki je izginil, kakor ir.gine kamen v vodi. P* vi ti pojavi in ti pričara davno jMizabljeni k<>n življenja, kakor da uta ae presekala kri»ga, v katerih blodita Zemljana po Ih>4-Jem svetu.
Tako se mi je zgodilo, da aem letoa v nsftem Prlmorju arečal tovsriaa iz vojnih let. Najini dobri odnošaji ao ae bili razvili v težkih okoliščinah svetovnega klanja, gladu in splošni* nesreče. Izven te d<»be niav* imel» nikakih akupnih spominov. Vesel aem ga bil, kakor dobrega dneva, ali naval moje radoati ae je kmalu umaknil nekemu čudnemu občutku nelagodnontl in nevšečnosti. Spomnil arm trn namreč, da Je bil prijatelj proti koncu vojne zapal v t**ko de. , presijo in bil interniran v ne-
Mukoma sem govoril o vsem mogočem, tovariš pa me je lo mirno poslušal in samo kdaj pa kdaj vrgel vmea kako besedo. Seveda mi Je to slepomišenje postalo kmalu zoperno in v zadregi sem obmolknil,
"Zdi se ml, da si pri kraju s svojo zgovornostjo," Je tovariš porabil kratki presledek. "In prav dobro razumem, da se o-glblješ tiatega, kar ti je na Jeziku. Tvoja obzirnost je pa čl-ato odveč. Povemrfi, da sem fte leta in leta duševno popolnoma zdrav ..."
"Vidim in vesel sem tega." eem hitel, da bi preprečil neprijetni obrat pogovora. "Niti trenutka nisem dvomil ..."
"Si, si, prljatel. saj Je vse tvoje govoričenje preračunano, da skriješ svoj dvom. V očeh tl čltam vprašanje, ali aem še norec ali ne. Tako aem ae navadil podobnih poakusov, da takoj spoznam nepotrebno prizadevanje. Vai moji prijatelji govore t menoj ob prvem arečanjo na tak način. Tujci, ki ne vedo ničenar o moji ptošlosti, ae v» clejo naravno. Zato' ti še »n krat poudarim: niti trohice ti-
ste bolezni ni več v meni. Ono grozo sem žo nekoliko prebolel In prestal."
"Belo kost"
"Vidiš, da si jo Imel ves čas na jeziku In da ti je takoj zlcto-la iz ust ta bela kost. Poglej me. ksko sem miren pri tem spominu. Sicer: Odkod pa ti veš to utvar?"
"MoJ Bog, kako ne bi vedel, saj a ta to tisti dve besedi, ki si na» z njima marsikako noč a-larmiral is najlepšega spanja. Včssi me je kar prevzemala taks groza, da bi bil najrajši sam zatulil od strahu pred nečem ne «na ni m."
"Natanko ae apomlnjam, kako je prišlo do izbruha. Kadarkoli aem zaspal, sem ga videl pred seboj a poslnjellm obra-zom, blodnimi očmi in t gosto črno brado. Kričal je s pretresljivim piska jočim glasom na |M>moč, napol blazen od bolečin "
"Kdor
"Neki ranjenec pri Zloti lipi v Galiciji. Stali smo na pobočju, kjer ni bilo niti najmanjše vode. »olnce pa je paillo ves dan tako neusmiljeno, kakor neusmiljeno so tolkli po nas ruski topovi. Na levem krilu pa so fsntje odkrili studenec, aH pot do njega je držala preko linije.
NE ODRECITE SE užitku kaje Camels. Ved plačate, pa naj kupite karkoli. Zakaj bi ne imeli resničnega razkošja kajenja, ki ga zamorejo dati edinole Camels?
V ta znan zavojček gre vsa miloba naravne dišave, vsa rahlost, ves delikatilo mešan aroma in bogatost—s eno besedo —ves užitek resničnega kajenja, ki ga zamore vsebovat! dvajset cigaret. Nobenih okraskov na zavojčku. Posebnosti, ki jih dobite s Camels, so v čudoviti kakovosti cigaret samih.
Camels so dobile širše prijateljstvo med milijoni, ki cenijo razkošje dovršene kaje kot katerakoli druga cigareta, ki jih izdelujejo.
' Ne odrecite se razkošju
Camels