73. številka.
Maribor, dne 11. septembra 1916
Letnik VIII.
üssro&tin® listu: -»
Celo leto . . K10 —
Mesečno. ,
'funai Avstrije:-----
Oslo leto . . fl 15 —
fosamezne Številk® «— 10 vinarjev. -»
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdÄ — popust —
„Straža“ izhaja v pendei jek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Itredniitvo In npravnlitvo: Maribor ieralka «lica. S. — Telefon it lis.
Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo.
nifi
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Silistrija padla.
V Bukarešti zahtevali preklic vojne napovedi Avstriji, — Pred veliko bitko v Dobruči — Na naši rumun-skl fronti nič posebnega. — Štiridnevna borba na Oršovo. — Rusi silijo z veliko močjo Čez Karpate na Ogrsko. — Pred novimi italijanskimi navali na primorsko fronto. — Zadnji angleško-francoski napori na zahodu.
V"
Vojno hujskanje na Španskem. — Angleška gonja proti Nizozemski. — Resen spor med Kitajsko in Japonsko. — Ogrska opozicija grozi. — Važna ministrska posvetovanja na Dunaju.
NajnoTejše avstrijsko
uradno poročilo.
Dunaj, 10. septembra.
Uradno ss razglaša:
Rum miško bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Rusko bojišče.
Skupina generala kabale ripe n a .d voj ,v o d e Karola: Sovražni napad proti našim postojankam na z as k o d n i strani reke Cibo je bil odbit. V Vzhodni Galiciji je nastopil mir. 'Sicer nobenega, dogodka.
Skupina maršala bavarskega princa Leopolda:	Mestoma živahnejše bojno delovanje. Ob
spodnjem S t o h o d u se je sovražni napad ponesrečil v artilerijskem zatvor nem ognju.
Italijansko bojišča.
Na primorski fronti je bila Krašk a vi-š o k a p 1 a nota in tolminsko mostišče pod močnejšim sovražnim artilerijskim ognjem. Živahno artilerijsko in patruljno delovanje na posameznih delih tirolske fronte se nadaljuje. Severno od doline T r a v i g n o 1 o so naše čete uničile naprej potisnjeno sovražno kritje in so pri tem priza-djaie Italijanom občutne izgube, ne da bi pri tem same izgubile le enega možta.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfe?,
podmaršal.
VajnoTejše nemšk® nr&dno porodilo.
Berolin, 10, septembra. Francosko bojišče.
Bitka ob S o m m i se po predvčerajšnjem odmoru zopet nadaljuje. Angleški sunek, Id je bil izvršen na 15 km široki fronti med krajema T h i e p -val in C o m b 1 e s, je bil izjalovljen vsled vstrhj-nosti čet.; ki se nahajajo pod poveljstvom generalov barona Marschall in pl.„ Kjirohbach. Pri krajih L o n g u e v a l in G i n c h y še niso dokončani boji iz bližine. Francozi so bili na ozemlju Bello y— Barle rux ori polkov generala pl. [Quasta krvavo odbiti. Severno-za,hodno od C h a u 1 n e s a smo pri očiščenju nekaterih delov jarkov vjeli nekaj sovražnikov in uplenili 6 strojnih pušk. Desno od Može je prišlo do novih bojev i južno od utrdbe T h i a u -'m o n t in vzhodno od Fleur y. Vfpladli sofvražnik je bil s protisnnkom pognan v beg.
Rusko bojišče.
Ne glede na opetovane brezuspešne ruske napade proti bavarskim četam pri Stari C z e r v i -š č i ob reki S t o h o d je poldžaj od morja do Karpatov nespremenjen;
V K 'a r p a t i h je sovražnik nadaljeval svoje napade. Zahodno od S i p o t a je pridobil ozemlja, v ostalem je pa bil povsod odbit.
južno od Dorne V a t r e so prišle nemške čete v dotiko z rumunskimi četami.
Balkansko bojišče.
Silistrija j e padla.
Krvave izgube Rumunov in Rusov v zadnjih boiih so dognane kot zelo težke,
Na mace donski fronti nobenega dogotdkja posebne važnosti.
Pred veliko bitko v Dobruči,
Pariški listi poročajo, da koraka silna rusko-rumunsko-srbska armada od severa 1 proti Dobruči. Ruska armada šteje 250.000, rumunska 100.000 in srbska. 60JÌ00 mož. Vojaški strokovnjaki pravijo, da imajo Bolgari, Turki in Nemci v Dobruči sicer mnogo manj vojaštva, kot sovražniki, a; da razpolagajo z veliko artilerijsko premočjo. Do odločilnih bojev utegne priti še le prihodnji teden.
Bolgarski kralj pri cesarju Viljemu.
Berolin, 9. septemjbra.
ÌBolgarski kralj Ferdinand, katerega je spremljal bolgarski prestolonaslednik, je dospel v velik glavni stan na Vzhodu, kjer se bodo vršila posvetovanja, s cesarjem Viljemom. Kralja spremljajo kabinetni načelnik Dobrovič itv krilni pribočnik polkovnik Stojanov ter major Kolzov,
Potovanju kralja. Ferdinanda v veliki nemški glavni stan se pripisuje veliko politično važnost.
Rumimi zahtevajo preklic vojne napovedi Avstriji.
Iz Pariza se poroča, da je, priredilo rumunsko prebivalstvo, zlasti delavstvo, veliko zborovanje, na katerem so zahtevali, da rumunska vlada takoj prekliče vojno napoved Avstriji. Zborovanja, ki se je vršilo pod milim nebom, se je udeležilo na. tisoče delavcev in socialistov. Zborovanje je bilo zelo hrupno. Vsi govorniki so obsojali politiko ministrskega predsednika Brati an a. Končno je bila sprejeta resolucija, ki poziva vlado, da, se takoj prekliče vojna napoved Avstriji, ter da se zopet vrnejo stari prijateljski od-nošaji med Rumunijo in Avstrijo.
Spor med Kitajsko in Japonsko.
Novi-Jork.; 9. septembra.
Brzojavke iz VaŠingtona poročajo, da je 'Japonska radi spopadov kitajskih in japonskih čet. v Chen-gchiatungu v Vzhodni Mongoliji dne 13. avgusta Kitajski predložila tajne zahteve.
Položaj je zelo resen. Verodostojna poročila pravijo, da. je z japonskimi zahtevami ogroženo kitajsko gospodstvo čez celo notranjo Mongolijo.
V tukajšnjih uradnih krogih se presoja razvoj dogodkov z resno skrbjo, ker se je bati nove kitajs-ko-ja.ponsk|e vojske, katera, bi zadevala, tudi koristi Združenih držav.
Zadnja zaupna poročila, ki so o rusko-japons-ki pogodbi dospela, v Vašington, pravijo, da bo nujno potrebno, da velevlasti obračajo več pozornosti novemu zatiranju Kitajske. Pogodba, ki sta jo skle-
nili Ruska in 'Japonska, resno ogroža samostojnost in neodvisnost kitajske ljudovlade, Radi malenkosit-nega spopada med Kitajci in Japonci — katerega so pravzaprav povzročili Japonci — bi poslednji radi izzvali resen spor. da bi mogli v kalnem ribariti. — Japonska sploh ne namerava Združenih držav poučiti o svojih zahtevah Kitajski, ker baje tudi Sev-A me rika ni Japonski podala v sporu z Mehiko nika-kih pojasnil.
Ministrska posvetovanja na Dunaju.
V soboto, dne 9, septembra, se je vršilo pod predsedstvom našega zunanjega ministra skupno posvetovanje, ministrov, katerega so se udeležili oba ministrska predsednika, skupni ministri, avstrijski in ogrski ministri gospodarskih zadev in vodja notranjega ministrstva.
Predmet posvetovanj so tvorila gospodarska v-prašanja, ki so v zvezi z vojno, zlasti zadeva glede preskrbe prebivalstva z živili. fO tozadevnih za potrebno spoznanih odredbah so bili storjeni soglasni sklepi.
Brattami se opravičuje,
Dunajska „Zeit“ objavlja naslednja Izvaja,nu romunskega ministrsKpga predsednika Bratiana, ki jih je prejela z verodostojne strani, Bratianu se o-pravičuje tako-le :
Rumunska je imela v dveh smereh naravne želje po novem ozemlju: n apr am Sedmograški in Besarabiji, V obeh slučajih bi bila mogla doseči kaj e-dino le z napadom. Prikliadnejše bi bilo, da bi se o-svobodila pred vsem Besarabija, ki je pred leti že pripadala Romunski in se rumunskim rojakom tamkaj godi slabše kot na Sedmograškem ter je meja letam bolj odprta in se more lažje napasti. Ker je poleg tega Rumunska živela v prijateljstvu z Aivstro-Ogrsko, bi bilo marsikaj moglo govoriti za, priključenje k osrednjima vlastima. Toda tudi poražena Ru-I sija, ki b|i bila, izgubila svoja tujenarodna zapaidna j ozemlja, bi še vedno osupla, velevlast, bi bila celo še j ojačena s tem, ker bi bilo rustvo složnejše in enot-j nejše. Ta Rusija pa bi bila potem večen sovražnik malega podonavskega kraljestva. Velesila, kakor je Ruska, bo četudi ne danes, pa vendar v desetih letih zopet dovolj močna za novo vojno in bi se potem lahko maščevala nad Rumunsko, bi ne vzela nazaj samo Besarabije, temveč bi uničila vso rumunsko državo. Niti v interesu Avstrije, niti v interesu Ogrske ni, da bi imeli na jugovzhodu močnega in povečanega soseda. iS: tega stališča je umljivo, da Ru-munska ni stopila na stran osrednjih vlasti. Nasprotno pa je vedela moja vlada, das se Avstro-Ogrska bori za življenje in smrt in da more iz te borbe iziti le kot zmagovalka ali pa razdeljena. V tem zadnjem slučaju bi habsburška monarhijai izgubila stališče velevlasti in bi se bilo Rumunski tem manje bati njenega maščevanja, Čim manjši bi bil ostanek države. Proti samostojni in pomanjšani Ogrski bi ojačena Rumunjka vedno mogla braniti svoje novoosvojeno sedmograško ozemlje. Zato so bili rumunski 'domoljubi že od nekdaj za to, da. v slučaju poraza habsburške monarhije izpopolnijo nje razdelitev. Rumunska vlada se je v tej smeri tudi poginjala z entente, toda ta pogajanja izpočetka niso dovedla 3o u-speba, ker je Sasonov južne sedmograške županije
že obljubil Srbiji. Dne 15» majnika 1915 je Bratianu ponudil ruski minister zunanjih stvari izpolnitev vseh rumunskil? zahtev pod pogojem, da rumunska armada nemudoma udari na Braševo. Toda dne 15. majnika smo imeli že Gorlice z,a seboj in Mackensen je stal že pred vrati Przemysla. Zato je načelnik ru-munskega generalnega štaba svetoval Bratianu, naj počaka nadaljnih dogodkov. Zato je Rumunska ostala nevtralna in Bratianu je v rumunski zbornici podal izrecno izjavo, da v njegovi politiki ne bo spre-' membe, dokler bo to v njegovi moči in dokler osrednji vlaßti ne doživite odločilnega poraza. Po oni izjavi v parlamentu je nastopila cela vrsta novih dejstev, ki so dovejdla do noviega stališča rumunske v-lade. Tlako premaknitev sil na Balkanu, poraz, Srbije, turško-bolgarsika zveza in s tem zvezana nova gospodarska vprašanja, zlasti pa ojačenje bolgarskega položaja ni moglo ostati brez vpliva na Rumunsko.
Ta izjava rumunskega ministrskega predsednika, podana pristojnim diplomatom, prizna,va torej s čudovito odkritosrčnostjo, da za Bratianovo dvorezno politiko nikdar ni bila. soodločilna zvezna dolžnost napram 'Avstro-OgrsRi in Nemčiji, ali da. bi bila ta dolžnost tudi le moralno vplivala nanjo, temveč da je bila zanjo čisto brez pomislekov vedno odločilna edino le gola lakomnost.
OskrbovastJ© z usnjem za eiwilm© prebivalstvo.
Ker se je od toliko strani Slovenskega Stajerja obrnilo na mene pismeno radi podplatov, podam javnosti. v tej zadevi ta-le pojasnila,:
V vsakem okraju se naj obrne eden ali več trgovcev, ki so imeli pravico prodajati usnje, zlasti P a vsi usnjarji, na „Wdrtschultsalbtellung des äSteierm. Gewerbelörderungslnstitutes, Graz, Burggasse št. 13“ s prošnjo, da, se jim nakažejo podplati. Zavod razdeli usnje, katero dobi od c. kr. vojaške o-blasti, razmerno v deželi po zakonito določeni najvi-Šji ceni (ministerijalni odlok od dne 12, julija 1915, drž. zak. št, 197) in 7% dodatka in še posebej stroške za prevažanje. Usnjarji in, trgovci smejo prodajati to usnje čevljarjem in strankam le s 5% dobička, To povdarjam zlasti radi tega, kjer se mi je javilo, d,a je neki trgovec v brežiškem okraju zahteval od kmetov za 1 kg podplatov od !0 do 60 K, kar je nezaslišano naivijanje cen. Vse take slučaje mi naj kmetje takoj naznanijo. Za dobavo podplatov prav rad posredujem pri zavodu, pri katerem sem se že dvakrat posvetoval v tej zaidevi
Dr. Verstovšek, dež. odb.
Romunsko bojišče.
Na sedmograški fronti še vršijo večji boji na cesti Petrovo—Hatszeg. Oršova je v rumunskih rokah. — Bolgari so v Dobruči zavzeli mesto in trdnjavo Silistrija ob Donavi, katero so leta 1913 po bukareškem miru morali odstopiti Rumuniji. Tako so Bolgari sedaj .zasedli skoro vse ozemlje, v Dobruči, kar so ga morali omenjenega leta izročiti zahrbtnemu sosedu» Silistrija šteje 20.000 prebivalcev. V Do-
Stari M©rtan.
Po zilški ljudski govorici spisal J. 'M.
Proti večeru je bilo. Toplo poletno solnce je še pošiljalo svoje zadnje žarke na rodovitna polja in na pokošene travnike, kamor so se vlegle dolge sence od bližnjega gorovja. Vesela «slovenska pesem in vriskanje domov se vračajočih senosekov je odmevalo z gorovja v dolino na uho sivega starčka, , ki je počivaj od napornega truda pod veliko smreko na razpotju. Rad je poslušal slovensko petje in ni čuda, da je počakal na veselo družbo.
„Dober večer, Mertan“, ga kmalu pozdravi čil fant v najboljših letih.
„Bog ga daj! Danes ste posebno dobre volje, je že moralo biti kaj boljšega!“
„Tisto pa že, naša gospodinja nam vedno privošči v tem času kaj boljšega. Tojda tudi navada je, kakor veste, da se po končani gorski košnji zapoje. Tukaj imate zopet krasen kamen za kropivnik. Bog vam plačaj vaše delo!“
Vesela mladina se je približala in pozdravlja starčka; rada; ga je imela in ga rada poslušala. Bil je majhne postave, držal se je sključeno. Plava suknjica, segajoča, do kolen, spredaj in zadaj našita z velikimi rumenimi gumbi, ga je razločevala že od dalle č od drugih ljudi. Brada, bela kot sneg, mu je segala đo prs. Njegovo bistro, a ljubeče oko je pridobilo vsakega, ld je prišel k njemu.
Bil je Mertan pri vseh, ljudeh v Zilski dolini jako priljubljen ne samo zar aldi svoje goreče pobožnosti, ampak tudi zarajdi svojega lepega vedenja, s katerim si je osvojil vsako srce. Znan je bil povsod po imenu 'Mertan, ali odkod je prišel, tega mnogi ni-
bruči vzhodno in jugovzhodno od Silistrije utegne priti v bližnjem času do velike bitke med rusjco-ru-munsko-srbsko in bolgarsko-turško-nemško armado» Pariška poročila pravijo, da ima sovražnik pripravljenih okrog 400,000 mož proti Bolgarom.
Velike politične važnosti je potovanje bolgarskega kralja Ferdinanda ' k nemškemu cesarju Viljemu.
V
Štiridnevna borba za Oršovo,
Kakor se iz Bukarešte poroča Švicarskim časnikom, se je Rumunom še le po izredno srditih štiridnevnih bojih posrečilo dobiti Oršovo v svojo posest. General Anarescu, ki poveljuje južnemu spdmograš-kemu rumunskemu krilu, je zapovedal svojemu desnemu krilu, da nai prodira proti Petrovu. Levo krilo pa je istočasno napadalo pri Oršovi, Tukaj so Rumimi zadeli na izredno hud odpor.
Na črti Petrovo—Hatszeg.
Na cesti Petrovo—Hatszeg (severovzhodno od Oršove) so naši dne 8. septembra,- vrgli Rumane 4 km'nazaj v prvotne postojainke. Sovražnik je nato z novim napadom na naše desno krilo te skupine prisilil naše, da so se umaknili v svoje poprejšnje postojanke.
Hudi boji v Dobruči.
V	Dobruči so se pričeli hudi boji. Rusi in Ru-
mimi so poslali v Dobručo velike rezerve. Pred mestom Dobrič se je dne 8, septembra razvila zelo srdita bitka, ki ima značaj borbe za po*samezne postojanke. Švicarski listi pišejo, da imajo Rusi in Rumu-ni premoč nad bolgarskimi, nemškimi in turškimi četami. Dne 8» t. m. so Bolgari vse sovražne napade odbili.	I
j Fred velikim ruskim napadom na Bolgarsko.
„Pester Lloyd“ piše-:	Brez dvoma pripravljajo
Rusi velik napad na Bolgare. Težišče bojevanja se bo v kratkem preložilo na Dolenjo Dopavo in v Dobručo. Sedaj se je izkazala dalekovidnost bolgarsko-avistrijsko-inemšjkih zaveznikov, da so prehiteli sovražnika. Bolgari in Nemci v Dobruči bodo imeli prihodnje mesece zelo važno, da, celo najvažnejšo nalogo v sedanji vojni. Cim bolj se posreči avstro-togrs-kim, nemškim in turškim četam na Sedmograiškem in v sosednih odsekih obrezuspejšiti sovražni napor — tem lažje delo bodo imeli Bolgari in Nemci v D obruču
Bolgarijo so hoteli podkupiti.
Bolgarski poslanik v Bernu je Izjajvil, [da je četverosporazum obljubil Bolgariji, ako stopi na stran četverosporazuma in sklene ž njim posebej mir, vse turško ozemlje do Črte Enos—Midia—Kavala, celo grško in srbsko Macedopijo in Dobručo, Bolgari pa so ponudbo odklonili.
Naš poslanik odpotoval iz Bukarešte.
Dne 6. septembra je naš bukareški poslanik,
so vedeli in tudi niso vpraševali.
Živel je od dela in od radodarnih rok.. Pečal se je s kamnorezbo» Nareja! je kropivnike, izklesavjal je črke, katere mu je peresa vajena roka napisala na polirani kamen, ker on ni znal ne brati in ne pisati. Popravljal je cerkvene otarje in rezal svetnike iz lepega kamna.
Danes popoldne je šel v kamenolom, da bi tam dobil pripraven kamen za kropivnik. Sreča mu je i bila ugodna in njegov trud ni bil zaman. / Dober in lep kamen, je dobil, da ga je fant in vsa. družba kar občudovala.
Prepevaje je odšla vesela mladina. Dolgo je še gledal Mertan otožen za njo; zgubančil je čelo inje vzdihnil iz dna svoje duše:
..Ubogi vaši otroci!“
Nato se je pripognil, vzel svoj tovor zopet na ramo in šel v svojo skromno delavnioo, v mlin. Tukaj blizu cerkve 'Matere božje, v katero je rad zahajal, si je poiskal stanovanje. Bil je pobožen, a tudi vnet za slovenski narod in se ni sramoval materinega jezika. Mlinarica, pobožna in radodarna ženska v najboljših letih, ga je rada imela pod svojo streho in mu tudi dobro stregla.
„Danes imam nekaj posebnega za večerjo:	v
gori sem Pajrovnm seno spravljala in nazaj grede sem nabrala lisic, vse rumeno jih je bilo“, je dejala mlinarica, ko je prišel Mertan domov.
Ko se je vsedel na kloplicai pred hišo, mu je prinesla mlinarica večerjo. Njena otroka, majhni Janko in mlajša Leniča, sta komai dočakala, da je Mertan pojedel. Tudi sosedovi otroci so prihiteli, radovedni na njegove pravljice in pripovedke. Vsedli so se na trato in s prosečimi očmi ga pogledovali, rekoč :
„Očka. povejte nam kaj!“
Dobro in globoko je vplivala Mertanova beseda na srea dece. Znal je ubrati pravo struno.
grof Cornin, zapustil rumunsko glavno mesto in odpotoval s svojim osobjem čez Rusijo v Švedijo, odkoder se vrne v Avstrijo.
Rusko bojišče.
V	Karpatih se vršijo hudi boji za prehode na Ogrsko. Posebno v bukovinskih Karpatih, kjer se bijejo naši z Rusi in Rumuni, je sovražni pritisk zelo hud.
Oh reki Cibo.
V	južnozahodnem kotu Bukovine dela reka Cibo mejo med Ogrsko in Bukovino. Dne 8. septembra so se na vzhodni strani te reke vršili izredno hudi boji. Po večurnem boju se je Rusom končno posrečilo, Ida so vrgli naše čete na posameznih delih te fronte preko reke, to je na ogrska tla.
Stara Vipčina, Stara Občina in Magura.
V	srditih bojih, M so se zadnje dni vršili na bukovinsko-gajiškem karpja,takem gorovju, se je Rusom posrečilo, da so se polastili karpatskih gorskih vrhov Stara Vipčina in Stara Občinai, dočim se za goro Magura vrše krvavi boji.
Turki vseli v Galiciji 1000 Rusov.
Dne 8. septembra so turške čete, ki se borijo I v Vzhodni Galiciji, pri mestu Brzezany vjele 1000 I Rusov in vse ruske napade krepko odbile.
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču, posebno v Primorju, hudi artilerijski boji, ki so Raje predznak bodoče i-talijanske ofenzive.
Pred novimi italijanskimi napadi.
Zadnje dni je italijanska artilerija pričela na-j še postojanke na Primorskem in ria Tirolskem obstreljevati z izredno srditostjo. Vojni poročevalci pravijo, da je to znamenje za bližajoče se velike italijanske napade, posebno na Goriškem..,
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljuje z nespremenjeno silo angleško-francoska ofenziva ob rekah Somme in 'Može.. Pri verdunsld predutrdbi Thiau-mont se bijejo novi hudi boji.
Uspeh pri Verdunu.
Pri Verdunu se bijejo izredno krvavi boji. Dne •6. in 7. septembra so Nemci pri trdnjavici Souville na desnem bregu reke Može- izgubili nekaj svojih postojank. Dne 8. septembra se jim je v srditi borbi moža z možem posrečilo, da so izgubljene postojanke zopet dobili nazaj.
„Sedaj ste še lahko veseli“, je začel, „ker nimate še nobenih skrbi, toda doživeli bodete hude čase. Mene bode tedaj že krila hladna zemljica tukaj pri cerkvi pod sliko sv. Krištofa. Hudi časi bodejo prišli nad vas, ko boste tako stari in tako sivi, kar kor sem sedaj jaz: hudi bodejo pa tako, da bode kar-strašno.
Ljudje bodejo popolnoma drugače živeli, kakor sedaj mi: kmet bode hotel biti sam svoj gospod, ne bode mu ugajalo kmečko delo, ne bode hotel delati s svojimi rokami; kunoval bode za zlate denarje orodje, ki bode Samo vse storilo. Vozovi brez konj bodejo drdrali po cesti. Domačo obleko bodejo ljudje tedaj zavrgli in iz tujega dragega blaga si bodejo n;ar prajvljali svoja oblačila. Domača jed nikomur ne bode več všeč, še berač ne bode zadovoljen ž njo. In sploh domačih stvari ne bodejo ljudje več spoštovali in cenili.
Ljubezni svet ne bode poznal, ne bode je več na svetu: sin ne bode poznal očeta, tepla se Rodeta in tožila, hčerke bodejo hotele biti bolj modre kakor njihove matere. Posvetne veselice bodejo ljudem bolj ugajale in jih bodo bolj cenili kakor službo božjo. Zametavali Rodo cerkev in materni jezik, ga zatajevali in se ga sramovali. Vse bo|de hotelo nemško govoriti in vladala bo le nemščina. Živine ne bodo več gonili na skupno občinsko pašo, vzeli jim jo bodejo, in tedaj bode šlo slabo uRdgim ljudem. Bog naj se jih usmili ! Da, da, ljubi otroci, sedaj tega še ne razumete prav, toda nekoč se boste spominjali mene in mojih besed.
Ko svet ne bode poznal ljubezni do Boga iri do bližnjega, tedaj bodo prišli hudi časi. Začela se bo vojska. Dokler bode „spodnji vol tulil“, dokler se bodejo spodaj bojevali, tedaj še ne bodo ljudje občutili toliko hudega! kadar pa Rode „gornji vol tulil“, kadar se bodo začeli boji zgoraj — pokazal je z roko na južne gore — tedaj bode groza in strah. Sovraž-
Zadnji napori Francozov.
V Svico došli irancosld listi soglasno poročajo, da hoče angleško-irancosko vojno vodstvo ob Sommi sedaj za vsako ceno izsiliti odločitev.
jMatin“ piše: „Prebiti moramo sovražno črto,“ — Po „Petit Journale“ se je novi zimski vojski mogoče še izogniti, če bi se zavezniki Francije pravta-ko junaško borili, kakor francoska armada.“ — Z bojišča došlo poročilo lista „Echo de Paris“ končuje taub-le:	„Mi vržemo vse svoje rezerve v boj, da bi
se še letos končalo trpljenje francoskega ljudstva,“
f: red. Solunom..
Bolgari polagoma napredujejo. Sicer pa nič posebnega.
Sar rail ne sme več čakati.
Pariški „Temps“ poziva generala Sarraila, da naj ne čaka več z ofenzivo, ampjak naj takoj na m tv eedonski fronti napade Bolgare. Čakanje in cincanje utegne biti za četverosporazum uso'depolno. General Sarrail svojega počasnega vojskovanja ne more o-pi%vičiti.
Bolgari tudi pri Solunu napredujejo.
■. 'itg
„Tribuna“ javlja iz 'Aten: Boleari so napajdli z močnimi silami Košani in Djeguni in zasedli kraje: Dior, Knuf, Balkani in Amporit, katere so bili prej izpraznili Grki, Razvili so se težki boji.
Solunski narodni odbor.
Solunski narodni odbor je sklenil iuve)dbo vojnega sodilšČa, posebne sanitetne službe in tiskovnega urada. Nabori letnika 1915 so se pričeli v Macedo-niji po odborovem ukazu dne 3. sept.
Gibanje na Grškem.
Švicarski listi poročajo iz Aten, . da se opaža posebno med grškim vojaštvom veliko gibanje proti Venizelosu. Grška armada smatra Venizelosa kakor glavnega krivca sedanjega nesrečnega položaja Grške. Venizelos je v očeh armade kriv, da morajo družinski očetje tako dolgo služiti v armadi, ker je tiral Grško v četverosporazumove kremplje.
v '
e na Španskem.
L' IS
Iz Ženeve se poroča dne 7. t. m.:
„Temps" je prejel iz 'San Sebastiana poročilo, da četverosporazumova propaganda za tesnejo zvezo Španske s četverosporazumom zadeva na Španskem ob velik odpor. Špansko časopisje, stalno objavlja pravilne klice, da hoče četverosporazum Špansko v-reči v žrelo vojne, vSled česar je marquis Polaireja po vsej Španski razglasil oklic, da mora vlada z o-zirom 1 na te temne spletke ponovno slovesno podati izjavo nevtralnosti. Najbolj se graja skupina tako-imenovanih reformistov, ki jih vodi pariški pisatelj Melguiaides Alvarez in ki namerava potovanja na Francosko v svrho propagande za vstop Španske v vojno ob strani četverosporazuma. Lista „Heraldo“ m „Coreo Espanol“ zahtevata takojšnjo aretacijo &-gitatorjev. * lo
nik sicer ne bode pokončal nagih krajev, ampak od naših prijateljev bo vse poteptano. Pomandrali bodo pa tako, da tista krava, katera bo še ostala, Wo nosila zlat zvonec na vratu. Zilska dolina bo konjska planina.
Vsak bo vojak:	sin in oče se bodeta, bojevala
skupno zunaj na bojiščih.. Končno bodo preganjali še vero in (duhovnike. Ali boj ne bo trajal dolgo, tako dolgo, „da bo en hlebec kruha premalo, poldragega pa preveč“ (hlebec kruha bo najbrž žetčv enega leta). Odločilo se bo zgoraj in zmaga bo naša.
Ljudje se bodo začeli med seboj ljubiti, tako da bodo veseli, Če bodo le videli iz druge doline se vzdigujoči dim, ki jim bode naznanjal, da tam še ljudje živijo. Kar pa bode ljudi ostalo, se bodo dobro i-meli, dobre letine bodo doživeli.“
Tako je pravil stari Me rt ari in tudi odrasli so va prišli poslušat. Vse, možje in žensKC, je rado ču-
lo njegova prerokovanja, Tako se je tudi povsod u-domačil in priljubil,
Žalibog, njegova poslednja želja, se ni izpolnila. Ni njegovega groba tam pri cerkvi pod sliko sv. Krištofa. Umrl je v drugi vasi in bil tam pokopan. Toda čeravno že več kot 60 let spi v hladnem grobu, splomin na njega in njegova prerokba še dandanes živita med Zilani.
„Resnica je, kar je rajni Mertan prerokoval“, pravi marsikdo, če se zamisli ali pogovarja o današnjih dogodkih, če mu slabo in hudo gre, ,,A zmaga bo naša“, te besede ga tolažijo in mu dajejo upanje, da bode prišla kmalu za nas rešitev, da bodemo enkrat in sicer kmalu zmagali, da bode kmalu zasvetil sveti križ, r namen je sprave, in zvezda miru in ljubezni v na lepi in ljubi domovini.
Voj 0.0 hujskanj
Angleška gonja proti Nizozemski.
Londonski dopisnik lista „Nieuwe Rotterdam-sche Courant“ poroča,:
Tjednik „John Bull“ omenja v nekem članku, da so po vsem Londonu nabiti lepaki z naslednjim o-klicem:	„Nizozemski je treba nedvoumno povedati
svoje mnenje. Nizozemska mora sodelovati. Povejte Nizozemski, da naj preneha preživljati Nemce in da naj pove odkrito, na kateri strani je,“ Dopisnik dostavlja., da vsebino lepakov sporoča le zaradi popolnosti in da so brez vsakega pomena.
Politične vesti.
Nemške stranke. Prizadevanja za ustanovitev enotne nemške stranke v Avstriji so menda ponesrečila, pač pa snuje nemškonacijonalni poslanec dr. Erler iz Inomosta novo nemško združenje poslancev, v katerem bi ne bilo ne radikalcev, ne kršč. soc., ne agrarcev. To združenje bo štelo menda kakih 50 članov in bo imelo 12. t. m. svoje prvo zborovanje, dočim bo nemški »Nationalverband« zboroval 14. t. m. Ime novega združenja še i ni določeno, poroča se pa, da hoče delati na škilil canje parlamenta ali vsaj delegacij.
Madžarska opozicija grozi. Grof Julij Andrassy je izjavil nekemu časnikarju, da še parlamentarni boji, ki jih bije opozicija niso končani. Pravi boj se še le bo pričel, ko se bo prihodnji torek pričela razprava o predlogih manjšine. Andrassy pravi, da ! bi se avstrijska delegacija lahko popolnoma mimo
I sklicala. Ali bo madžarska opozicija že sedaj zrna govala, ni gotovo, ker se večino da težko o pravičnosti naših ciljev prepričati. Naš boj ni naperjen naravnost ali v prvi vrsti proti Tiszi, ampak proti Burianu, kateremu njegovih političnih pogreš-! kov nikakor ne moremo odpustiti. Zaupanje v vlado I smo zgobili posebno radi tega, ker smo bili po j romunski armadi presenečeni in je sovražnik zasedel dele našega rumunskega ozemlja in sicer vsled slabih obrambnih priprav. Sedmograško pomeni za Ogrsko mnogo več, kot Alzacija za Nemčijo. Te dežele mi ne moremo pogrešati. Nihče ne dvomi, da jo bomo skoro zopet dobili nazaj.
Zaradi veleizdajstva obešen. Kakor razglaša vojaško poveljništvo v Gradcu s poveljem, izdanim dne 27. avgusta t L, je sodišče pristanišča v Puli trgovskega kapitana iz Kopra, Nazarija Sauro, avstrij skega državljana, obsodilo zaradi zločina veleizdajstva, zagrešenega z udeležbo pri operaciji nekega italijanskega podvodnika proti domači obali, v smrt na vešalih. Sodba se je izvršila takoj. Sauro je bil velik nasprotnik Slovencev in Hrvatov v Istri.
.	r-."»'®--«..z_-_-J_-——
Tedenske novice.
18 smrtni dan cesarice Elizabete je bil včeiaj,
dne 10. sec t mora.
Duhovne vaje v Gradcu. V sekovški knezoško-fiji je vodil za duhovnike iste škofije vlč. g. dr. Pan-gerl, profesor dogmatike na univerzi v Inomostu, duhovne vaje od 28. avgustai zvečer ob petih do 1, septembra zjutraj ob sedmih., V. duhovitih svojih premišljevanjih in konzideracijah je bodril 163 čč. gg. duhovnikov. Njih ekscelenca knezoškof. sekovški je duhovne yaje slovesno otvorili in dne 1. septembra s skupnim sv. obhajilom zaključil. Vršile so se v prekrasni kapeli kn.-šk, deškega semenišča. Veselo je bilo poslušati v srce govorečega propednika.
Profesor dr. Karl Capuder, nadporočnik c, kr.
5.	deželnobrambnega pešpolka, ni v ruskem vjetništ-vu, kakor so poročali pred kratkim, ampak leži lahko ranjen v neki nemški bolnišnici. Vjetništva se je rešil s svojo hladnokrvnostjo in pogumom. Lahko ranjen je obležal na bojišču med ranjenci in mrtvimi, oblit s krvjo. Ko so prihrumeli Rusi, se je delal za mrtvega. Pobrali so mu denar, uro in poročni prstan ter ga pustili, misleč, da je mrtev. Ponoči je vstal, ogrnil ruski plašč ter prišel skozi ruske straže med Nemce. Iz nemške bolnišnice je pisat svoji soprogi domov.
Gospodarski nadzornik Srbije — Slovenec.
Poroča se, da je prestavljen -dosedanji gospodarski poročevalec za kragujevačko okrožje vi Srbiji, gosp. Avgust Novak, v Belgrad na kraljeva posestva Top-čider-Banjica ter je obenem imenovan za gospodarskega nadzornika cele Srbije. G. Novak je rodom štajerski Slovenec, iz znane narodne rodbine p. d. pri Cestnem Jožeku v St. Juriju ob južni žel. Star je še le 30 let in je študiral na Dunaju in v Lipskem poljedelstvo. Kragujevačko okrožje je izvrstno uredil* Sedante mesto je v čast mlademu možu in slovenskemu narodu.
Smrt odličnega pomorskega kapitana in kr-vatskegii rodoljuba. V Vigo na Španskem je umrl nagle smrti Fran Soič, pomórski kapitan društva „Adrija“ in c. i. kr. kadet v rezervi. Smrt ga je zalotila v daljni tujini in ni mu bilo usojeno, da bi bil še enkrat videl žarko ljubljeno domovino i« ločil se je iz življenja v cvetju 35 let svoje dobe. Pokojnik je bil z vso dušo udan svojemu pomorskemu poklicu in visoko naobražen. Poznal je hrvatski* italijanski, nemški, angleški in španski jezik. Bil pa je tudi v-net rodoljub ter je z veliko pažnjo zasledoval hrvatsko politiko. Željno je pričakoval konca te vojne, da bi se mogel povrniti v naročje svojih milih in dragih. Ali ni dočakal, da bi se mu izpolnila ta želja: prerano je moral leči v grob, daleč old svoje hrvatske domovine.
O pokojnem slovaškem prvoboritelju Svetozarju Huhann Vojanskem se še poroča : Bil je ognjen rodoljub, zvest svojim narodnim idealom, ki jih nikdar ni zatajil. Tako. je zašel često v spore z ogrskimi vladami in ogrska sodišča s,o ga obsojala zaradi njegovega prepričanja v zaporne kazni. Ali tekom časa so se izpremenila politična naziranja in struje med Slovaki, in Huban, Vojansky je izgubljal na pristaših in prijateljih. Njegov vpliv se je manjšal in je nazadnje ostal skoro osamljen. Toda vsi, nasprotniki in prijatelji, so soglašali v tem, da je za svojo deželo, za domačo literaturo in za povzdigo narodnega duha izvršil tolika orjaška dela, da mu mora to pripoznavati vsakdo in se klanjati pred njim. Prežet duha svojega očeta, je smatral Huban Vojansky vse delo s peresom kot službo za narod. Naj je izražal svoje simpatije za južne brate, naj je grajal zlodej-stva, naj je’ z opisovanjem nje lepot povzdigal ljubezen do domovine in določal cilje narodnega dela, — vsikdar je Vojanskega vodilo plemenito stremljenje.
0	njegovih povestih piše neki kritik: Povest Vojanskega je Knjiga, ki ne izgublja na vrednosti: v svoji svežosti bo vedno blestela kot najlepši cvet slovanske beletristike, kot eden najlepših plodov vse zapad-noslovanske literature.
Vesti od ogrskih Slovencev. „Novine“ pišejo: Horvat Julij, podnotariuš tišinski, je dobo višjo priznanje od ap. kral. veličanstva i je postao nadporočnik. — V Lentibi je 7 hiš, 8 parm, oslice, gospodarske priprave i troje goved zgorelo. Zrok ognja je neznan. — Sparinolo je v vroči paradiž štiri leta staro dete i :ri hiši Polgar Jožefa, pažitela, na južnoj železnici. Dete se je tak poparilo, da je naskori potem vmrlo. — Iz kol je spadno Horvat Ignac na Kapci, kda je seno pela,o. Spadaj je tak nesrečen bio, ka, je Horvat na mesti mrtev postao. — Griža se širi po Goričkom. Te nevaren beteg ne miliije ne staroga i ne mladoga. V Poznanovciih je edna ženska že tudi mrla od nje. Varvajmo se prehlajen ja i nezdraive hrane: nezrelogai sada ne vživajmo. — Horvat Stefan, lipljanski krčmar, je v Koti za 1800 koron kü-po ednoga prašička.. Stvar je brž tak lepa, ka je te cene vredna.
Graške novice. Dne 15. avgusta, od 8, do 9. ure zvečer, so še skupno zadoneli zvonovi v zvonikih vseh graških cerkva kot slovo, da odromajo. In kmalu se je pričelo odjemalno delo. Kar v prvih tednih so pobrali določene zvonove cerkev: pri Mariji Pomagaj (minoritska cerkev), Vnebovzetje M. B, (pri čč oo. frančiškanih), župni cerkvi sv.. Andreja in vojaški ter bolniški cerkvi usmiljenih bratov. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, ukaz tako veleva. Žalostni so bili zvoki, ko so te velikane v stolpih razbijali, da. žalostneji kot ta(krat, ko so bili plat zvona, oznanjevaje ogenj ali drugo nesrečo. Sedaj se trudijo z istim delom v župnih cerkvah: mestne župnije (k Presv. Krvi Jezusovi), Srca Jezusovega, sv. Jožefa, sv. Lenarta, Kalvarije in drugih. „Zdravo Marijo“ pa še ostali vendar oznanjajo, najponosneje pa „Lizika“ na Graškem griču. — V Gradcu nam tuffi EraEa primajnjkuje. Ljudje čakajo na kruh in moko od rane */26. do 10, ure ih še delj, in slednjič še mnogokrat nič ne dobijo. — Te dni so se že na graškem sadnem trgu slive prodajale po 1 K do 1.20 K
1 kg. No, sedaj so že po 80 Vin. In v Mariboru se je že kaznoval, ikdor je isti sad prodajal vsaj za vinar višjo kot po 40 vin. 1 kg.
Za grižo. 1. Skuhaj tri pesti hrastovega listja, vrzi notri za štiri nožne špice trpotca, prideni nekaj stolčenega galuna in če Imaš, nekaj Španskega vojska. — 2, Drevesni mah (posebno mah od hrasta in jagnet (palm), se skuha v vinu ali sadni pijači. —
3	Borovnice, kot sok, kot mezga ali posušene. — — Kdor še ve kaj drugega, naj sporoči.
Zapeka je stanje, ki napravi človeka sprejemljivega za vse kužne bolezni. Po črevih se drži blato in zastruplja žalodec in im. Kdr* se čuti zapečenega. naj je bolj malo, zelenjava in sadje so mu pa najboljša jed. Žlica olja na tešče bo ubranila, da bi se ga prijeli krči, ki so pogostoma nasledek hude zapeke. Večkrat jemlji vode po požirku. Voda sajna na sebi je izborno čistilo, oslajena z medom ali pa s sladkorjem de nekaterim še bolje. Dobro čistilo je: kupi v lekarni za 20 vinarjev tamarindo, zalij jo s pol litra vode, noter deni še peščico janeža in četrt kilograma kanSlisa. Kuhaj, dokler ne gre tamarinda čiste narazen, prevri in pij malo zvečer, malo zju^-traij. Pije se lahko tudi več dni med vodo, to očisti kri in izčisti čreva*
Bogumila, molitvenik za dekleta, se kakih 10 ali 14 dni ne bo dobil, ker je v knjigoveznici premalo delavcev. Vsi tisti, ki so si ga naročili, naj blago-
hotno potrpijo. Kakior hitro bo knjiga zopet vezana, se takoj razpošlje vsem naročnikom. N az n an ramo še tudi. da se bo knjiga dobivala zdaj v raznih vezavah po K 1.60 do K 2,— komad.
20vinarski nikljasti novci pridejo iz prometa. Ni ki'asti novi po 20 vinarjev ostanejo v prometu samo do dne 31. decembra 1916, Pri državjnih blagajnah se jih bo sprejemalo še do dne 30. aprila 1917, Ker rabi vojaška uprava mnogo kovin za vojaške namene, se naj nikljasti drobiž, kolikor mogoče oddaja bankam in davkarijam. Namesto nikljastegai dobimo več železnega drobiža.
Pretrgan promet Radgona—-Ljutomer, Graški listi poročajo, da je bil zadnje dni preteklega tedna promet na progi Radgona—Ljutomer zaradi povodnji pretrgan.
Gospodarske s&ovioe«
Žrmlje in mlini zaprti. Cesarska namestnija je brzojavno naročila okrajnim glavarstvom na Štajerskem, da se morajo vsi mlini in žrmlje (domači mlini) zapreti. V mlinih se tako dolgo ne bo smelo mleti, dokler uradne komisije ne bodo dognale, koliko žita je' v mlinu, ki se ga ni naznanilo oblasti v zmletev. Glede domačih mlinov pa še danes ni jasno, ali jih bo oblast za stalno zaprla ali ne. Upamo, da bo oblast upoštevala, da večina našega ljudstva na deželi, posebno mali posestniki, viničarji in najemniki, brez domačih mlinov ne morejo shajati. Koruza se vsak dan sproti zamelje za žganjce, močnik in druga jedila iz koruzne moke. Naj občine, okrajni zastopi in razne kmečke orga nizacije takoj vložijo nujne prošnje na cesarsko namestnijo, da se pusti domače mline (žrmlje) proste.
Popis živine;. Vlada je odredila popis goveje živine, prašičev, ovac in koz po stanju z dne 10. septembra. V mariborskem okrajnem glavarstvu 1 se je začelo popisovanje, ki se mora vršiti; od hiše do hiše, dne 10. septembra. Glavarstvo zahteva, da občina celoten popis dopošle glavarstvu vsaj 'do dne 25, septembra t. 1.
Ovčje meso. Na Štajerskem so določeni trije brezmesni dnevi, t, j. pondeljek, sreda in petek. Na-mestnija je odredila, da se sme v sredo zavživati o-Včje meso.
Nakupovanje telet. Dosedaj je bilo dovoljeno prosto nakupovanje telet, starih manj kakor 6 mesecev, od hiše do hiše. Izšla je nova namestniška naredba, ki določa, da je odslej prepovedano prosto n arku p ovan j e telet, starih tudi manj kakor 6 mesecev od hiiše do hiše. Sedaj veljajo za prodajo telet vsake starosti ista pravila, kakor pri prodaji druge živine.
Karte za mast. Vodja notranjega ministrstva je dovolil uporabo maščobnih snovi 120 gramov za maščobne izdelke in jedilna olja, oziroma 144 gramov za surovo mast in za težke (delavce 150 gramov za maščobne izdelke in jedilna olja, oziroma 180 gramov za surovo mast. Uradne izkaznice bodo imele za vsak teden 6 odrezkov in ker se bodo izdajale za 4 tejdne, vsega skupaj 24 odrezkov. Na en odrezek torej pride za težkega delavca 25 gramov maščobnih izdelkov in jedilnega olja ali pa 30 gramov surove masti in za vse druge osebe 20 gramov, oziroma 24 gramov. Izkaznice za težake bodo zaznamovane s črko S.
Najvišje cene za češplje. Izšla, je ministrska odredba, po kateri so se določile najvišje cene za suhe, sveže in kuhane češplje. Najvišja cena za s*-* -slabejše češplje je 18 K za 100 kg, za namizne pije pa 24 K. Za suhe češplje veljajo sledeče cene:
I.	vrste 104 K, II. vrste 100 K, III.' vrste 95 K, in
IV.	vrste 65 K; za češpljevo knšo (pavidi) 120 kron.: Cene veljajo na licu mesta, kjer se je blago pride-lahh
lana novice»
Juha iz kamenčkov. Tudi pred sto leti je bila velika lakota in draginja. Razume se, da so nekateri boljši posestniki in gostilničarji skrivali živež za svoje lastne potrebe. Niti za drag denar ni bilo dobiti v krčmah ne gorkih, ne mrzlih jedil. — Sila kola lomi, sta dejala dva lačna potnika ter sl nabrala deset lepih kamenčkov v potoku. S temi kamenčki se podasta v bližnjo gostilno dobro vedoč, da ne bosta nič jesti dobila. Tedaj naprosita gostilničarko, naj jima skuha kamenčke, ki sta jih prinesla seboj, ker sta silno lačna. Gospodinja, radovedna: na to jed, je vrgla kamenje v pisker, nalila vode ter pristavila k ognju. Med kuhanjem je še bodočo juho dobro osolila in pridjala tudi nekaj masla. Na ukaz popotnikov je še morala libiti zraven osem jajec in to skupaj dobro mešati. Ko je bilo to dovolj prevreto, je še morala djati v juho večji kos kruha in nekoliko peteršilj-čka in seveda še nazadnje tudi primerno porcijo pšenične moke, Ker pa se kamenčki le niso hoteli razkuhati, sta rekla, tujca gospodinji, da še manjka saj
ena na "drobno zrezljanä prekajena klobasa v le-tej juhini zmesi in kamenčki bodo takoj razpadli. Tudi to je storila kuharica, četudi z nevoljo. Končno pride ta nova juhai, pravzaprav kaša, na mizo. Srečna popotnika začneta takoj, z velikim tekom jesti to tečno in zelo okusno juho in gostilničarka pa jih je z začudenjem gledala. Se -bolji se je pa začudila gospodinja, ker tujca niti jenega kamenčka nista pojedla, ko so bili vendar tako dobro zabeljeni. In najbolj se je začudila naša gostilničarka, ko sta jej tujca odgovorila na njeno vprašanje, zakaj da ne poj,està tudi kamenčkov: „"Veste, dobra- mama-, kamenčki so postali zopet trdi; če jih hočete pa vi jesti, pa jih morate še enkrat dobro prekuhati, ampak brez kruha in moke, brez jajec in klobas . . .“
50 vagonov ječmena zgorelo. Na železniški progi Dunaj—Požun je dne 7. t. m. začelo goreti nekoliko kilometrov vzhodno dd Dunaja pri kraju Lassen skladišče, v katerem je bilo shranjenih 50 vagonov ječmena. Kljub pridnemu gašenju je zgorela s-koraj vsa ječmenova zaloga. Vzrok požara je popolnoma neznan,
Obleka iz šote. Švedski listi poročajo, da se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo švedskemu inženirju Fegrenu izumiti način, kjako je možno izdelovati iz šote vlakno, iz katerega bo možno izdelovati J zelo trpežno Obleko, ki bo imela to prednost, - da bo S zelo poceni. Nova izumitev se je tako dobro obnesla, da so začeli graditi tri tovarne, v katerih se bo izdelovalo vlakno iz šole.
Sreča. K mizi v gostilni je zahajal tudi neki računski uradnik, Radi smo ga imeli; bil je majhen in neznaten, vedno vesel, poln upanja na boljše čase; zdelo se nam je, da vedno sanja, kako bode še enkrat bogat in srečen. Mesečno je imel plače 200 K ; bil je sam, rekli so, da; za-se porabi mesečno 150 K, drugih 50 K pa stavi v loterijo in za srečke. In večkrat nam je o tel? stvareh razlagal svoje misli. Na tihem si je želel velik dobite,k, zadovoljen bi pa bil tudi z manjšim. Že kakih 2000—4000 K bi bila lepa terna. Pred vsem bi si kupil s takim 'dobitkom zlato uro, kakoršno ima njegov načelnik v uradu. Ko bi pogledala na. uro, čutila bi se oba enakia z e-nakima urama. Imel je nečakinjo zelo rad in poznal je njeno željo po lepi obleki, po klobuku kakor so v modi, kakšno razočaranje in veselje bi ji napravil. Potem bi neka j stotakov odrinil pogorelcem v 'domačem kraju. Hčerko svoje postrežniee, Id je vsa jetična, bi poslali za nekaj mesecev v bolnico za bolne na pljučih.. Pa tudi sam bi napravil kako daljše potovanje. Tako nam je skoro vsak večer razlagal to svojo bodočo srečo,. In pri tem ga ni nič motilo, če m mesec za mesecem mineval, pa ni ničesar zadel v loteriji in ne pri srečkah. Ako smo ga povpraševali, kdaj bo kaj, je vedno ponavljal, (da še ni vseh dni konec in da enkrat vendar le tudi njega obišče sre-I 5a. Nedavno sem zopet prišel po ‘daljšem potovanju’ j na tujem v to družbo, kjer me že več mesecev ni bi-j lo, in ker računskega uradnika) tudi ni bilo, sem v-\ prašal, kje da je. „Ali še ne veš‘\ mi ie rekel obrni-j z ni tovariš, „ta revež se je astre» il.* -■ „Ni mogoče, j Kako pa je .prišlo do tega?“ — „Zadel je v loteriji j glavni dobitek . . .“
Dopisi«
Maribor. Za okrajnega žitnega nadzornika je imenovan nadučitelj na nemški šoli v Pobrežju, J. Seidler. Žitni nadzorniki imajo nalogo, da nadzirajo ali je vse žito. ki je v mlinih, naznanjeno oblasti ali ne in ali se vrši uporaba žita v pravilni meri,
(Maribor. Danes ob Ml, uri dopoldne je mariborski župan dr, Sehmiderer izročil štirim domačim polkom srebrne rogove, dar mariborskega mesta.
Crešnjevci pri Radgoni. Na gostiji Neudauer-Topolnik se je nabralo 10 K za Slovensko Stražo in 9 K za Rdeči križ. Hvala!
Makole. Tukajšnji stražmojster Jože! Kocbek je za svojo požrtvovalnost kot orožnik na Rusko-Polj-stoeiri bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje,
Celje. V bližnjih dneh bo prodajala mestna občina svinjsko mast, olje in druga živila v hiši bivšega trgovca Ferjana; na Rotovškem trgu.,
Trbovlje. Igra »V Ljubljano jo dajmo,« katero je priredil dne 3. t. m. telovadni odsek »Orel,« je dobro vspela. Rdečemu križu se bo iahko poslala lepa svota denarja. Ker mnogi niso dobili prostora, se bo igra dne 17. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne v Društvenem domu ponavljala, koje čisti dobiček je zopet namenjen Rdečemu križu. Cene vstopnic kakor zadnjič : sedež na galeriji 120 K, parterni sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin, stojišče 50 vin. Po predstavi šaljiva pošta, tamburanje, prosta zabava. Z ozirom na blagi namen prireditve vabi odbor k obilni udeležbi.
St. Lenart pri Laškem. Martin Lapornik, posestnik v St. Lenartu, je daroval 19 K za slepe vojake namesto venca na grob umrlega Ivana Drobnič, trgovca v Laškem trgu.
Mlini im žrmlje.
Ob sklepu uredništva se nam uradno poroča, da je sedanja vladna odredba: glede mlinov in žrmelj samo začasna. Tekom tega tedna bodo posebne komisije pregledovale mline in stehtale žito in moko. Polovico zalog žita in moke v mlinih se bo oddalo državi, vse drugo pa ostane kmečkemu prebivalstvu. Ko bodo komisije končale delo, bodo mlini lahko mleli zopet kakor dosedaj, seveda samo za tiste, ki bodo za svoje žito imeli dovoljenje okrajnega glavarstva. Tudi na žrmljah se bo, kakor se nam je zatrdilo, zopet lahko mlelo, ai še le tedaj, ko bo cesarska narne-stniia izdala tozadevno dovoljenje. Naše uredništvo je opozorilo oblast, da je nujno potrebno, da se domači mlini oprostijo zapore, ker jo mnogo posestnikov, viničarjev in najemnikov brez moke, ker mlini radi suše dolgo časa niso bili v teku. Okrajni komisar dr. Kramer je obljubil, da bo našo željo naznanil cesarski namestniji, — Se enkrat pa opozarjajmo občine, da takoj vložijo prošnje na cesarsko namestnijo za oprostitev domačih mlinov.
Ustnica uredništva»
Brezno: Ne smemo poročati. — S v. 'M a r-jeta ob Pesnici: 'Le mirno kri ! Glede žrmelj na: napravijo občine takoj dobroutemeljeno prošnjo na cesarsko namestnijo Krčevina pri 'Mariboru: Zberite vse zanesljive priče in se pritožite o neprimerni agitEfciji doličnoga na okrajni in deželni šolski svet. — Nekaterim naročnikom: Prihodnja petkova „Straža“ bo zopet prinesla daljši seznam padlih,, ranjenih; in vjetih.
1 Nawtèje dnwiilo Niegwä ces. fg| In kraji apostolskega Veličanstva
za TErojnooskrSjov&Iiiie namen©«
la loterija w denarly vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625,000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.0C J kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne-
Cena greche 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
€. kr» generalno ravnateljstvo za državne toterli© (oddelek za debrodešn® lofotije).
Naročajte in razširjajte „Stražo4’!
«'«MTàtiìMiUI