MESECho
SLAVK0 KNAFELJ }JA:
An“REJ Cufer i^JIZVODOV
* 5. X. 1962
1
OD klEKDAj DO DANES
1952
r*t	•	^
Ze v aprilu 1952 so bili dani v de-i lo prvi projekti za novogradnjo. V j avgustu pa je bil že odobren kredit: 2o milj. din v te svrhe.
Istočasno se je v avgustu adaptira-
lo	poslopje starega obrata,^predvsem zunanja fasada- omet. Produkcije je bilo v tem letu le 89,9 mi-ljonov din.
1953
Pomanjkanje prostorov je terjalo po-f-stavitev pomožnih delavnic, konkretno za izdelavo konstrukcij na prostem. Skladišča so bila prenatrpana, higiensko tehnična zaščita čozdalje bolj nemogoča. Na vsakem koraku je bilo čutiti pomanjkanje prostorov.
Sago v Bogunjah, ki jo je imol"Elan' v najemu, se je opustilo. Prešlo se je na nabavo rezanega lesa.
V Ljubljani je bila ponovno odprta lastna trgovina na Titovi cesti. "Elan " je sodeloval na razstavah v Solunu in Smirni.
V avgustu so bili sprejeti načrti zaj novogradnjo. Medtem pa so se na starih zgradbah dokončala razna manjša j dela, sanitarije z greznico, lopo nad skladiščem, sušilnico itd. V
,	7	j
1 biv. tovarniški menzi pa se je ure-
Slavko Knafelj
dilo nekaj stanovanj za naše delav}-co.
V tem lotu je " Elan" pričel s kompletnim opremljanjem in montažo! telovadnic. Sredi oktobra se jc že' pričelo etažno izravnavanje zemljii-šča za nove objekte- z buldožerji.
Proizvodnja je narastla na 136,2 milj. din.
1954
Že v mesecu februarju je bila postavljena prva nova biv. Marofarjeva delavnica. V začetku junija pa nov transformator ob upravnem poslopju. Pristopilo se je k gradnji glavnega objekta. Delo je prevzelo gradbeno podjetje "Standard" Tolmin. " Elan" je dobil novih lo mi-ljonov kredita,
K omiljenju stanovanjskega problema je podjetje prispuvalo zopet večji znesek kot posojilo članom -graditeljem.
V letu 1954' jo bilo doseženo 144,2 milj. din proizvodnje.
nos'
Miodrag Doberlet
Po dvodnevnem pretresu predosnutka. Ustave- sta sprejela Zvezna ljudska skupščina in Zvezni odborSZDL | Jugoslavije naslednje sklepe :
lICTAUr
i /~A\
Komisiji za ustavna vprašanja je bilo naročeno, naj nadaljuje delo v zvezi z nadaljno izdelavo osnutka nove Ustave na podlagi javne razprave, predlogav in sugestij. Predloge, mnenja in sugestije k predosnutku nove Ustavo je treba poslati do lo. dec. 1962 sekretariatu komisije za ustavna vprašanja.
Po zaključku javne razprave bodo
Zvezna ljudska skupščina in Zvezni ,, n , ~	• v	1	načelna	stališča,	navedena	v	pred-
odbor Socialistične zvcro delovne-;	J	*
ga ljudstva Jugoslavijo sprejemata; načlena stališča predosnutka ustave, ki ga je predložila skupščini komisija za ustavna vprašanja.
Predosnutek Ustave pride v skladu sr sklepom Ljudske skupščine z dne 2o. VII. 1962 v javno razpravo, da se omogoči vsem nažim državljanom, političnim in družbenim faktorjem, da izrazijo svoja mnenja, predloge in sugestije.
osnutku Ustave kakor tudi predlogi,! mnenja in sugestije, izraženi na | | tem zasedanju5in v javni razpravi, 'služili za dokončno redakcijo osnut-4
I
■	ka nove Ustave, ki bo predložena i Zvezni ljudski skupščini, da ga i sprejme.	j
Na podlagi teh sklepov ni tožko 1 i spoznati, da naj nova Ustava odražaj vse tisto, kar žoli uresničiti mla-J 1 da socialistična družba. Ustava ; Zvezna ljudska skupščina in Zvezni i proklamira najširše pravice, ki j iti odbor SZDL Jugoslavije pričakujeta,; uživa naš delovni človek, garanti- j da bo javna razprava prispevala k : ra njegove temeljne svoboščine, | dokončni redakciji besedila Ustave j odpira nove vidike in nove perspek-j in omogočila slehernemu državljanu,! tive. Da bi lahko njeno določbo kar da se bolje seznani z duhom, vsebi- najdosledneje uresničevali v prak- I no in važnejšimi določbami nove | si j.n odpravljali različne zaprek^ •' Ustavo, kakor tudi z dosedanjimi čedalje svobodnejšemu uveljavlja-dosežki in perspektivami nadaljne- nju vrednosti in osebnih sposobnega razvoja naše socialistične skup-^ sti, moramo globoko razumeti njeno J nosti.	bistvo in značaj.	j
Komisija za ustavna vprašanja mora V razgovorih o ustavi se pojavlja- 1 nadaljevati z nddaljnirn delom na ; ju številne teme socialističnega osnutku nove Ustave na podlagi preri-razvoja. Od vloge države, plani- j loga in sugestij, ki jih bo dala ranja komun, pravic državljanov, javna razprava.	j vloge družbenih in političnih orga-'
nizacij ali državnega aparata, do j predvsem Zveza komunistov, Sociali-! rotacije, volilnosti ali nalog i stična zveza in sindikati toliko skupščine, poslancev in vseh tis- j bolj dolžne storiti vse, da bodo tih, ki jim volivci zaupajo neka- j postavke	osnutka	nove	Ustave	spoz-	!
tere dolžnosti, pravice in obvez- > nali in	razumeli	vsi	naši	delovni	j
nogtr. Ustava posveča veliko .por* j ljudje.	j
zčrnost vlogi družbeno- politič^ :,'T*'	I
nih organizacij in razvijanju vseh, oblik socialističnega demokratizma1.
Nedvomno jo sedaj zelo ugodna pri-j ložnost, da še bolj nadrobno spoz-1 naoo veliko' in odgovorno vlogo, i ki jo imajo Številne politične ustanove, predvsem Zveza komunistov,!
Socialistična zveza in sindikati v nadaljnem razvoju našega siste-j ma.
persomaie .
Zaposlili bo ae v mesecu septembru^ TRELC Cveto - delavec NK, KOS Mar-I jan- mizar KV, LAVRIČ Karel- dela- | sreo NK, PLEVNIK Ljuba - delavka NK,j KAVČIČ Peter - mizar KV, 8IVIC Mi-, lan- delaveo NK.
Vsem novim članom našega kolektiva' želimo mnogo uspehov pri delu !	!
Vsekakor lahko pričakujemo, da bo j Zapustili podjetje v meseou sept.; * imela javna razprava o osnutku no-j NoS MitJ*- samovoljna zapustitev ■! ve Ustave ogromen pomen. Sedaj je najboljša priložnost, da v razgovorih o ustavi realno ugot jvimo in ocenimo uspehe pa tudi delo,ki ga bo troba opraviti, pomanjkljivosti in negativne pojave, ki jih bcmo morali bolj pogumno odprav-
Bogataj Jože - po sporazumu Lepoša Cirila- po sporazumu Noč Anton — po sporazumu Marolt Anton- samovoljna zapustitev Gašperšič Peter - odhod v JLA Mihelač Anton - odhod v JLA Marolt Jože - odhod v JLA
ljati tor težave, ki jih bomo mora4- Kozamernik Stanko-odhod v JLA
Čebulj Boris - po sporazumu.
li	vztrajno, organizirano in enotno premagovati. Da bi postal ta dokument dejansko orožje naših de- I. lovnih ljudi, se morajo ti kar najpodrobnoje seznaniti s svojimi pravicami in dolžnostmi, kajti le j tako se bodo lahko borili v vsak— j danjom delu za socialistične-druž- 1
V uk za vajenca za slektrostroko je bil sprejet KRIŠTOF Božidar.
Stanje delovno sile l.lo. 1962 »
V rednem dolov,razmerju*
244 moških 211 žensk* skupaj 455
bene odnose. To je ena izmod osrod-* V začasnem delov.razmer ju
3 moških 2 žensk, skupaj 5
njih nalog razprave, ki se je prav-} kar začela v Socialistični zvezi,	!
delovnih kolektivih, komunah, povsddya^Bnci : ^ m°Ski kjer bijejo boj za nove, lepše,	j	POROČILI	SO	SE	s
humanejše družbene odnose- za šo-	I
ci^lizem.	1	^^blok	Cilka,	uslužbenka
l Vončina Antonija, delavka Javna razprava, ki se je začela z j Pristaveo Nataša, uslužbenka debato v Zvezni ljudski skupščini,	1
ho torej močno vplivala na sedanjost in prihodnost naše družbe.	i
Vsem novoporočencem želimo v imenu celokupnega kolektiva mnogo sreče
Zato so politične organizacije - j zac^ov°lJs"tva !
■tr4'' o
Od izvolitve novega Upravnega odbora na 1. rednem zasedanju DŠ dne 27.4,62. se je isti sestal na šestih sejah. Se je so bile tekom poletja sicer bolj redite, vendar se te lahko beležijo kot uspešne. Saj so bili rešeni številni problemi, ki so se sproti pojavljali, \ prav tako pa je UO zahteval rešitve raznih problemov od prizadetih stroko— vnih služb.
Poživiti delo komisije za odprodajo oz, ureditev nekurantnih zalog, ki jo je UO že predhodno imenoval,
Dohod&k in delitev dohodka pa je komisija potrdila tako, kakor je sprejel DS podjetja.
Na naslednji seji, ki je bila razšir- i jena z vsem vodilnim kadrom je sodela- j 1 vec Zavoda za izobraževanje podal poro-^j Hed tem časom je bilo potrebno zamenjaj- čilo o delu in bodočih nalogah pri .j ti novega člana namesto tov, ing, Ro- reorganizaciji podjetja. Na podlagi po-j bič Andreja^ ker je odšel na drugo de- danega poročila je UO predlagana na-lovno mesto. Izmed izvoljenih namestni; čela o reorganizaciji z manjšimi do- ,
kov UO je bil soglasno imenovan tov, Škofič Janez,
Mes ostalimi pomembnimi nalogami je UO razpravljal o doseženih zaključkih za izvoz naših proizvodov, Te preglede je posredoval šef izvoza tov, Bogataj ! Vinko, kar pa je že tudi objavil v eni izmed predhodnih številk Naše smučine.
Na tretji redni seji je tov, računovo-: dja podal poročilo in dokumentiral po i samezne zaključke o pregledu ZR za leto 1961 po organih družbene kontrole. Komisija je imela pripombe po sledečih vprašanjih!
-	po Pravilniku o higiensko tehnični zaščiti dobijo delavci na raznih delovnih mestih ltavoi , Ker sekretariat I ' za delo oz,sanitarni inšpektor ne pri znava kavo kot preventivno sredstvo, jo komisija 211,boo,- din izločila iz materialnih stroškov in prenesla na v osebne dohodke, s tem, da se plača ; vse prispevke.
polnitvami sprejel, po dokončni potrditvi DŠ podjetja,
j
Dokončno se je potrdil predlog komisijo za premije, tehnične izboljšave in ra- ! cionalizacije, V tem obdobju so bili rešeni trije problemi:
1./ Mlakar Jakobu, ki je predlagal naprava za izravnavo traku za robnike se da nagrada din 20.720,- ki mu omenjenem pravilniku pripada.
2./ Noč Mitju, ki je.naredil novo orodje za izdelavo robnikov ter nov nov prij.>omoček za brušenje robnikov se je upravni odbor strinjal in odobril nagradi v višini 20.000,-,
3./ Malovrh Slavko je predlagal novo izvedbo noža za odkrivanje gornjih robnikov je UO predlog komisije zvišal od 7.000,- na 10,000,- nagrade ,
Po sklepu zadnje seje je zadolžil splogno
I kadrovski sektor, da poskrbi vse po-Rritično pa (je^ocenila zaloge materi- trebno za registracijo Obrata družbene alov, ki že več letine izkazujejo Pr°--prehrane } vsled uteedbe opoldanskega o-meta in druge neidoče zaloge materia-* broka,. ^stočasno je zadolžil, da pregle-
lov in proizvodov,
S tem v zvezi stnega tehnika naj sestavi predlog
o	delitvi kave.
da možnosti delitve obroka osebam, ki je UO zadolžil varno- i nis0 člani kolektiva (svojci)in da se
dela na osnovi zakonskih predpisov nov ■ pravilnik, ki naj točno določa kako in
pod kakšnimi pogoji naj v bodoče obratuje obrat družbene prehrane*
Glede na 8 mesečno izvedeno analizo ; izvrševanja operativnih mesečnih pla- I nov po obračunskih enotah je tehnični sektor predlagal naslednje popravke mesečnih operativnih planov po vrednosti na zaposlenega.	i
Na nesorazmerno doseganje planov, ki znaša povprečno za splošno lesni obrat 147 iot za smučarski oddelek 126,3 %, i za kovisnki obrat 117.5 % in sedlarski obrat 118,8 fo. Pri tem se postavlja tudi možnost proizvodnje oz,zasedba I proizvodnje, ki sta v zadnjem času v j sedlarskem in kovinskem obratu nepopolni, dočim sta splošno lesni in smučarski oddelek zasedena do konca leta,1
Zato je bila predložena sledeča spre- ' memba operativnega plana po obračun- j skih enotahs
Osvojen je bil predlog o višini šti- j pendij in to po letih študija in vr- j stah strokovnega šolanja,
j
V	tem času je bilo obravnavanih 19 pr o šenj, ki so se nanašale na finančno j podporo, Te prošnje upravni odbor v gla avnem zavrača, ker ni tonamenskih sredstev, Odobtemih je bilo le par pri- i merov in to organizacijam in društvom j na območju Begunj,
i I ■
Obravnavale so se tudi prošnje in pre-i dlogi članov kolektiva o povišanju o-sebnih dohodkov, Te prošnje so. se re- i sevale le v primerih, kjer se je poka_j zala nujna potreba za povišanje glede na večji trud pri delu in če je delav-: cu prenehala poskusna doba in to v me-1 j ah Pravilnika o osebnih dohodkih re- ' gulirano s + ali - do 15 Nekaj sprej memb pa je bilo potrebno vsled nove ' organizacije podjetja. ■
SLO
SM
KO
SO
Sedan« pl«
na zaposl, 124.ooo 171,ooo 214,ooo 237,ooo nov	v	.
predlog 234.000 171.ooo 2o8.ooo 215.ooo
Upravni odbor je osvojil gornji predlog in ga bo predložil v razj>ravo in I dokončno potrditev DS,	j.	2,/
Vsi predlogi, osnutki in sklepi, ki ne spadajo v pri- j stojnost upravnega odbora pa se posredujejo svetu kolekti-1 va v dokončno potrditev.
i
l
VA
1 TT	'
Upravni odbor je tudi pregledal osnu- i '■ tek 1ravilnika o prometni vzgoji in j j varnosti v prometu, ki ga. po uredbi ! mora sprejeti vsaka gospodarska orgfjiij- 3^/
: zacija
Pri odrigranju prijateljske no- J gometne tekme ELAN : SLOVENIJASPORT so sodelovali trije mladinci«
V soboto 13. X, se je vršila mladijn ska konferenc. O poteku te konfe- ! renče več v naslednji številki.
1,/ 15. IX. je orgt LM- Elan organizirala izlet na Jezersko. Program izleta je bil pester. Poleg organizacijskega poročila je bilo v prosti debati izmenjanih več aktualnih problemov o delu in perspektivah organizacije. Zaključna zabava pa je združila prijetno s koris tnim.
4./ Seminarja politične vzgoje mladine v Radovljici se bodo udeležili trije mladinci,
V	naslednjih številkah Naše smučine bomo sproti objavljali delo mladinske organizacije,
Florijan
ALI RAZU.uiUO BILANCO ?
Lipnik J,
periodičnem obračunu
Na zborih delovnih kolektivov, zasedanjih delavskih svetov, pa tudi v naši smučini, se redno poroča o rezultatih poslovanja. Delavski svet mora celo i potrditi četrtletne periodnične obra-1 čune in letni zaključni račun. Pri tem se srečujemo z raznimi knjigovodskimi izrazi, ki so knjigovodjem in nekaterim drugim delavcem in uslužbencem razumljivi, no pa večini članom delavskega upravljanja in članom kolektiva. Pri tem je računovodja oziroma poročevalec v nerodnem položaju, da predlaga v potrditev obračun, ki pa članom organi, ki obračun potrjuje ni povse,m razumljiv. Zaradi lažjega spremljanja knjigovodskih podatkov se bo v tej številki našega lista in tudi v prihodnji skušalo raztolmačiti : najosnovnejše knjigovodske izraze, ki se uporabljajo v obračunih in poročilih.
i
Pa kar začnimo z našim M knjigovodskim tečajem M:	1
!
I
SAJ JE BILANCA ?
Z bilanco vedno nekaj ugotavljamo in primerjamo. Ugotavljamo vedno samo dvoje, n.pr. dohodke in izdatke, aktivo in pasivo, rojstva in umrljivost itd. Obe ugotovljeni strani med seboj vedno primerjamo in ugotovimo razliko, n.pr. koliko je dohodkov in koliko izdatkov in kakšna je razlika, koliko znaša aktiva in pasiva, kolikšni je priliv in odliv deviznih sredstev in kakšna je razlika itd.
V	knjigovodstvu z bilanco ugotavljamo aktivo in pasivo in pa delitev dohodka. Bilanco si lahko predstavljamo kot tehnico s katero1 tehtamo1 (merimo) težo aktive in pasive in pa dohodka in njegove delitve.
akti va
pasiva
Pod "bilanco" po navadi razumemo sa—! mo periodični ali letni obračun, kar pa ni povsem točno, ker se izraz bi- I lanca uporablja še tudi drugje n,pr.:' plačilna bilanca - obravnava finančna: razmerja z inozemstvom, bilanca denarnih d>hodkov in izdatkov prebival- i stva - ki je sestavni del družbenega j plana itd« V zadnjih letih se v knji-j govodstvu izraz bilanca sploh opušča ! in govorimo o"zaključnem računu ali i
KAJ JE AKTIVA IN KAJ PASIVA ?
 —   ---------------------------
i
Laik si po navadi predstavlja pod aktivo dobiček, pod pasivo pa izgubo, 1 Vsajj v knjigovodskem življenju pa to ni res in je tako pojmovanje popolnoma' nepravilno# Na splosno sicer govorimo !
o	" pasivni plačilni bilanci ", kar pomgni, da imamo v gospodarskih odnosih/neko državo več uvoza kot izvoza, torej več deviznega odliva kot izliva 1
govorimo tudi, da je podjetje aktiv-j P0^- aktivo:
noj če je poslovanje zaključilo uspeš-j
no in pasivno, če je poslovanje zakljuJ ■, /	,	,
v	'	1/ osnovna sredstva
eilo neuspesno» Za bilanco pa ne velja, o/ ,	,	,	/	.	,,
... f. ,	, . v '	. 1 2/ denarna sredstva /gotovina v blagaj-t
aktiva nekaj ugodnega ali uspesnega ml
pasiva kot znak neuspešnosti, temveč nazivamo le sredstva in vire sredstev.
ni, banki, čeki, devize /
I 3/ terjatve
; 4/ zaloge materialov, polizdelkov in
n , ,.	, ,,	, , .	.	,1	gotovih	izdelkov
Za aktivo lahko uporabljamo izraz sred-t c/	...	,	.
.	it	j	.	_.5/	morebitna	nekrita	izguba poslovania
stva, za pasivo pa vin sredstev. Bi- :	J
lanua nam tako na eni strani pove koliko sredstev ,jina podjetje ob določenem i obdobju / aktiva /, na drugi strani pa j pove vire sredstev s katerimi so krita i aktivna sredstva / pasiva /, Če bi kdo ; doma hotel narediti bilanco svojega premoženja bi lahko n«pr. ugotovil, da ima:
1«/ hišo. ki je vredna
2,/ oprema
Pod aktivo so skratka zajeta vsa sredstva, ki so ugotovljena na koncu leta s popisom ( inventuro ) ob drugih obračunskih obdobjih pa po stanju v knjigovodstvu. To so vsa sredstva, ki podjetje z njimi*razpolaga, upravlja ali pa terja od drugih.
3,ooo,ooo,- I
5oo,ooo,- ,
’ pod pasivo:
s k u
P a J
3,5oo.ooo,-
Ta sredstva predstavljajo aktivo. Pasi-* va pa pove viro teh sredstev n.pr.
1*/ posojilo iz stanov.sklada 2»/ potorš.posojilo pri komunali za opremo
3./ lastno premoženje
s k u
P a j
1,000,000,-
2oo.ooo,-
2.300.000,-
3.500.000,-
l/ posojila, ki so jih podjetju odobrili drugi
2/ obveznosti do drugih 3/ skladi (lastno premoženje )
Pasiva torej prikazuje s kakšnimi viri sredstev so krita aktivna sredstva«
Aktiva nam v tem primeru izkazuje sredstva s katerimi razpolagamo ali pose-	i
dujemo, pasiva pa pove vire teh sred-	j
stev. Primer nam nadzorno pokaže, da se! v primeru aktive ne gre za izgubo in v primeru pasive ne za dobiček, temveč	i
samo za prikaz premoženskega stanja.
I
I
i
Isto tako tudi v knjigovodstvu z bilanco izkazujemo stanje aktive in pasive ob določenem obdobju. Bilanca koncem le+ ta ali ob drugih obračunskih obdobjih izkazuje stanje sledečih sredstev :
\
m
|.Zaključki posveta o razširitvi smu= novitete. Poslužuje j čarsKega športa z '-ne 21, in ?3,V, i naj se v večji meriv l 1962 v Radovljici,	j	reklamno- propagand-
nih sredstev.
i l/ Akcija preko šolo(osnovne), 0mo-|
j gočiti cenejši direktni nakup in pr ji "J Enotna ugotovitev I tem koristiti šolska namenska sred-; na	manjka	na
j stva in delni prispevek učencev. i lJoceni smuči za aaso^,.^
!	!	Zaradi splošne-	v
j 2/ določitev smučarskih centrov(ža-r ga napredka tehnike smučanja pa so Igrišč) in Elanova pomoč pri opremljaj- ne smo in ne more odstopiti od' os-jnju učencov.	J-	novnih zahtev - lastnosti smuči,
13/ Zainteresirati vso zimske turi- 8/ Kvaliteta smuči za vrhunske tek-j-;stične postojanke in hotele direkt-j. movalce je pri na dosežena v višij .no in preko Turističnih republiških! ni vodečih zunaj in jo skrbeti, da •:zvez. Povečati interes za smoternej- Se tudi javno prizna.
!še investiranje v objekte, ki di- 1
jrektno ali indirektno vplivajo na j ^	radio	naj pri splošni
'poživitev smučanja.	j	akciji za razširitev smučanja zav-
1 ,	.....	.	L	zame vidnejše mesto in skrb, a v
;4/ Republiški sindikalni sveti,pre-i okviru primerne strokovhe vsebine.
i \r /"A r\č\ "K	r*	o	'lV, ^ "1      I
ko odborov za skrb delavcev za rekreacijo in šport skušati vnesti v ! Pri akciji je program "ELANA " j program tudi smučanje kot eno naj- ! ndS^-oc‘nji :
ikeristnejsih oblik. Forsirati deljoj a) Prodajno' cono smučem modela jni letni dopust.	j	"BLOKE" od dolžine loo- 175 cm zni^
J5/ SZJ z republiškimi zvezami izde—	za	40	nuditi	direktni	na-
la okvirne potrebo po klubih in iz- > šolam, klubom in ostalih druš-|da priporočilo za nabavljanje smuči i "tav* S trS°viri0 napraviti dogovor, iizključno domače proizvodnje, Potre-r cia boiio oeno enotne in enake pro -!be se nanašajo predvsem na specijal-i da3n*m v tovarni.
;ne smuči: tekaške, skakalne in tek-| b) Osvojila se bo izdelava smuči za povalne alpske. Izdela predlog za ! začetnike in to dva modela. Kratke jopremo reprezentanc z našimi smučmi : komplet z okovjem in palicami po an palicami.	;	din 2.000,- do 2.5OO.- in večje komi
j6/ Trgovina naj pri prodaji išče mi-J ple^ p0 CGni din 3.000,- do 2.800,-nimalne zasluzke. Potrebo tega naj jc) Vsi modeli smuči (alpske, tekaš-ekrbno pripravi in pravočasno da na-j ko in skakalne* bodo pravočasno in točilo, (zadnji rok 1..VII. za pred- , v zadostni količini izdelani ter stoječo sezono) .Asortiman mora zaje—pripravi jeni za trg, pati vse modele, a predvsem vse j •
v:
vodnjo odgovarjajoče kvalitete, To 1 skrb prevzame SZ J pri tem pa "ELAN'j nudi vso razpoložljivo pomoč.	i
j j V okviru možnosti izkoristiti vse možne oblike prodajnih aranžma-* jev vse v cilju, da se prodaja smu-7 či v.zadostnih količinah in asor- 1
I
timanu zagotovi povsod tam kjer ob4
/
stoja interes ( direktna prodaja, , konsignacijska skladišča, komisij- | ska prodaja in slično )t
PGD "Elan" no prireja
KOpPU\
že po programu vsakolet-1
poučne izlete.
Tudi letos - 22*IX. smo se gasilci | napotili v Koper. V tovarni "Tomos"! smo si' poleg proizvodnje ogledali tudi požarnovarnostne naprave.KIjub: temu, da je bil nag obisk najavljeni, je ogled trajal le pol ure. Bežno smo si na brzino ogledali posebno- i s ti. Pričakovali smo od toga obiska-mnogo več. Toda zgleda, da se je tovarišem iz Tomosa mudilo. Kljub i temu smo jih povabili na obisk v j "Elan " in jim podarili 1 grt, reke t;	.	i
Ogledali smo si tudi pristanišče in: mesto Koper. Vračali smo se preko \ Divače. Tam nam je vzbudil posobno i pozornost grad Fuccrb od koder je \ lep-razgled tja do Trsta. Škocjan- i ske jame so na nas napravile izre- i d en-vtis.
Na poti domov smo se za nekaj časa i ustavili še v Postojni in s tem za--
■	ključili našo prijetno in koristno ipot.	|
; Zahvaljujemo se organom upravljanja' Trgovski mreži nuditi večjo pomočin upravi za vso .poraoo, bodisi orgai-;predvsem v obliki strokovnega uspo-nizac. ali' finančno, da so nam.omo-!
•i-d) 3GO parov.smuči modela "BLOKE" robničene od l6o~ 175 cm ^o brez—
| plačno razdeljenih šolatn v 2o. kra-r I jih, ki bodo določeni za žarišče., j Palico' in veza. proti plačilu ko -■, ristnika in šole.
t	*
; o) Formiranje servisne službe, v i vseh smučarskih centrih po potrebi j-s pomočjo trgovin in smučarskih or-Iganizacij. Z "letečo " servisno de lavnico' nuditi pomoč pri vseh več-\ jih masovnejših tekmovanjih.
i	.
: f) Tovarna je pripravljena znatno | prispevati k opremi dveh reprezentanc.
'g) Znatno izboljšati poslovanje popravi jalnice v sami 'tovarni in pobožnosti čas popravljanja smuči "spraviti na 5 dni.
J sabljanja prodajalnega kadra.
i) Kritično stanje stremen se trenutno rešuje izključno pi uvozom. Nujno je misliti na lastno proiz-
gočili ta izlet. S tem želimo pri- ; -tegniti v svoje vrsto nove vestne l člane - gasilce.
MikiŽ Alojz i
1.9.1962 - Moskovska "Pravda " je objavila besedilo uradnega sporočila o sklepu vlade Sovjetsko zve
; ze, da nudi Kubi vojaško pomoč.
4.9.1962 - Francoski predsednik ! general de Gaulle je v spremstvu ; zunanjega ministra Couve de Mur-; villa prispel na uradni obisk v
Bonn.
j Boji v Alžiriji se nadaljujejo.
i
i 5.9.1962 - Na sestanku med člani Političnega biroja in poveljnikov ; tretje in četrte vilaje, je bil i dosežen sporazum o prekinitvi ognja v Alžiriji.
: 6.9.1962 - V Alžiriji je bil dose-
■	žen popolen sporazum med Pclitič-| nim birojem in zastopniki III. in
1 IV. vilaje.
i
j 8.9.1962 - Predsednik kubanske republike Dorticos je izjavil, da je sovjetska vojaška pomoč Kubi name-! njena obrambi revolucije,
i 9.9.1962 - Predsednik francoske ra J publike de Gaulle je zaključil pet ! dnevni obisk v Zap. Nemčiji,
11.9.1962 - Sovjetska vlada je 0-
•	pozorila ZDA, da bi napad na Kubo | pomenil začetek svetovne vojne z
uporabo atomskega orožja.
14.9.1962 - Brazilska vlada s pre-mierom da Hocha je odstopila,kor Kongres ni hotel odobriti vladi pooblastila za uresničitev načrta
o	gospodarsko- social, reformah. Predsednik Goulart je imenoval novega premiera prof. Hermesa Limo.
15.9.1962 - Organizator atentata m francoskega predsednika de Gaulla, biv. polkovnik Henri Niaux, ki so ga aretirali v njegovem rojstnem kraju Agenu, se' je ponoči obesil
v pariških zaporih.
17.9.1962- Voditelji britanskega 10
Comonwealtha so zaključili odtro de'r J bato z jasnimi znaki, da so promie~
J. ru Macmillanu ni posrečilo dobiti i njihove soglasne podpore za načrt I Britanije, da se vključi v Skupni l i- evropski trg.
I
| I8.9.I962 - V New York je prispela | jugoslovanska delogacija, ki so bo • i udeležila XVII. zasedanja General, i skupščine OZN.	I
; V Argentini jo izbruhnil vojaški upor pod poveljstvom generala Juana; Carlosa Ongania.
•	1
I
20.9.1962 - Indijski premier Nehru J j® po končani konferenci Comonwealtiha v Londonu prispel na 3 dnevni uradni obisk v Francijo.
i	*	1
:'22.9.1962 - Bivši uporniki pod po- 1 i veljstvom generala Onganie so se po' uspelih pogajanjih s predsednikom Guido priključili na stran argentini-ske vlade, dočim so dosedanje lojal.i-: ne čete argentinske vojske postale :
I uporne enoto-.
|
24.9.1962 - Na povabilo predsednika! Tita je prispel v Beograd predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta
; ZSSB Leonid Iljič Brežnjov. Na uradi-
V	nem obisku pri nas bo ostal 11 dni.:
|	j
25.9.1962 - Alžirska ustavodajna i skupščina je izvolila ža svojega
j prvega predsednika Ferhata Abasa, i biv. predsednika začasne alžirsko /
•	vlade.
o
Hribar Francka
| J. septembra je sekretar ZIS za trgo- 11, septembra je prispel na qbisk v , vino in turis^m dr.	Brooolj v Jugoslavijo sovjctkki kozmonavt Ger-
razgovoru z novinarji izjavil, da se : man Stepanovič Titov, i cene ustaljujejo in da je prišla
i do izraza težnja po rednejSem presto- : Iz Srbije, Hrvatske in BIH je sredi se-> i ^°vanju trga z industrijskim blagom i ptembra pripeljal v Slovenijo 2. vlak
■	in kmetijskimi pridelki,	,	Bratstva in enotnosti.
i '	!
] 8. septembra so v ^agrebu ob prisotno- 19, septembra je bila v Beogradu seja i sti tov. Tita odprili mednarodni je- predsedstva CS ZSJ, na kateri so raz- 1 senski sejem. Po ogledu je dal tov, ; pravljali o aktivnosti in nalogah sin- I j Tito izjavo o letošnjem velesejmu. 1 dikalnih organizacij v zvezi z 'javno j
■j	I obravnavo predosnutka nove ustave, gi-i
8. septembra je bila v Ljubljani seja j banjem gospodarstva, standardom in no- !
| TS LRS, na kateri so razpravljali o ! tranjo delitvijoV/lctošnejem letu.	i
; gibanju gospodarstva. Sprejeli so ure-1
bo o prispe vicu za gozdne sklade in odlok o delu cene stoječega lesafter ?°' saP‘fcembra se je na skupni seji ZLS i 1 priporočilo ljudskim odborom, naj ob- in ZvezncPa odbora SZDL začela razprave!,
I ravnavaj o delo komisij za pritožbe. : 0 PreOsnutku nove Ustave FLRJ, ki ga
je obrazložil predsednik ustavne komi-j [ 8. septembra je bila v Ljubljani tudi i s^e Et*val'd ^ardelj. Po sprejemu načela seja sekretariata 10 GO SZDL Slovenije; nitl s^ali^ predosnutka je dana Usta- ] l' na kateri so razpravljali o nekaterih ' va v široko javno raziiravo, ki bo tra- | aktualnih ekonomsko-političnih proble- Ja^a -*-0* decembra« Zaključne bese*-i mili v zvezi z dejavnostjo organizacij i '^e na ^em zas°danju je spregovoril ! SZDL ter o prihodnjih volitvah v vod- ^ov’ Tito*
J stva krajevnih in občinskih organizacij SZDL,	! 24» septembra je prišel na povabilo toV.
: Tita na lo-dnevni uradni obisk v Jugo-i
9. septembra je tov. Tito prispel v ! slaviJ° predsednik prezidija Vrhovnega i Split, kjer se je udeležil proslave ! S0VJeta ZSSR Leonid Brežnjev.
20-letnice SVM in odkritj,e spomenika, 1
| 3o. septembra je bilo v Ljubljani sla-,1 ; lo. septembra je bilo v Beogradu v 1 vnos^,no praznovanje 2o. obletnice pio-j Jugoslovanski kmetijski toanki posveto— n^rske organizacije*	,
i vanje o čim racionalnejšem načinu po-I vočnnja družbenega zemljiškega sklada j i in 0 njegovem vlaganju v rentabilno I
•	kmetijsko proizvodnjo,
c
DOrtnecB
Naša tovarna izdeluje športne artikr le, ki doživljajo na svetovnem tržišču nenehno spremembe in izboljšave. Iz nekdanjih lesenih "dilc ", so se razvile metal»e in, plastične smuči. Iz jesenovih palic se je pre-f šlo nfjprej na vitke jeklenke, ki so jih zamenjale allaminijaste smučarske palice, v zadnjem času pa so se pojavile na trgu tudi plastične palice Pojavljajo se novi proizvodi ali pa že obstoječi proizvodi v drugačnih oblikah in delani iz drugih materia-J
lov.	j
I
Tehnični kader naše tovarne spričo tako velikega in naglega razvoja ni bil več v stanju slediti vsem tehničnim novostim na tržišču športnih, i artiklov, ker je bil preobremenjen z operativnimi posli.
Obstojala je bojazen, da v kolikor i • nebi sledili razvoju in zahtevam ; ■ svetovnega trga nebi mogli več pla- ■ sirati svojih proizvodov na tujih I tržiščih. Zato je delavski svet pod-; jetja sklenil izdvojiti nekaj teh- -j ničnega kadra iz oporative in jih j združiti v posebnem oddelku, ki naj | bi se tavil samo z znanstvenim in razvojnim delom. Tako je prišlo do ! formiranja "Inštituta športnega orod4-ja Elan ", ki je dejansko že pričel j s svojim delom, čeprav še s strani merodajnih oblastvenih organov nima i odločbe o ustanovitvi. Ta odločba bo| izdana verjetno v najkrajšem času, ker je Svet za znanost LRS zelo pod- : pri pobudo delavskega sveta za usta- 1 novitev takega Inštituta.
Inštitut bo vršil naloge s treh pod-j ročij:
ing. 0.Vrtačnik
- s področja znanstveno- raziskovalj-nega dela;
- s področja razvojnega dela, ki vključuje perspektivno analizo ;
i
tržišč, projektiranja nove proiz-1 vodnjG in pospeševanja proizvod- \ nje ter	i
- s področja poizkusne proizvodnje,!
I
Sestavljen je bil tudi osnutek programa dela Inštituta in sicer bi v okviru raziskovalnega dela obravna-j val naslednje probleme :
- ekonomska upravičenost proizvodnjo smuči za izvoz ;
- možnosti alimentacije z jesenovi-l no v okviru LRS ;
- sortiranje jesenovine z ozirom naj zdravost pred sušenjem ;
- organizacija priprave lesa za ia •[■ delavo surove smučko ;	I
I
- raziskava konstrukcije smučke z | ozirom na specifično trdoto, de- j
formacijo, upogibno črto, vibraci-i-jo in utrujenost materiala, tor I vpliv aluminijastih polyetilenskih celuloidnili in hickoryjevih plošč j na mehanske lastnosti smučke, V 1 okviru razvojnega dela in poizkus-+ ne proizvodnje pa namerava Inšti- j tut obravnavati.naslednje probleme:
- metalna smučka z metalnimi vlož-j ki 5
- smučka iz ojačanih steklenih vlaken ;
- smučarska palica iz ojačanih steklenih vlaken ;
- kunstrukcija tekmovalnih smuči;
- izboljšanje obstoječih proizvodov, kot so nogobili,hockey palice itd. ;
- čolni iz ojačanih steki.vlaken;
- garaža iz ojačanih steklenih vlaken ;
ter študij tehnoloških procesov obstoječih serijskih proizvodov.
Inštitut bo Zavod s samostojnim finansiranjem, na 'čelu katerega bo Svet inštituta, ki bo štel 11 čla-n^v, 6 članov Sveta bo imenoval us-! tanovitelj, toje DS podjetja, 4 Slaj ne pa bo izvolil kolektiv Inštituta; 11 ilan je direktor Inštituta, ki i
i
je član sveta po svojemipoložaju, j Organizacijsko bo Inštitut deljon j na tri sektorje in sicer :
'- na projektivo ;
- na prototipno delavnico;
- ter analitski oddelek.
Inštitut si bo uredil tudi ^ isvoj laboratorij za izvr- /
|Sevanje potrebnih poizku- / ‘sov ter prototipno delavnico za izdelavo proto -
tipov in nulte serije. Kot je žo omenjeno je Inštitut pričel s svojim delom. Začetek so jo lotil sledečih problemov :
- izdelava smuči iz ojačanih steklenih vlaken;
- izdelava smučar, palic iz ojačanih steklenih vlaken ;
- lepljenje smučk z aralditnimi lepili;
- vzdolžno lepljenje frizov;
- izkoriščanje lesa pri rezanju la-[ mel iz bundov;
- razrez celuloid, robnikov iz ce-luloidnih plošč ;
- vpliv raznih plošč na mehanske . lastnosti smučke ;
in vprašanje montaže robnikov iz '''■^lajfjega kosa na smuči.
čeprav še ni dokončnih rezul-, . tatov, vendar že potek dela (jj zagotavlja, da bo delo uspeš-vf' no, ter da bo vodilo k zniža-1 l \—- nju proizvodnih stroškov i in k razširitvi našega tržišča.
(Nadaljevanje)
Rezar Jože
Ko smo prispeli do t,oyarne,has je nasploh pa na celotno poslovanje, j pozdravil tehnični direktor in nam i Jasna slika se je pokazala, ko smo l izrazil dobrodošlico. Napotili smo 'ogledovali skladiščo izdelkov, pri
se v tovarniške prostore $ prav tako v dveh skupinah, kot prej.
Zunanjost podjetja nam je dala že prvo oceno. Delajo v zelo skromnih ; prostorih. Poleg starih prostorov l razširujejo obsežni obrat, ki je j bil že v končni fazi izgradnje. To j podjetje se je specializiralo za : izdelavo stolov- foteljev in kav- j čev. Poleg mizarske delavnice imajo tudi še tapetniško delavnico tako, i da vsak izdelek dokončno opremijo. Proizvodnj o jim otežkočajo delovni j prostori in strojni park. Po iz ja-
tako nizki ceni stolov, jo bilo skladišče polno. Kaj si lahko misli človek pri tem, ko opazi’te težke milijone stati v skladišču. Zaradi J tega je bilo v pogovoru z delavci videti izraz nezadovoljstva. Saj i kvalificirani mizar zasluži pov- j prečno od 14 do 16,ooo din mesečnoj Če pa tega ne bi bilo, bi bil delavčev elan mnogo večji in bi tudi
produktivnost narastla.	i
i
Tako smo zaključili obižk pri pod-| jetju "2o. oktobar " v Beogradu, i Ponovno smo se natrpali v avtobus !•
vah direktorja, bode v nove prosto-f in Odbrzeli na nasprotni kraj Beo-; re namestili delno nove stroje, ketf grada v drugo podjetje "Beograd - 1 jim bo po vsej verjetnosti dosti . Ivlakiš ". Med potjo smo si ogledali: pripomoglo h lcvalitetiiin kvantite-j- savsko pristanišče, ki je bilo rav*j* ti,	no	takrat	močno	poplavlje-
(C
Kot sem oi&enil tovarna izdeluje le kavče1in fotelje. Surovine za iz delavo dobivajo iz okoliških žagarskih obratov. Izdelki so soraz merno okusno opremljeni in kar je tudi važno, naj še povem, da so j zelo poceni; n.pr. fotelj stane v.^— looo din, mišljeno tovarniška cena. Površinska o M« lava pri izdelkih je z nitrolakom) bodisi lužene ali nelužene.
Po končanem ogledu tovarne jj\ je v pogovoru s predstavni-*!■ ki podjetja bilo slišati dobre in slabe strani na račun vodneja podjetja, izdelavo,
tudi znanep
no. Videli
- 4£T-
Atmosfere
kopališče, oziroma izletniško točko za Beograjčane, tako imenovano "Ado ciganlijo M.
Podjetje "Makiš "■ se ukvarja samo ! z izdelave stavbenega pohištva.*
Tu smo videli najslabše pogoje dela, najslabše prostore, kar smo jih sploh videli med obiskom v Srbiji, ielovni prostori so v nek-1 d-anjih polokroglih vojaških skladiščih, katere? že zelo razjeda zob-časa. Strojni park je zelo star.	1
Surovine za izdelavo pa dobivajo j iz Slovenije, Pri 700 milijonih brutto produkta, kolikor ga ustva-i rij°> je zaposlenih malo ljudi.
Pri takem obsegu del nimajo niti ! sne sušilnice, da bi jim omogočilo kvalitetnejšo izdelavo. Tako
I
smo imeli priliko videti izdelke iz še popolnoma svežega lesa.
0	HNINck 'ur,
O G o
t I
kih vasi treba hoditi na delo s kolesi,	V	močno	zasneždhih
zimskih mesecih pa mnogokrat tudi; po nekaj tednov peš.
Danes, ko imamo avtobuse, se niti i ne zavedamo kaj to pomeni. In zas-, lužki ! Spominjam se, da sem dal j za par čevljev dvojno mesečno pla-i čo. Danes pa jih za dromesečul za-!
I
služek lahko kupim lo parov ! S tem seveda še ni rečeno, da smo dosegli višek -živijonskega standarda. Lahko pa trdimo, da smo ga znatno izboljšali. Topli dopoldansf ki obrok hrane je izredna pridobitev, bodisi glede zdravja ali same rekreacije moči. Včasih tega ni bi-j-lo !
Delavci niso imeli razen svojih nikakršnih zaščitnih oblek pri dolu. Danes ima sloherni, ne le zaščitno obleko, tudi rokavice in obutev na razpolago. Vse to so novo pridobitve nekaj let nazaj. Kdoir primorja današnje stanje z leti na-j-zaj, bo zlahka sam ugotovil velik napredek.
Kar nas je starejših v podjetju se ; spominjamo vseh začetnih težav od i rojstva 11 Elana" som. Nebi tu pre- : ralevali proizvodnih problemov, ali organizacijskih podrobnosti, temveč!
radi-čiste poljudno povedali na-j šim - predvsem mlajšim delavcem -koliko se je spremenil - izboljšal 1 Položaj delavca in njegov standard.
Pričnimo kar s prvim letom obstoja zadrugo. Dolavci so bili delničarji zadruge. Niso imeli takoj rednih! in določenih zaslužkov. Delovni čas je bil vedno daljši od 8 ur, vendar; je bila njihova zavest in morala nadvse trdna. Nagrajeni so bili po j ■tem, kar so pač izdelkov proizvedli!. Vse do leta 195^ je bilo iz okoliš-!
v;* >(
M?
tjP
SJCJf
Franca, samo po cigarete stopim !
Obratne nesreče v mesecu septembru:'
•
K ji a v s Marija, NK delavka, za-j poslena na delavnem mostu pri raz-( ftladanju lesa v temperirnici , je I dne 24. 9* 1962 pomagala pri razkladanju sušilnega vagončka, Pri podkladanju so se vilice viličarja s zataknile v ogrodje vagončka ter f zgoraj imenovani priprle palec le- i ve roke.
VZROK: Nevaren način dela pri po- f samezniku.
Izgubljenih delavnih dni.
Razinger Terezija, NK de- I lavka, zaposlena na delavnem mestu ?. plotenja reketov, je dne 28. 9.62. 1 na krožni žagi v telovadnem orodju ■-razžagovala letve za sani. Pri tem I delu je poškodovanki zdrsnil ščit | na obraz in ji zakril pogled. Zara-1 di tega jo imenovana iagubii* orientacijo ter eadela s prstancem leve roke ob rezilo stroja.
j VZROK: Pomanjkanje poklicnih isku-!	šenj.
Je še v bolniškem staležu.
Kljub večkratnim opozorilom zapos-t-lenim, da zaposleni pravočasno ne I javljajo nezgod, ki so nastale pri delu ali na poti na delo, po-^ novno opozarjamo v smislu obstoje-f čih predpisov HTV službe, da se j morajo nezgode prijaviti takoj, al najkasneje v roku 24 ur — varnost-f nomu tehniku ali uslužbencu perso4-nalne službe, oziroma obratni bol4 ničarki ali dežurnemu v popoldan—^ ski izmeni.
*es*oda, ki e* r tem aaislu ne boj
prijavila pravočasno, to se pravi! v roku 24 ur zgoraj navedenim or-f ganom, se ne bo priznala;	|
Brez besed ....
DVE OKROGLI
IvanČek zakaj pa tolikokrat pogledaš; v sosedov zvezek ?
I
- Ja tovaršica, ko pa tako grdo piše-.
O
Francelj, povej no, zakaj vedno za- j tisneŠ oči kadar piješ ?
Ja, to je pa zato ker mi je zdravniki rekel naj ne gledum preveč globoko i v kozarec !
O
NAGRADNA KRIMNKA
1	C.		\	4	5	6	|	7	8	9	Lo		11	12
13					14					15				
		\\\Y	16					17				v/l		
18		19			2o		21-			22		23		
24					25					26				
27	28		29	3o	31				32	33	34		35	36
37			■			it		t*		38		• ’ t		
		tt	39		.		it	40				li		
41		42					43	m		44 .		45		
46-					17'					4 e				
49	)0		31'	52	53	54		55		57	5«		59	DO
					>2		P	? • ■		$3				
			64					65				I,		
66					^7									
To9					7 0					'71				
VODORAVNO: 1.mejna vrednost,5.vel, japonsko pristanišče,9.kvalif.dela-: vec v Kranju,1?,največji polotok FLRJ ? 14, o>.rtnik, 15 .obrež je, 16, hi- j vališče ovčarja, 17.blago za proda-j jo, 18,žensko ime,2o. evrop,velemesto, 22, naznanilo,24.padar,25.ž. ' ime, 26,hodi po svetu,27.zidak,31, j obrtnik,33.papeževa krona,37.podvod-j-ni zvon,38,turški paša,J9•barva,40,i sredozem,pris tanišče,41.znani slov. j novinar,44.pravoslavne podobQ,4č. fotografira,47•sovj.kozmonavt,48,	|
nosnik,49, žen.ime,53.izrastki-bulo ,j 57.kopališče,6l.pripadnik grške fi-l lozof,š.ole,62. močnata jed,63>pro- j sim-svarim,64»mehkužci,65.tkalec, ' i 6^..del imena egipi.faraona,67.1oto-i
piši,68.šolska ladja JRM,č9.jod (priloga),70, kovin.industrija v Kamniku, 71. kot 30. navpično.
NAVPIČNO : l.mera za tekočine,2, indy podjet.na Gorenjskem,3. evrop. država,4. pripadnik mongol.rase,5, vrsta žirafe,6.naprava za podvodno prisluškovanje,7.tujo žon.ime, 8. letovišče v Švici,9.nabiralec gcb,
lo.	makedonski izraz ,11. tuje 'žen. ime, 12.gora v Jul.Alpah, 19,.špansko žen,ime,21.naše največje pristanišče ,23.muslimanski svečenik,'27.0-lepšava,.28.slovanski bog gozda,29, sneg pada v... ,30. žen.ime ,31.zgodovj, mesto ob dalmat.obali,32.del■oblačila j33.večje ind,mesto v Italiji,
I 34. domovina Odiseja,35,ni kriva, 1 ! 36.značilno moško ime za prebival-j ! ca Primorske,'42. zasedanja,43.ko-I ralni otok,45.bodeča rastlina,49» I . večja naselbina,50,spominska knji-j' , ga,51. pobirali so ga Turki,52.'gr-!
I ška boginja modrosti, 53,postaven, r ; 54.naziv v dvojini,55,omelo,56.
1 Itkin,57. prestolnica sred.ovrop. j | države, 58.prebivalec Šk. Loke(dia4 lekt.) 59,prenosnik draži, 60.eno
celično bitje.
■1	.
i	‘
REŠITEV KRIŽANKE IZ 12. ŠTEVILKE
1. nagrada RESMAN MINKA ... 600,-2>	" ’ HROVAT VIDA ....	300,-
I
1
Naša smučina"je s prejšnjo šte-
:
: vilko absdlvirala svojo prvo oblot nico. Vsi, ki jo imamo radi, ki se vsake njene nove izdajo veselimo,
; katerim postaja od številke do šte i vilke bolj priljubljena- lahko re-, čem: potrebna, se radujemo tega us-) peha. Želimo le, da bi se, kot dos-J i lej, lepo razvijala, izpopolnjevala ; in bi učakali ge niz njenih oblet- j i nic. V bodoče naj bi ne bila le smuj čina,vsled naše prevožene,prehojene ‘ poti, temveč naj. skuša prikazati tudi perspektive, bodoče aktualne j smeri našega razvoja.
Ob robu, kakor pravijo, bi rad zabe^ j ležil, da tudi z današnjo številko i j obhajamo jubilej in sicer polletni-!
co objavljanja člankov MG. Pa reci 1 'dragi čitalec, da čas ne beži ! V ,
: prvem članku- sem vabil sodelovanje,! 'pozneje vspodbujal, da o seriji teh
sestavkov kdo izreče kako kritiko.
Ne v enem niti v drugem smislu ni bilo odziva. Saj ni treba, da bi [ bilo stališče do MG podano v obliki obširne razprave, seveda pa tudi J 3 tako ne, kot je slavni londonski j kritik A. B. Walkley napisal kritiko o gledališkem komadu "Grozna nočj"» To kritiko po obsežnosti skoraj ni ! mogočo prekositi,saj vsebuje samo besedici :" res je " !.
•
1	Sodaj pa k današnjim nalogam : i	: ;	1
j 1/ Na decimalni tehtnici tehtamo
istočasno 5 enako težkih kqsuv že- I
leza. Tehtnica je v ravnotežju. Od-
■ vzamemo kos železa in ravnotežja ni
i	več. Dosežemo ga zopet s tem, da izi
■ skodelice z utežmi vzamemo 1 kg in i | ga.denemo k železnim kosom. Koliko!
tehta vseh 5 kosov železa ?	i
i	"	j
2/ Ivan pripoveduje: " Star sem 8 j let,oče je 50 let starejši od mene; Število let, katere smo doslej pre-* živeli jaz,' moj oče in stari oče, j ; ki stanuje pri nas, znaša skupno 1 ; 124. Kako je to mogoče ?"
j 3/ 6 dinarjev leži v dveh ravnih i vrstah po 3, komade na mizi. Kako bij | namestili teh 6 dinarjev, da bi le-i
1	žali v treh ravnih vrstah po 3 ko-
] made ?	!
Rešitve nalog iz zadnje številke:	!
i
1. Ce bi v ribniku rasli dve rast— 1 lini, bi njuna lista ne pokrila gla -dino vode v polovičnem času. List i ene rastline pokrije vos ribnik v ! 50- tih dneh in ima v 49-tem dnevu 1 pokrito polovico površino. Vsak dani se, kakor smo rekli površina podvo—! -ji. Ako vzamemo dve ‘taki rastlini i bi torej ribnik pokrili šele 49-ti j dan.
2n glej poleg naslova	!
3.	Vsak od otrok je dobil po smrti 1
enega otroka lc.000 din več, kot jej
bilo prvotno določeno. Delež umrlega
je bil potemtakem razdeljen na 9 de~
lov.Vsoh otrok je bilo lo.
N o g o ra o t
27. 9. v Lescah tekma Elan- Slovenija šport
Prostorel JožGf
Edino srebrno medaljo za jugoslov.| barve je osvojila Olga Gere z re- 1
Ljubljana (3 sO) 5: 1. kordnim skokom v višino. Organiza-j
Za Elan je bil trikrat uspešen Andrej Pirkmajer,Kozamernik Stane pa dvakrat. Povratno srečanje bo v Ljubljani.
*■
Zaslužena zmaga boljših gostov*
cija prvenstva je bila odlična.
Košarka
K e
V Zagrebu je 3°.9. Zah. Nemčija premagala Jugoslovensko nogometno j reprezentanco s 3 :2 (2:l). Strelca sta bila Galič 2 za Jugoslavijo* 30. 9« ter Strehi 3 za goste.
Ljubljanska 01ympia je1 prejela še IV. diplomo; za osvojeno državno prvenstvo v košarki v j
1
zvezni ligi.	1
1 j a n j e:
je bilo v Bratislavi zaklju-j ; čeno V. svetov, prvenstvo v keglja-;
V Ljubljani na: umetni skakal-; nici na Moste-; cu je bilo 3o•j septembra mednarod-i no tekmovanje v sko—j kih, na katerem je nastopilo 44 članov in; mladincev iz Jugo sl a vi j e j, Avstrije in Italije,
I r.ju. Zlata medalja v tekmovanju žent-skih vrst in svetovni rekord Goran-;
Zanesljivo je zmagal Božo Jemc j ( Bled) 211,4 (32,?, 32) pred Zaj-j da Pattersona. cem (Jesenice) 2o9jl (32, 32), medi-tem, ko so bili ostali- posebno j	J/'	W
gosti - precej slabši.	j	K
;
Atletika:	j
VII. prvenstvo Evrope v atletiki -j PEA v Beogradu 1962 je bilo zaključ čeno 16. 9.1962. Med petdnevnim tekmovanjem so atletinje in atleti! v 36 disciplinah osvojili lo9 zla-j tih, srebrnih in bronastih kolajn.:
ke Erskijeve (449 kegljev). To je ves izkupiček jugoslovanskega zastopstva na tem prvenstvu.
Boks;
Američan Sonny Liston jo v Chicagu osvojil naslov absolutnega svetov, prvaka, ko je že v prvi rundi podrl na tla dosedanjega prvaka Floyj-
š a h
fA\
Slov. šahovsko
I
prvenstvo za posameznike v Ljublja-j ni se je zaključilo z zanesljivo zmago mojstrskega kandidata Marjana Anlcersta 12, drugi Zvone Kržišnik -11,5, tretji Janko Malešič 11.! Sodelovalo je 18 udeležencev.
V naslednji številki bomo poročali: o XV. šahovski olimpiadi.
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna!
V	lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
♦	•
*
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!