Uefo XI., it. 25. Poštnina platna v gotovim. V Ljubljani, 19. junija 1924. AMSTERDAM Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II. Glasilo Glavnega RadnKkega Saveza Jugoslavile. V organizaciji J« nofs kolikor mo« — toMko pravico Izhaja vsak Četrtek. Stane posamezna štev. t Din, mesečno Din 4'—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankiranl In podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije sd poštnine proste. Matteottl. Ko je bil med nami sodrug Sassen-bach, smo ga vprašali: Kaj mislite o bodočnosti fašizma? Sodrug Sassenbach je odgovoril: Prorokovati je težko. — Ampak že v starem Rimu so rekli, da od Kapitola do Tarpejske skale ni daleč. (Na Kapitolu je bila vlada, raz Torpejsko skalo pa je metalo razjarjeno ljudstvo politike, proti katerim se je cbrnil val ljudske nevolje.) Sedaj se je zgodil v Italiji zločin, ki ima take posledice, da se nam močno zdi, da je italijanski fašizem že na potu proti tarpejski skali. Italijanski fašizem ima na vesti tisoč umorov. Vendar ni noben umor široke javnosti tako pretresel, kakor umor, ki so ga izvršili fašisti nad mladim tajniki m socialistične stranke Matteottijem. Matteotti je bil mož, ki se ni bal terorja in je nosil tudi na Golgoti, ki jo je pripravil fašizem italijanskemu delavstvu, po koncu glavo. V časih je stalo tisoč radikalnih frazerjev v ospredju, v času nesreče in težkega boja se je znašel pogumni mladi mož, ki je sovražil frazo v prvih vrstah. Pri zadnjih volitvah so ga kandidirali delavci v treh okrajih. V parlamentu je naslopil že v adresni debati kot eden prvih govornikov opozicije. Pri proračunski debati je liotel razkriti nekaj nepoštenih, iz dobičkaželjnosti izvirajočih dejanj, ki so jih zakrivili fašisti. Zaio so ga sklenili fašisti umoriti. Na poti v parlament mu je prišlo nasproti v avtomobilu pel morilcev. — S silo so ga spravili v avtomobil, s katerim so ga odpeljali v samoten kraj v rimski okolici, kjer so ga na zverinski način umorili. Pravijo, da je zadobil 22 strelnih ran, sedem zabodljajev iii udarce s topim orožjem. Ko se je za vse to zvedelo* se je polastilo vse italijanske javnosti silno razburjenje. Vsa parlamentarna opozicija je demonstrativno zapustila parlament. A tudi v širšem svetu je naletel ta bestialen čin na silen odpor. Francoski socialisti, ki so danes vpliven političen faktor nove demokratične Francije, so poslali osivelemu socialističnemu voditelju Turrattiju so-žalno pismo, ki se obrača silno ostro proti morilcem. Angleški ministrski predsednik Macdonald je naročil angleškemu poslaniku v Rimu, naj mu sporoča o poteku preiskave proti morilcem. Pod vtisom vsega tega se je odločil Mussolini, da izroči morilce, ki sede v generalnem štabu njegove stranke — sodišču. Ves ta generalni štab ovira preiskavo, — a zdi se, da se te preiskave ne bo dalo več po fašistovsko zaključiti. Fašistovske generale bo treba soditi in obsoditi na smrt. Ministri odstopajo,ves fašizem je v krizi, je na potu na tarpejsko .skalo. Iz krvi pogumnih, zlasti iz krvi tistih, ki so se v težki uri za pravico žrtvo\je vzklilo še vedno novo življenje. Gibanje, ki ima svoje mučenike, ne more propasti. Pred strokovno konferenco. (Beseda opoziciji.) Za 29. junija t. m. je sklicana zadnja plenarna seja sedanjega odbora Strokovne komisije. Na tej seji bomo sklenili, kdaj bo pokrajinska strokovna konferenca. Ako bo Strokovna komisija našim predlogom pritrdila, bomo imeli pokrajinsko strokovno konferenco že prve dni avgusta. Poročila sedanje uprave S. K. so izdelana in bodo predložena zadnji plenarni seji v odobritev. En del teh poročil je >Delavec« že priobčil. (Serija člankov: Pred strokovnim kongresom). V tej številki priobčujemo računsko poročilo. Iz vsega tega bo lahko vsak razvi-del, da smo se potrudili, da pokažemo našemu članstvu pred konferenco z vso odkritostjo, kako smo čuvali dosedaj nam poverjene delavske interese in da izdelamo na drugi strani svoje predloge za naše bodoče delo — ter tako ustvarimo temelj za pravo opozicijo, ki mora najprej vedeti, kaj mi hočemo, predno nam more povedati, kaj od tega ona noče! Če nam bodo razmere količkaj dopuščale, bomo zbrali vse te predloge v knjižici, ki jo bi izdali radi še pred konferenco. Ta knjižica bi bila sama zase dokaz, da smo se potrudili, da bi omogočili sodrugom delegatom, da presojajo razna vprašanja, o katerih bomo na konferenci odločali, stvarno. Vsem delegatom, tistim, ki bodo podpirali predloge sedanjega vodstva S. K., kakor tistim, ki pridejo na konferenco kot opozicija — bi prišlo to prav. To bi bilo obenem dokaz, da smo zbrali veliko gradiva, da smo to gradivo naglo zbirali, tako, da ne zaslužimo očitkov, da smo konferenco zadrževali. Mi je nismo zadrževali, ampak smo jo hoteli čim najbolj pospešiti. Radi bi pa imeli, da bi delegati na kongresu točno poznali vsa vprašanja, o katerih jim bo odločati, — in to mora biti vendar tudi pravi opoziciji prav, — tisti opoziciji, ki ve da za pravo opozicijo laganje, hujskanje in razdiralna voljaj še ne zadostuje. Ko je bil Macdonald v opoziciji in se je pripravljal na to, da prevzame vlado, je v lepih člankih povedal, česa pri prejšnji vladi ne odobrava in kakšne smernice namerava zastopati delavska vlada, ako pride na krmilo. Tako sta si stala nasproti program proti programu in boj — je vstvarjal. Take opozicije bi si mi prav mnogo želeli in pri tem se niti za svoja lepa mesta ne bojimo. Mi vsi, ki stojimo na tako lepih mestih, jih bomo položili že na zadnji plenarni seji S. K. v roke delavstva, tako da bomo v borbi osebni moment docela izločili in dali kongresu priliko, da si išt% popolnoma svobodno novih mož, ki so bolj vredni zaupanja, kakor mi. Med predpriprave opozicije spada potemtakem tudi to, da ima za slučaj, da načne osebna vprašanja, boljše može takoj pripravljene. A to še ni zadosti. Opozicija mora predvsem povedati, kaj ni prav in kaj naj bo boljše. Vse to naj v -Delavcu« pove. Dosedaj vodi svojo ofenzivo brez potrebe po »Napre-jiK, — in vse tako, da to nima ne repa, ne glave. V članku »To ni opozicija« se s to vrsto kritike podrobneje pečamo. Preberite si ta članek, — iu prav nam bcste morali dati, čeprav morda tudi sami nisle bili z nami zadovoljni. Kot smo že rekli — ni nam za mest« in tiuikcije in pa to dvomljivo iu tisočkrat opljuvano čast: ako prida opozicija, k) pozna naše dosedanje delo in naš položaj, opozicija, ki bo prinesla novega ognja v pokret, ne da bi imela pri tem žalosten pogum, zažgati lep skupni dom naših strokovnih organizacij — pozdravljena taka opozicija! Čudila se bo, na kako malo odpora bo naletela. Če pa pride opozicija, ki bi bila samo po svojem neznanju velika in po svoji volji do razbijanja, potem se bo ta opozicija čudila, na kak odpor bo naletela. V vstvarjajočem programu je edini izgled na zmago. Tu naj se merijo z nami vse opozicije. Tok s strupenimi pušicami, namočen v strup laži in obrekovanja naj ostane to pot zaprt: s ponosom se zavedamo, da se ž njimi v naših organizaciajh ne zmaguje! — V lastnem interesu pa se naj zavedajo tega tudi tisti, ki o tem še dvomijo. To ni opotlcUa. »Naprej« se bavi v svoji 60. številki v dveh člankih s strokovnim kongresom. Ta dva članka sta taka, da moramo zapisati samo eno: To ni opozicija! Najprej k vprašanju pravilnika. Naprej pravi: Zakaj hočete delavstvu vsiliti še pred kongresom nov pravilnik? Zakaj jemljete organizacijam direktno volilno pravico in zakaj hočete tudi v strokovno gibanje uvesti volilne može? Odgovor je čisto lahek: Na en način moramo vendar sklicati kongres! Če bi ga slicali po starih določbah, bi nam imela osrednja društva predlagati dvakratno število delegatov, med katerimi bi odbor volil, dvomimo, da bi bil Naprej s tem bolj zadovoljen. Razven tega je stopil pravilnik s kongresom GRSJ iz veljave. Kongres je dal Izvršev. odboru GRSJ pooblastilo, da izdela v smislu šlatuta pravilnik, ker brez tega ne more bili kongresa in ga predloži konferenci. Izvrševalni odbor pa tega ni sam storil, ampak je o vseh podrobnostih vprašalo interesirane odbore za nasvete. Končna redakcija še danes ni gotova, zato je prazno ta pravilnik kritizirati, kakor dela to Naprej in nekateri so-drugi pod vtisom njegovega pisanja. Počakajte s kritiko vsaj tako dolgo, da dobite pravilnik v končni redakciji v roke! Tiste volilne može, kateri »Napreju« ne dajo spati, — so bili predlagani soglasno od zadnje plenarne seje ». K., na kateri so bili odlični somišljeniki iNaprejeve skupine, kakor ss. Jeram, Krušič in Leskošek. Tajništvo S. K. je izdelalo tri predloge, kako bi se naj volilo delegate; osvojen je bil ta predlog, zdi pa se nam, da bo uredil stvar Izvrševalni odbor zadevo bolj v smislu »Naprejevih« želj. Zakaj se toraj predčasno razburjati, zakaj nam nekaj podtikati, za čemur ne stojimo in ne pademo? Vrhunec opozicije, ki ni opozieija pa je nagromadil sodr. Karl Kisovec v članku: Diplomatje v Strokovni ko- misiji. Po običajni godlji o diplomatih, juristih, Anton Kristanu, Francu Jožefu I. in Ljudski tiskarni se začne z lekcijo sodrugu Jeramu, ki je baje revidiral Glavni Radnički Savez Jugoslavije, pa pozabil objaviti njegovo statistiko. Na to moramo povedati le to, da je podal s. Jeram poročilo, da je revidiral bla: gajno Saveza metalcev (kovinarske organizacije) in da jo je našel v redu. S. Karl KisOvec Jo opožicidiialec, ki kovinarske organizacije ne loči od Glavnega RadniČkega Saveza! Potem razlaga, da Glavni Radnički Savez ni izdal nobenega poročila o članstvu. Mi siflo pa poslali na vse podružnične odbore 87 strani debelo knjižico velikega formata, skupaj okrog 100 knjižic. Ta knjižica nosi naslov! Radnički sindikalni pokret. Izveštaj Uprave Glavnog Radničkog Saveza Jugoslavije o stanju sindikalnog pekreta i položaju radnika u Jugoslaviji za vreme od 1921—1929. Kdor kaj čita in se zanima za strokovni pokret jo je moral že dobiti v roke in jo pozna. Med temi pa seveda naš opozicionalec ni, zato se Čudi s. Kru-šiču, ki veliko čita in ravno zato ne more vedno prav dati taki brezglavi kritiki. — Še več! S. Karl Kisovec niti Delavca ne čita. Zato žal nima nobenih jasnih podatkov, koliko je bilo pri S. K. v zadnjih vojnih in povojnih Ifetih organiziranega delavstva. Naj si pogleda članke Pred strokovnim kongresom v 15, 16, 17. številki Delavca, zlasti članek člansko gibanje, pa mu bo lažje pri srcu. še lažje mu bo pri srcu, ako bomo objavili podrobno izdelane statistike ,na katere se ti članki opirajo. In končno, če so se odcepili lesni delavci, če smo se razmejili idejno na celi črti bolj ostro napram komunizmu in zato res na številu nekaj izgubili, — je to res na eni strani škoda. Na drugi strani pa je vprašanje, v koliko je bilo to drugače mogoče in v koliko so bili ravno voditelji sedanje opozicije proti tej politiki. Tudi v tej točki opozicija s. Karla Kisovca naravnost preseneča. 50 odstotna dividenda. Slavenska banka je imela spomladi svoj občni zbor. Ker spada v njeno interesno sfero trboveljska premogokop-ne družba, so govorili na tem občnem zboru tudi o njej in za uspeh finančne ženijalnosti, j gospodarske sposobnosti so navajali: Trboveljska premogokopna družba sijajno uspeva, tudi za leto 1923 bo izplačala enake dividende. Ljudje, ki se zbirajo okoli Trboveljske dražbe, so torej — upamo vsaj — z letino, pa tudi z Jugoslavijo zadovoljni. Vsaj se vloženi denarji dobro obrestujejo, delnice ugodno prddajajo, in s trboveljskimi delnicami se lepo in brezskrbno špekulira. To pa je samo en del, ki je s takim stanjem zadovoljen. S Trboveljsko družbo pa bi ne smela biti zadovoljna ostala meščanska družba. Vsaj vživa Trboveljska premogokopna družba v naši državi »odlično« monopolno stališče in ostala industrija, ves konzum v naši državi je na milost in nemilost izročen izkoriščanju Trboveljske premogokopne družbe. — Vsa industrija, ki je navezana na premog Trboveljske premogokopne druž- / be, je postala tudi deloma vsled izkoriščanja Trboveljske družbe konkurenčno nesposobna. Naj ti meščanski narodni gospodarji pogledajo 'kjalkulacij* ske račune cementnih tovarn, opekarn in tovarn, ki so vezane na kalorični (kurilni) pogon svojih obratov. Vse industrijsko Sži<|ljeiije zastaja, Trboveljska družba pa bo nakazovala akcijo-narjem, ki se valjajo po Parizu in drugod po svetu, 50 odstotne dobičke,1 ki gredo na račun splošnega gospodarstva. Na eni strani se pulijo po sveilu za posojili, * zaslužke lastne zemlje pa preodkazujejo v inozemstvo, to je »nacionalizacija« domačih podjetij. Svobodno udejstvovanje akcionar-jev Trboveljske družbe je kvarno, škodljivo napredku industrije, kvarne splošnemu gospodarstvu. Dobičke, ki jih dela Trboveljska premogokopna družba s sv> jim premogom, iztiska iz delavskih žuljev. — Rudarski proletarijat Slovenije je obubožal, otroci, žene rudarjev stradajo, gladujejo, zato, da more mimo in brezskrbno lenariti akcionar v Parizu. — Trboveljska družba je lani, ob sodelovanju in podpiranju državnih in policijskih oblastev, strla rudarski štrajk. Boljšega koščka kruha družba ni privoščila rudarjem in njihovim družinam. Ker bi povišanje mezd pomenilo znižanje profita, znižanje dividend. Da dobi akcijonar v Parizu dividendo, to pa je družbi važneje, kakor da dobi rudarski otrok mleka in kruha. In tudi političnim oblastvom se je zdelo to važneje, pa so s silo udušili rudarsico stavko. Takrat so naše oblasti zatrjevale in rotile: produkcija premoga je nujna državna zadeva. Zato je treta stavko preprečili, Jčeiudi poginejo rudarji. Letna bilanca pa je pokazala, da je produkcija, v lanskem letu presegla celo predvojno največjo produkcijo. Pa tudi ta porast produkcije ni bil Trboveljski družbi po godu. Lani je tožila nad nezadostno produkcijo, letos pa je omejila delovni čas, zato, da bo Trboveljska tudi za leto 1924 zaključila svoje račune z enakim, prekomernim in oderuškim dobičkom. Danes pa je državna oblast na produkciji dezin-teresirana. Družba lahko stavka zato, da žanje dobičke, stavkali pa ne sme rudar, da si pribori košček kruha za svojega otroka. Za otroka, ki ga obla-stva, že ob rojstvu zapišejo v seznam onih, ki naj nosijo vojaško suknjo in s svojim življenjem branijo kapitalistično družbo. Delavski razred bo iz tega početja družbe in državnih oblastev tudi napravil svojo bilanco. Njegova bilanca za leto 1923 je pasivna. Zato pa bo napravil za bodočnost boljši proračun. — Proračun, ki bo moral zaključiti z izboljšanjem gmotnega položaja. To pa bo dosegel z močno organizacijo in brezobzirnim bojem proti kapitalističnemu izkoriščanju. 30 odstotne dividende so posledica razbitih delavskih vrst, posledica medsebojnega hujskanja in sramotenja. Kadar bo delavski razred pognal iz svoje srede vse, ki jim je prepir s sodrugi bistvo razrednega boja, takrat bo Trboveljska družba svoje dobičke morala zmanjšati, pa zboljšati in zvišati mezde rudarjem. Naše organizacije. Strokovna komisija. Plenarna seja Strokovne komisijo za Slovenijo se bo vršila v nedeljo dne 29. junija ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Računsko poročilo. 2. Sklicanje pokrajinske konierence O. R. S. J. 3. Sklepanje o predlogih za pokrajinsko konferenco G. R. S. J. 4. Slučajnosti. Vsi odborniki S. K. in tajniki posameznih central ter okrožni tajniki so nujno vabljeni, da se te važne seje gotovo udeleže. Vabljeni so tudi novo izvoljeni člani Uprave GRSJ v Beogradu, ki imajo na seji sedež in glas. Predsedstvo S. K. Obračunavanje kvote. Vse organizacije nujno poživljamo, da poravnajo nemu^>ma vso zaostalo kvoto najpozneje do zadnje plenarno seje Strokovne komisije, ki se vrši pred pokrajinsko konferenco, to je pred 28. junijem. Tej seji se bo predložil seznam članov, za katere so posamezne organizacije poravnale kvoto. Ta seznam bo tvoril temelj za verifikacijo mandatov na pokrajinski konferenci. Zadnje obvestilo o obračunavanju kvote popravljamo v toliko, da je obračunavati že počenši od 1. maja, ne šele od 1. junija po 20 par od člana direktno Glavnemu Rad* ničkemu Savezu v Beogradu, Šumadij-ska 16. Prijava v evidenco Delavske zbornice. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje v § 37., točki 7., da je naloga Delavskih zbornic med drugim tudi ta: »Da vodijo evidenco o delavskih strokovnih organizacijah, obdržavajo ž njimi stalno vezo in vplivajo na pravec njihovega dela.« . Da bodo te vezi čim najbolj tesne, poživlja Glavni Radnički Savefc Jugoslavije vse priključene centrale: Da se prijavijo vse centrale v evidenco vseh Delavskih zbornic, v kojih področju imajo svoje podružnice. Tej prijavi naj priložijo seznam podružnic in števila članov ter pravila, ako jih še niso poslala. ^ izvedbi je obvestiti Strokovno komisijo. , Železničarji. Kakšna je nova pragmatika? Celokupno železniško osobje Jugoslavije je nestrpno 5 let čakalo na ob- j. službeno prag-prevratom v Av-je za vse ono ljubljenega mesijo t. matiko. Z državnim striji in na Ogrskem železniško osobje, ki je od teh dveh držav pripadlo novo ustanovljeni drža- vi Jugoslaviji, nastala popolna negotovost za vse ono, kar si je to osobje od postanka železnic s težkim trudom ter žrtvami pridobilo. Mnogi so bili tudi ves čas v velikih skrbeh med tem, ko je bilo nekoliko nacionalističnih fantastov — zlasti med uredništvom, ki so bili z narodno: reci jezikovno osvoboditvijo silno omamljeni tako da niso imeli najmanjše skrbi, kako bo železničarju v novi državi postlano. Med tem ko so bolj previdni svarili osobje pred lahkomiselnostjo ter brezbrižjem za bodočnost železniškega osobja, so »nacionalni« neprenehoma govorili in zopet govorili o pragmatiki, ki bo skoraj prišla in ki bo prinesla vse one dobrote, ki si jih samo more želeti jugoslovanski železničar, skratka: ko bo enkrat pragmatika tu, tedaj bodo jugoslovanskemu železničarju pečeni golobi kar sami v usta leteli in njemu ne bo treba organizacije, ker bo nacionalna vlada sama skrbela za dobrobit železničarjev. Kdor pa tega ni verjel, je bil prekleti boljše-vik, komunist, nemčur in sploh proti-državni element, ki ga je treba napraviti neškodljivega. Na žal, je šel velik del železničarjev tem ljudem na lim mnogokrat ne za to, ker so bili prepričani o vsem onem, kar so »narodni« gospodje zagotavljali, marveč zato, da si zagotove sigurnost in da bodo imeli mir pred nacionalnim terorjem, da še več: da bodo hitro avanzirali in svoje sodruge prehiteli. Vsakemu, ki je pristopil n. pr. k »Zvezi«, se je zagotovilo. da bo hitro napredoval in nasprotno, če se ne ukloni, da bo pel bič. Železničarji so zapustili svojo pravo in edino pravo organizacijo, pa so leteli v Zvezo kakor muha v močnik. Iz Zveze se je težko več izmotal, če tudi je zmoto spoznal, zato ker je tam organiziran tudi gospod načelnik ,in pa — ker so mu tam prispevke kratkomalo pri blagajni pobrali. Če bi hoteli tukaj navajati cel historijat vsega tega, kar se je tozadevno v petih letih po prevratu godilo, bi nas veliko predaleč zavedlo, dasi bi bilo potrebno celo zgodovino železničarskega življenja« ali bolje rečeno trpljenja opisati v eno knjigo, ki bi služila vsem potomcem kot svarilo, kako ne sme proletariat delati, ako noče postati suženj! Železničarji pa smo danes v tej državi slabši od sužnjev. . . 4 ; L- Pragmatika je bila nekaka »fata morgana«, ki je bila vedno zelo blizu tako, da bi jo kar z roko prijel, pa se ti je naenkrat odmaknila in ni se vedelo zopet po celo leto ničesar o njej. Toda ko je postal Velizar Jankovič v drugič prometni minister, tedaj se je ideal naših narodnih gospodov uresničil in šesti osnutek je resnično postal — zakon. Vsi osnutki, ki so jih razne vlade dale sestaviti so bili slabi, a naj-zadnji je bil najslabši. Ali železničarji so opravičeno zahtevali, naj vlada skliče anketo, predno prediloži načrt parlamentu, k kateri naj pritegne zastopnike železničarskih organizacij, da jim da priliko, da morejo izreči svoje mnenje o načrtu nove službene pogodbe. Toda minister se je pokašljal na zahteve železničarjev. Izjavil je, da tega ni treba in da vlada že ve kaj delal Načrt je tedaj prišel v zakonodajni odbor narodne skupščine, ki ga je zelo hitro predelal in isti je bil po skrajšanem postupku v plenumu odglasovan. Toda tukaj se je nekaj zgodilo, kar nima morda na celem svetu, kjer imajo parlamente, primera! Namesto, da bi bila skupščina osnutek kolikor toliko zboljšala, ga je celo • — poslabšala. Ne glede na vse one reakcionarne paragrafe, ki govore o dolžnostih in o kaznih, je skupščina znižala v osnutku od vlade predvidene plače za podurad-nike in sluge, nadalje je črtala določbo, glasom katere bi bila cela vrsta kategorij prišla avtomatično v vrsto poduradnikov ali slug, med tem, ko po zakonu ostanejo nadalje kot delavci. Med temi so zlasti zavirači, Iti so po osnutku bili uvrščeni v II. kategorijo podurad-nikov. Po osnutku bi bile nadalje imele priti avtomatično sledeče kategorije v II. kategorijo poduradnikov: kurjači, bločni slugi, progovni ravnalci, kretni-ki, premikači; svetilniški, prtljažni in skladiščni pazniki, pisarniški uslužbenci, vozovni pisači, brzojavni nadziratelji in svetilničarji. V pragmatiki pa o vseh teh kategorijah ni niti govora. Isto velja za sluge t V kategorijo slug bi bili imeli biti sprejeti sledeči: skladiščni sluge, nočni čuvaji (postaj, skladišč, kurilnic in delavnic), avize rji, čistilci vozov, svetilničarji in pisarniški sluge. Tudi o teh vseh ni niti črke v novi pragmatiki. Kar pa se tiče plač, pa so bile iste potom zakonodajnega odbora, v katerem je lepo število slovenskih tigro/ sedelo, znižane, kakor sledi: « I. kategorija poduradnikov: 'Z O _ os o. P. o. si > -n c as n +* n E CL xj 3 x-> bO O rt C rt .E (/} a. o Q- G. a 1 3000 2400 600 2 3400 2880 520 3 4000 3360 640 4 5000 3840 1160 5 6000 4320 1680 6 6600 4800 1800 7 7800 5280 2520 S 9000 5760 3240 9 10200 6240 3960 10 — 6960 — 1 II. kategorija 2800 poduradnikov. 2250 550 2 3400 2670 730 3 4000 3090 910 4 4300 3510 1290 5 5600 3930 1670 6 6400 4350 2050 7 7200 4770 2430 8 8400 5190 3210 9 9600 5610 3990 10 — 6150 — 1 kategorija slug. N. 2600 2100 500 2 3000 2460 540 3 3600 2820 780 4 4200 3180 1C20 5 5000 3540 1460 6 5800 3900 1900 7 6600 4260 2340 8 7600 4620 2980 9 8000 4980 3020 10 — 5340 - Tako torej izgleda blagoslov jugoslovanskega parlamenta. Če bi bila vlada pragmatiko oktroirala, kar znači, da je skupščina mnogo bolj reakcionar- na kot je bila čista radikalska vlada. Isto velja tudi glede letnih dopust <■'. Dopuste je skupščina za uradnike nasproti osnutku zvišala za 15 to je od 30 na 45 dni letno. Zato pa je za sluge • namesto do 25 let 30 znižala na 20 dni in šele preko 25 službenih let določila 30 dni. Ali naj hujše je glede plač. Za visoke uradnike, za katere so predvidene bile položajne plače 49.000 Din letno, se ni nič črtalo, ampak pri tistih, ki itak ne bi bili dosegli eksistenčnega minimuma. Trije slovenski klerikalci, med temi zmagoviti tiger Zebot, najnovejši strokovni tajnik železničarjev in pa profesionalni zastopnik državnih nameščencev profesor Reisner. Noben slovenski list ni niti črhnil o tem, da so v parlamentu osnutek pragmatike celo poslabšali. To bo treba slehernemu slovenskemu železničarju povedati. Poslanske dnevnice so si gospodje od 5000 mesečnih na 9600 Din zvišali, a plače so pa za poduradnike in sluge znižali od 10.000 na 6000 oziroma od 8000 na 5000. Tako zastopajo tigri ubogo ljudstvo! Zatorej železničarji, sedaj imamo izkušenj dovolj in vemo pri čem smo! Samo v močni razredni strokovni' organizaciji je naša rešitev! Maribor gl. kol. Podružnica III. Maribor Je sklicala dne 22. in 23. maja kategorijski shod za zavirače, z dnevnim redom: Službena pragmatika in zavirači. Prvi dan se je »pri belem zajcu« zbralo prav lepo število zaviračev, ki so pazno sledili izvajanjem sodruga Ba-huna, ki je na prav poljuden način tolmačil nov železničarski zakon zlasti v tem, da je primerjal osnutek pragmatike z zakonom iz česar je jasno razvidno, da je bil osnutek kljub svojim mnogim hibam, veliko boljši, kakor je sedaj zakon. Po osnutku bi imeli postati zavirači poduradniki, med tem ko zakon o tem ničesar ne govori. Govornik je bit sam dolgo dobo zavirač in mu je znano, kaj morajo zavirači pretrpeti. Zavirači so popolnoma upravičeno pričakovali, da pridejo enkrat do tega, da bodo nastavljeni, če bi se tedaj imenovali tako ali tako, glavno bi bilo, da bi se z njimi postopalo malo bolj po človeško, da bi imeli kruha dovolj in da bi bili preskrbljeni za bodočnost. Tako pa ne. Zavirači bodo sedaj nazaj degradirani na skladiščne delavce, kot so bili nekdaj pod Avstrijo, da le uboga para ne bi prišla previsoko. Nastavljeni bodo samo zopet »ta pridni« kakor nekdaj, drugi pa bo vseeno dober, da bo 10 in več let garal, pa ne bo vreden, da bi se imenoval sprevodnik. Taka čast bo samo one doletela, ki bodo v Jugoslaviji morda kakšno majhno maturo ali celo univerzitetno skušnjo napravili! Na shodu se je tudi govorilo o tem, da se za skladiščno in postajno delavstvo pri ljubljanskem ravnateljstvu noben vrag ne zmeni. Po celi Jugoslaviji so se že davno plače uredile, samo v tem le kotu Balkana se nič ne zgane. Pardon — tudi tukaj so dobili delavci v delavnici že pred meseci plače urejene kakor jih imajo tudi v kurilnici mariborski. Le pri prometu in pri vrlistavbni službi se ne zgane nič. Seveda je to tudi res, da so se ti delavci sami siluo zapustili. Ali to razne parazite pri ravnateljstvu ne upravičuje, da se tako nesramno igrajo z ljudmi. V resnici lahko danes rečejo, v najbolj južnem delu države: mi Balkanci pa smo le boljši ljudje! Sedaj se pač jasno vidi kam pripelje ljudi desorganizaclja. Ali Hvala bogu, začelo se je že svitati in ne bo dolgo več, da bo dan, ko bo suženj vstal, tedaj bodo gotovi ljudje, ki so pozabili kaj so še pred kratkim bili. račun dajali. Nt ljubljanskem ravnateljstvu je potrebno železne metle! Poleg sodruga Bahuna je na shodu še govoril strokovni tajnik sodr. Čeh, ki je primerjal razmere železničarjev do drugih delavcev, ki so si znali potom svoje organizacije postopno položaj zboljšati, dasi še vedno neorganiziranost železničarjev ostalim delavcem zelo škoduje, ker se sami podjetniki radi pri tarifnih pogajanjih na železničarje sklicujejo, češ, kaj hočete, poglejte železničarje, kakšne plače oni imajo, pa vendar živel Železničarji so bili nekdaj pijonirji vseh delavcev, danes so pa degradirani na najnižjo stopnjo. Tudi sodrug Bahun je primerjal plače mariborskih cestnih pometačev, ki dobe po 45 in tudi več dinarjev duevuo in se lahko upravičeno rogajo železničarjem, katerih plače se vrtijo okoli 20—30 din. Toda cestni pometači so organizirani in imajo v obč. svetu močno zaslombo. Tudi njihove plače niso presegale današnje četrtine, takrat ko je slavni Leskovar komisaril na mariborskem magistratu. Radi tega pa je treba organizacije, organizacije in zopet organizacije tudi železničarjem. Kategorijski shodi se bodo nadaljevali. RudarsKa stroka. Sijajno zadoščenje. »Naprej« je v svoji 49. številki napadel tajnika Unije rudarjev s. Arha s tem, da mu je očital izdajstvo nad delavskimi interesi. S. Arh je vsled tega razposlal na vse podružnice »Unije« okrožnico, v kateri odlaga mesto tajnika Unije, če mu članstvo izreče nezaupnico. Na to okrožnico je odgovorilo dose-daj 9 podružnic. Podružnice: Črna, Leše, Hrastnik, Zabukovica, Mežica, Holmec, Drobni dol in Zagorje so izrekle s. Arh« popolno zaupnico. Proti se je izrekla le podružnica Velenje, ki pa Šteje samo 26 članov, kar znači, da zahteva ogromna večina članstva, da s. Arh svoje delo za ozdravljanje delavskega pokreta nadaljuje. S tem plebiscitom je pa poleg sodr. Arha dobila zadoščenje tudi Strokovna komisija, ki je in ostane nositeljica in predstavnica naporov za ozdravljenje in ojačenje delavskega pokreta. Izjave, ki so nam jih poslale posamezne podružnice, objavljamo v naslednjem vsemu članstvu v presojo. IZJAVA. Podružnica Unije slovenskih rudarjev v Cmi je podala v zadevi tajnika Unije slovenskih rudarjev sledečo izjavo: Podružnica Unije slovenskih rudarjev izjavlja, da je bilo delo s. J. Arha, tajnika Unije slovenskih rudarjev popolnoma na mestu in mu mi to priznavamo vkljub temu, če ga naš »Naprej< napada. Zatoraj, ako bo še »Naprej« našega tajnika napadal, naj ne jemlje tega na znanje, pač pa če ga bomo mi napadli. Zakaj, mi ne poznamo ne Bemo-tov in ne Korunov, nam je merodajno le to, kar so strokovne organizacije za prav spoznale. Premogovnik Leše. Na članskem zborovanju, katerega je sklical odbor Unije slovenskih rudarjev podružnica Leše zaradi članka v »Napreju« št. 49. »Proč od Kristana«. Članstvo na najostrejši način obsoja gonjo, katero vodi »Naprej« proti strokovni organizaciji, oziroma proti Unijskemu tajniku s. Arhu in izjavlja sledeče: Unija slovenskih rudarjev ni v rokah Čobala, temveč člani načelstva so bili izvoljeni na občnem zboru. Načelnik je s. Krušič, njegova dolžnost je, da to »Naprejevo« trditev ovrže. Tajnik s. Arh je poštenjak in mezdne boje, katere je vodil za nas so bili jako dobro vodeni. Mi člani imamo polno zaupanje v njegovo osebo. Trditve, da dela s. Arh kot Kristanovec proti rudarjem, so nesramne in jih najostrejše obsojamo. Bemot še za nas ni malenkosti v naš prid napravil, temveč se je podal na polje razbit strokovne organizacije. Hrastnik. Z ozirom na članek v »Napreju« z dne 25. maja »Proč od Kristana«, izjavlja podpisana podružnica sledeče: 1. Unija slovenskih rudarjev ni v rokah Čobala. 2. Pri Uniji odločuje načelstvo izvoljeno na Unijskem zboru v Velenju in ne Čobal. 3. Konstatira se, da ni s. Arh nikdar delal proti interesom rudarjev, kot strokovni tajnik. — Odbor podružnice Hrastnik Unije slov. rudarjev. Zabukovica: Z ozirom na Članek »Napreja« štev. 49. sem čital v uvodnem članku: »Proč od Kristana« med drugim tudi sledeče: »Centrala Unije slov. rudarjev je v rokah Čobala ter dveh njegovih trabantov. In dalje: na zadnji seji načelstva se je sklenilo poslati tajnika Jurija Arha kot delegata v inozemstvo, torej Kristanovca itd.« Zelo se mi pa zdi čudno, kako pride socialistični politični list do tega, da se vmešava v strokovne reči, na primer v vodstvo Unije. Še bolj čudno je pa, da naš urednik »Napreja«, ki je vendar mož na mestu, ne pojmuje več, da se je na občnem zboru Unije slovenskih rudarjev, ki se je vršil 4. marca 1923 v Velenju izvolil popolnoma nov odbor Unije, in da se je starega takorekoč odslovilo. Torej tudi Čobala zraven. Toraj, ne vem, kaj misli oni pisec Članka, da-li morajo biti strokovni funkcionarji prepričanja Kristanovega ali Bernotovega? Po mojem mnenju je to pač vseeno, če so delegati, ki so dobili zaupanje od članstva izvolili sedaj obstoječe vodstvo. Gotovo so tudi dovolj dobro presodili dela tistih oseb, ki so jim poverili taka odgovorna mesta. Kar se tiče s. Arha ga pa mi že dobro poznamo, kaj mu lahko zaupamo, kaj zopet ne. Ce bi ga morali poslati na kakšen strankin zbor SSJ, vedite, da bi ga nikoli ne. Ker se pa gre za strokovno delegacijo pa verjemite, da je to ona čast, ki mu jo lahko damo, kot najboljše zaupanje. Kadar bode že oni člankar toliko naredil ln pretrpel v strokovnem oziru, gotovo bi že tudi prišel do prepričanja, da strokovnih organizacij ne sme blatiti in s tem razdirati, ampak skušal, da se strokovne organizacije utrde in izpopolnijo, ne pa da se daje prilika, da se napadajo s tem osebe, ki nimajo kot take ničesar opraviti s politiko v svojem službenem času. To vam pišem jaz kot revizor Unije slovenskih rudarjev, ki lahko pregledam in tudi pregledam vsak čas, delo naših nastavljencev, katero pa je bilo do sedaj v najboljšem redu opravljeno. To sem napisal po volji našega strokovno organiziranega članstva, ki pravi, da je že sito teh strokovni organizaciji J škodljivih napadov. Apeliram pa na vse one, ki jim kaj ne ugaja, da se spravijo na delo ter organizirajo pri nas še neorganizirano delavstvo. In potem, ko bomo močni naj poskusijo kaj napraviti za proletariat. Vedite pa, da blatiti in kritizirati je prav lahko, ali nezavedne in razbite nazaj v organizacijo sprsMjati je pa najtežje. Če ste res socialisti, je sveta vaša dolžnost, da se držite izreka K. Marksa, ki pravi Proletarci vsega sveta, združite se! Za taj. org. rud. F. Judec. Velenje. Dne 9. junija 1924 se je vršila seja podružnice Unije slovenskih rudarjev v Velenju. Ker s. Arh zahteva v svoji okrožnici, ki jo objavlja v »Delavcu«, da naj odgovorimo v »Delavcu« in »Napreju«, smo sklenili, da naj se sejni zapisnik objavi v obeh listih. 1. Prečita se vloga, poslana 20. maja 1924 od linijskega vodstva, ki sta jo podpisala ss. Arh in Krušič. Rednak pravi, da sta se ss. Krušič in Svetek na strokovnem kongresu postavila strogo na stališče, da naj gredo strokovne in politične organizacije vedno skupaj, do-čim je bil s. Bemot v tej zadevi popolnoma nepristranski ter je svaril oba. Vsi starejši sodrugi so takrat rekli, da naj bo strokovni in politični pokret strogo ločen. Martinšek stavi predlog, naj naroča list »Delavec« kdor hoče, kdor pa ne, naj naroča drug list. K temu pripomni Pevec, da naj se skliče izredni unijski zbor, da odloči o tej zadevi S tem se strinjajo vsi navzoči sodrugi s s. Martinškom vred. Po unijskem pravilniku se mora sklicati Unijski zbor, ako to zahteva toliko podružnic, da tvorijo eno tretjino članstva. 2. Prečita se dopis podpisan od s. Arha in objavljen tudi v »Delavcu«. Na ta dopis odgovarjamo sledeče: Vemo, da je Unijsko vodstvo v rokah tistih, ki smo jih izvolili. Vemo tudi, da bi bilo boljše, ako bi bilo v rokah s. Čobala, da ga ne bi hodili zmiraj za vsako malenkost vpraševat za svet, kakor to delate sedaj. Priznavamo, da je bil s. Arh žrtev proletarske ideje. Odločno smo p!& nasprotni temu, da skače tajnik strokovne organizacije iz ene politične organizacije v drugo ter na nesramen način blati s. Bemota na strokovnem sestanku. Njegova dela smo odobravali tako dolgo, dokler je delal prav, sedaj mu pa tudi povemo svoje mnenje. Ker smo spoznali, da je Unijski zbor potreben, zahtevamo, da se skliče ne radi Arha, ampak radi prej navedenih važnih stvari. Na dopis od Unije z dne 5. junija se pooblašča s. Valenčak, da odgovori. Iz dopisa z dne 28. maja je razvidno, da je Arh že od 25. maja na predavanjih na Koroškem. Potrebno je, da povedo tudi sodrugi na Koroškem svoje mnenje. S pokrajinskim pravilnikom GRSJ se absoluti^o ne strinjamo, ker se ni na nobenem sestanku o njem sklepalo. Tudi sodrugi na Koroškem pišejo, da se jih ni Bič vprašalo, če prav ima tam Unija večino članstva. Kongres bi se imel vršiti vsako leto. Tudi pa ni jasno, koliko članov ima od 50 članov naprej glasovalno pravico itd. na kongresu. Za brošure, ki smo jih prejeli od Strokovne komisije »Socialna zakonodaja v naši državi« in »Radnički sindikalni pokret« ne bomo obračunali; to pa zato ne, ker priporočajo v prvem slučaju kot edini socialistični list v Sloveniji »Delavcca« in »Socialista«, v drugem slučaju pa Enakost« in »Volksstimme«. Mi pa priznavamo socialistični list »Naprej« dokler strankin zbor ne določi drugega imena. — Valenčak Ferdo 1. r., Koželj Jože 1. r., Rednak Jože 1. r. Martinšek Andrej 1. r., Mravlak Anton 1. r., Pevec Miroslav 1. r., Pouh Jože I. r., Kolar Rafael 1. r., Stropnik Anton 1. r., odborniki podružnice Unije v Velenju. objave. Zahvala. Podpisani Ulrih Sitter, steklar v Zagorju se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem ss. steklarjem, steklobruscem, Uniji slov. rudarjev in ostalemu občinstyu za izkazano sožalje in udeležbo ob priliki pogreba mojega mi nepozabnega brata Ignacija Sitter. Ulrih Sitter. Vestnik »Svobode11. Trbovlje. Sporoča se vsem podružnicam in DTE »Svobode«, da se okrožni izlet v Trbovlje, dne 29. junija t. 1. ne bo vršil, vsled prepovedi vseh večjih prireditev od strani oblasti, z ozirom na dogodke 1. junija. Kdaj se bo izlet vršil, bo to podpisana podružnica potom okrožnic in časopisja podružnicam in DTE sporočila. Odbor Delavske telovadne in kulturne zrete ,podružnica Trbovlje. Baletke. IZ UREDNIŠTVA. Vsled preobilega gradiva za list je moralo izostati poročilo o internacionalnem strokovnem kongresu, kakor tudi nekaj dopisov. Gradivo pride v bodočih številkah v list. Uredništvo. DOPISI. Jesenice. Dne 11. junija t. 1. smo spremili na zadnji poti našega sodruga Dagarin Ivana. Kruta in nemila proletarska bolezen sušica ga je ugrabila, po 8 mesecev trajajoči bolezni, iz naše srede v cvetu 36. letne dobe moža. Pokojni je bil član strok. org. kov. S. M. R. J., krajev, polit. org. S. S. J. gospodarske org., podporni član kov. godbe ttr 15. letni član del. pev. društva »Sava«. V vseh korporacijah se je zvesto držal socialističnih principov, ter agilne sodeloval kot funkcionar in član. — Isto je pomagal prva leta obstoja pri dram. odseku tukjašnje »Svobode««. K zadnjemu počitku smo ga spremili z zastavo kov. org. ter vencem z rudečimi trakovi in kov. godbo. Častno je bilo zastopano pevsko društvo »Sava«, katero mu je v zadnjo slovo zapelo tri ža-lostinke. Ker smo ga spremili z socialističnimi simboli, se župnik Koroške Bele ni hotel udeležiti pogreba, za kar g i zavedno delavstvo upravičeno kritizira. Velika udeležba sodrugov in so-družic ter prijateljev je pričala, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Idejno sovraštvo tudi preko groba so pokazali nekateri Ambrožičevi separatističnimi elementi, novonastalega pevskega društva s tem, da se pogreba niso udeležili temveč so opazovali samo od strani. Dobro si bomo zapomnili to. Pred odhodom od stanovanja pokojnega, je spregovoril v imenu pevcev društva »Save« s. Jeram s krasnim nagovorom, na pokopališču ob odprtem grobu se je poslovil isto v imenu socialističnih organizacij, s. Jeram z v srce segajo...ju besedami. — Pokojni zapušča ženo in malo hčerko. Bodi Ti zemljica lahka! « V SPOMIN pokojnemu sodrugu Dagarin Ivan-u. Cma vrzel je zijala v črni zemlji, sprejemajoč novo žrtev usode narave. In to si bil Ti, dragi Ivan, katerega nam je iztrgala iz naše srede v borbi za socialistične principe neizprosna smrt. Dx-agi Ivan! Visoko si dvigal zastavo socializma v dneh razkola kovinarske organizacije. Neustrašeno si delal, vztrajal, bodril malodušne proti ele-n entom, ki so grozili, da uničijo vse, kar je socialističnega na Jesenicah. Tz sredine dela za organizacijo Te je pole žila kruta proletarska bolezen na bolniško posteljo. Kakor si požrtvovalno vedno delal v socialističnih vrstah, tako s' samozatajevalno prenašal bolezen. Prestal si grozote vojne, v borbi za vsakdanji kruh si uu izkoriščan od kapitalističnega družabnega reda, a plačilo Tvoje — je črni grob. Da, taka je usoda proletarcev — po lastni krivdi. Kiičeš nam iz groba, me-mento, spominjaj premišljuj, delaj, vstvarjaj, gradi proletarec za boljšo bodočnost, za pravičnejši družabni red, da izgine čas, ko prejemaš za svoje delo, v plačilo — črni grob. Z besedami nagrobnega govora, ki Ti ga je v zadnje slovo spregovoril s. Jeram, čutimo in mislimo vsi Tvoji sodrugi in prijatelji, da vsi poštenjaki, • i m bil Ti, zapuščajo življenje v petju do vzdiha. Prepeval si, končal in vzdihnil zadnjikrat. O dragi sodrug, da bili čuli vsi to pesem, pesem pevčevega slovesa od življenja. Odtis kipeče lju-bzni do glasbe, do lepote je dal iz duše telesu zadnje sile izraza. Tako umirajo junaki večne lepote in resnice. Nisi poznal v principih polovičarstva, bil si mož na mestu. Odšel si od nas k pokoju, a spomin Tvoj ostane nevenljiv med nami. • Trbovlje. Nekoliko v popravek na zadnji dopis, katerega sem objavil v zadnjem »Lj. Glasu«. V istem sem navedel, da objavim dotični dopis zato v i c) izvrševalni odbor in finančna kontrola; d) oblastne konference; _ I’ e) oblastni odbori, in "" • ’ ► f) krajevni medstrokovni odbori. Čl. 7. Kongresi se vrše: redni vsako tretje leto, a izredni po izvanredni potrebi. Kraj in dan kongresa določa centralna uprava. Za sklicanje izrednih kongresov zamore prevzeti iniciativo tudi ena polovica oblastnih odborov kakor tudi ono število saveznih organizacij, ki predstavljajo glasom vplačane kvote polovice članov. Čl. 8. Pravico udeležbe na kongresu imajo: delegati saveznih organizacij ter vsi člani centralne uprave in finančne kontrole. Čl. 9. Vsaka savezna organizacija delegira za kongres: do 200 članov enega delegata; do 500 dva, a na vsakih daljnjih 500 članov še po enega. Vsaki delegat ima toliko glasov, kolikor članov zastopa. Število članov se ugotavlja po povprečju vplačane kvote skoz poslednjih dvanajst mesecev pred sklicanjem kongresa. čl. 10. Kongres se sam konstituira in posluje po poslovniku, ki ga sam izdela. Čl. 11. Začasni dnevni red in sklicanje kongresa določi in objavi centralna uprava tri mesece prej. A tudi vsaka savezna organizacija ima pravico staviti na dnevni red svoje predloge, ako jih dostavi centralni upravi najdalje za 0 mesecev po objavi sklicanja kongresa. O definitivnem dnevnem redu pa sklepa lam kongres takoj po svojem konstituiranju. Čl. 12. Kongres sklepa s toliko delegati, kolikor jih na njem prisostvuje; tekoča vprašanja režnje z navadno večino glasov; izvzeta so samo vprašanja o spremembi statuta in o prestanku saveza, kateri sklepi morajo dobiti najmanj dve tretjini glasov, da so pravoveljavni. Čl. 18. Centralno upravo voli kongres. Ona sestoji iz 17 članov in toliko njihovih namestnikov, od katerih jih mora biti 7 in ravnotoliko namestnikov iz Beograda in oni sestavljajo izvrševalni odbor. Namestniki prihajajo ha izpraznjena mesta članov odbora. Čl. 14. Izvrševalni odbor je izvrševalni organ centralne uprave. Centralna uprava rešuje vsa dalekosežneja vprašanja iz člena 5. lega Statuta, nastavlja nameščence, določa njihove plače in daje izvrševalnemu odboru dtrektive za njegovo delo. Nataač-nejše odredbe o razmejitvi pravic in dolžnosti izvrševalnega odbora se bodo predpisale s pravilnikom. Čl. 15. Centralna uprava ima svoje redne seje vsakih šest mesecev, izvrševalni odbor pa vsak mesec. Izvnaredne seje centralne uprave sklicuje izvrševalni odbor. Čl. 16. Ako se pojavijo v razdobju med eno in drugo sejo centralne uprave vprašanja za katera izvrševalni odbor ni kompetenten donašati pravomočnih sklepov ali vprašanja glede katerih bi Izvrševalni odbor rte mogel priti do soglasja, ima izvršiti izvrševalni odbor cirkularnim potom glasovanje pri članih centralne uprave. 51. 77. Sklepi centralne uprave odnosno izVžševalnega odbora so obvezni za vse organe GRSJ, razven njegovega kongresa, kakor tudi za vse savezne organizacije in njihove člane, če bf bil pa eden ali več oblastnih odborov ali savezov mnenja, da je kak sklep za njegavd oblast ali savez škodljiv ali neizvedljiv, mu ga do prver naslednje seje ni treba izvesti, ali on se mora zato opravičiti. Če vztraja UJdi naslednja seja potem ko se je izvršil referendum uprav vseh saveznih organizacij pri prvotnem sklepu, ima dotični oblastni odbor ali savez sklep izvesti odgovožnSst za slabe posledice tega sklepa pa bo nosila centralna uprava. Čl. 18. Razven centralne uprave in izvr-ševalnega odbora, ki rešujejo vprašanja splošnega značaja za celo državo, obstoje tudi oblastni odbori GRSJ, katerih področja bo odredila centralna uprava. Čl. 19. Oblastni bdbori so avtonomna telesa za dotično oblast. Oni delajo v svoji oblasti vse posle v smislu čl. 5 tega Statuta sklepov centralne uprave iu izvrševalnega odbora. Čl. 20. Oblastni odbori se sestavljajo samo izmed članov strokovnih organizacij do-tične oblasti. Njihovo število odrejuje oblastna konterenca, a ne more biti večji od 10 članov, od katerih mora biti predsednik, tajnik in blagajnik iz kraja, na katerem je sedež oblastnega odbora in ti predstavljajo upravo oblastnega odbora. -■ ■ —4 Čl. 21. Seje oblastnih odborov so: redne Vsake tri mesece, izvanredne pa odreja predsednik po potrebi. Čl. 22. Nameščence za oblastne in okrožne sekretariate nastavlja in njih plače določa oblastni odbor, ali potem, ko dobi na to pristanek centralne uprave GRSJ. Čl. 23. Pobližnje odredbe o pravicah, delokrogu in dolžnostih oblastnih odborov, sklicanju in delu oblastnih konferenc, kakor tudi o dolžnostih oblastnih in okrožnih tajništev, bo predpisal kongres s posebnim pravilnikom. Čl. 24. Za vzdrževanje zvez med vsemi lokalnimi organizacijami in vršenjem poslov splošnega značaja, se bodo organizirali v vsakem kraju, kjer obstoje tri ali več strokovnih organizacij, central ali podružnic — krajevni medstrokovni odbori. (Dalje prihodnjič.) V imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni ui'ednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Razno. Dr. W. K. Rentgen. Pred kratkim je človeštvo izgubilo enega največjih dobrotnikov, ki si je s svojimi iznajdbami pridobil neprecenljivih zaslug. Umrl je svetovnoznani nemški lizik, dr. Wilhelm Konrad Rdntgen, profesor monakovske univerze. Rojen je bil 1845. leta, študiral je najprej na Holandskem, pozneje v Ziirichu, kjer 1869. leta napravil doktorat. Kmalu nato je postal asistent prof. Kundta na univerzi v Wtirzburgu in malo pozneje docent na univerzi v Strassburgu. Kot redni profesor in ravnatelj fizikalnega inštituta v Wfirzbur-gu je izumil 1. 1895. slovite rSntgenove žarke, ki igrajo v današnji kirurgiji zelo važno vlogo. Brez teh Žarkov bi bilo nemogoče zdraviti marsikatere bolezni, kakor n. pr. prelom kosti, tuberkulozo in druge notranje bolezni. Pa ne samo na polju sodobne medicine si je posta- v fiziki in kemiji so njegovi žarki odkrili dotlej neznane panoge znanstva. Iz tega je nastala posebna znanost ki Jo poznamo pod imehom rtfntgen-spek-troskopija. Učenjaki pa so dokazali, da ROntgenova iznajdba krije v sebi še celo vrsto drugih važnih posledic, ki bodo pomagali znanosti do novih uspehov. Patron žurnalistor. Dosedaj žumah-sti niso imeli nobenega svetnika kot par trona. Vsak poklic ima svojega svetnika, samo ubogi žurnalisti niso imeli nobenega. Zadnja anciklika pa je temu od-pomogla: Patron žurnalistov je Sv. Franc de Sales. Slednji ni bil samo škof, temveč eden največjih pisateljev vseh časov, katerega >Introduction & la Vie dč-votec. (Uvod v pobožno življenje) je klasično delo svetovne literature. Franc Šaleški je pa le patron klerikalnih žur-nalistov. vil ROntgen večni spomin, marveč tudi Znižane cene za otrožke vozičke Novi modeli. — Poslužujte se Izdelkov domače tovarne Otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emryliranje in ponik-ljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi rta obroke. Ceniki franfco. Pleskarska iB slikarska ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka Petek & Ivan Langof Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljeni. Zajamčeno nepremodjiiie dežne plašče iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka Drago ScM ^ Ljubljana, Dvorni trg3 Pismena naročila se izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. ±i±bbbi±ibbbbbbb^^ Amerikanski pisalni stroj „UNDERW00D“ ^ In vm posrnbSCin« naJteolfS« vrst« nudi Ufsd@rwoocT‘, Zagreb, Mesniika br. 1 7 A M A VT1 ID pomladanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke, •■M ki je pravkar došlo, potem perila, Sifona, kotenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr. samo iehoslovaški izdelki se priporoča domača trgovina pri „češniku“ v Ljubljani, LIngnrjeva-Stritarjev« ulica. Zlasti se opozarjajo na to trgovino ženini in neveste, ki nakupujejo opremo (baliž). Cene izredno nizke in zmerne. V novi obleki i I ■ i m m namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkuieni in priljubljeni »Kra- vi s FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih. -— V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč i ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi t FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. — ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoč! račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkuiantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.