TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. - Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. C/%/. H LETO VI. LJUBLJANA, dne 26. junija 1923. ŠTEV. 73. Politični odhod ljutomerske železnice. Pretekli ponedeljek in torek dne 18. in 19. junija se je vršil politični obhod železniške zveze Ormož-Lju-tomer in Murska Sobota in sicer za oni del, ki leži v okolišu ljutomeiv skega političnega okraja. Razpis in prireditev političnega obhoda se je bila iz neznanih razlogov za celo četrtletje zavlekla in je vladalo med prebivalstvom že veliko ogorčenje nad tem, da se že od novega leta vršijo zemeljska in gradbena dela, ne da bi se uvedlo razglasitveno postopanje in da bi se bilo vprašalo interesente za mnenje in jim dalo priliko, da izrazijo svoje želje in zahteve. Politični obhod trase se je izvršil brez vsakega incidenta in je prišlo povsod do sporazuma. Zastopnik gradbene sekcije inž. Pristovšek je ugodil vsaki utemeljeni želji interesentov. trgovske in obrtniške kroge je v imenu zbornice zastopal pri komisiji g. Lovro Petovar, zbornični SVM a 'n Posestnik v Ivanjkovcih. Med važnimi protokolarnimi izjavami bi bilo omeniti, da je bila po načrtu dovozna cesta pri kolodvoru Veržej tako izpeljana, da bi imeli prebivalci občine Krapje zelo neugoden dovoz, odnosno za kakih 150 metrov daljšo pot. Vsled tega se je protokolirala zahteva interesentov, da naj se dovozna cesta uredi tako, da se bo tudi Krapen-čanom po možnosti ustreglo. Pričakovati je, da se bo zadevi ugodilo. V Ljutomeru kolodvor še ni določen in je sedaj novi projekt nekoliko za Glavnim trgom res v vsakem oziru v ugodnem položaju in se je zanj izrekla večina interesentov, med njimi tudi zastopnik trgovske zbornice. V Uutomeru se bo po otvoritvi nove železnice ustanovila glavna carinarnica namesto dosedanjih dveh carinarnic v Gornji Radgoni in Murski Soboti. V to svrho se bodo dali najbolje porabiti objekti sedanje lju-tomerške železniške postaje. Nova postaja pa bi bila poleg ugodne lege za poldrugi kilometer bližje sredini trga in bližje tudi vsem na spodnji strani Ljutomera ležečim občinam, ki gravitirajo na ljutomersko Postajo. Zato bi tudi odpadlo posta-lal|sče pri trgu, ki je bilo poprej za- htevano ob priliki trasijske in postajne komisije. V interesu celega ljutomerskega trga je, da se ta nov projekt v resnici izvede. Zemeljska dela in gradba malih objektov že na celi črti med Ljutomerom in Ormožem prav intenzivno napredujejo. Vendar dela vse skupaj utis, da se ministrstvo saobra-čaja, odnosno direkcija za zgradbo novih železnic še ni odločilo, ali naj bo to prvo- ali drugovrstna proga. Sedaj pa se vedno bolj opazuje, da se od tega načrta popušča in projekt povsod utesnuje in skrčuje. — Splošno prevladuje utis, kakor da se hoče tu namestiti vsa stara šara, ki je preostala iz demobilizacije in ki jo drugod niso mogli dosedaj uporabiti. Proti takim mahinacijam in poskusom moramo najodločneje nastopiti. Most čez Muro se hoče napraviti provizoričen in bo vzdrževanje tega mosta, na katerem se nahaja nebroj vijakov, katere treba vsak dan pregledati, veliko stalo, stala bode pa tudi veliko zamenjava mosta s trajnim. Potreba bi bila torej, da se ministrstvo enkrat jasno odloči, kaka da naj ta proga bode in da se naj potem v tem pravcu enotno celi ustroj izvrši. Naši interesi zahtevajo, da se naj zgradi prvovrstna proga, to je, da bi nosila 20 tonske vozove, ker je vendar dana mogočnost, da bi se razvil tukaj tranzitni promet v Ceho-slovaško in tudi Nemško Avstrijo. Lažje bi se pa v tem slučaju le priključni deli popravili, kakor pa ti in še nova železnica. Zgleda tudi, da se gradba ne more razmahniti tako, kakor bi se lahko in to vsled pičlega stanja blagajne. Zato bi bilo nujno potrebno, da se nadaljni gradbeni kredit, ki je kakor poročajo časopisi, že odobren, tudi nemudoma nakaže sekciji v Ljutomeru. Končno bi bilo želeti, da se politični obhod za ostale dele prekmurske železnice čimpreje izvrši, ker je to v interesu prizadetega prebivalstva, posebno pa gospodarskih krogov, kakor tudi pospešitve gradbenih del. >van Mohorič: Telefonske zveze za glavni medkrajevni promet. a) Ljubljana-Zagreb. Zato bi bilo po mojem mnenju tudi v prvi vrsti posvečati pažnjo direktnim zvezam med glavnimi mesti to so Ljubljana, Maribor, Zagreb Beograd ter Trst, Gradec in Dunaj odnosno v širšem okrožju Ljubljana, Zlirich, Miinchen, Frankfurt, Berlin! itd. V tem oziru pa smo baš zelo na slabem. Dan na dan čujemo pritožbe o slabih zvezah z Zagrebom, o ved-nem motenju pri pogovorih, o težavnosti dobiti spoj in drugih neprili-kah. V Zagrebu je denarna in blagovna borza, s katero morajo delati naši denarni zavodi. Potom Zagreba dobivamo večji del časopisnih pomočil; tam imamo ravnateljstvo drž. železnic in nebroj drugih poslovnih stikov. Poleg tega nam mora Zagreb Posredovati stike z Beogradom. — ^edanje zveze so, kakor sem že dvodoma omenil, popolnoma nezadostne, da bi obvladale ta promet ,n vsled tega trpijo naši denarni za-^°di, od katerih včasih celo dopoldne dobi samo eden zvezo z Zagrebom. Potem trpi tudi cela naša čas-n,karska poročevalna služba, ki ne more ob pravem času dobiti nujnih najnovejših vesti, ker ne dobi za sklep lista pravočasno spoja vsled pievelikega števila interesentov, ki zahtevajo zvezo. Tu je remedura nujno potrebna in se da odpomoči temu samo na ta način, da se zgradi vsaj še ena direktna telefonska zveza med Ljubljano in Zagreb >m Enako zahtevo stavijo tudi štajerski krogi glede spoja med Mariborom in Zagrebom, kjer sedaj ni direktnega voda, marveč sta vanj vključeni centrali v Čakovcu in Varaždinu, ki pa skoro cel dan rabite telefonski vod za lasten promet. — Trgovska zbornica je poslala o iem ministrstvu obširno spomenico, v kateri je utemeljila potrebo novega voda. b) Ljubljana-Maribor. Med Ljubljano in Mariborom, kjer le. Pr°met tudi jako živahen imamo štiri telefonske vode in sicer tri direktne, enega pa z vključitvijo centrale v Celju, medtem ko vodi iz Celja še en poseben vod v Maribor, na katerega so priključene Konjice in Slovenska Bistrica. Od omenjenih štirih vodov so trije iz bronaste in eden iz železne žice. Od bronasiin je naše ministrstvo pošte in telegrafov oddalo brez vsakega zaslišanja interesiranih gospodarskih krogov in brez upoštevanja interesov našega telefonskega prometa dva voda inozemcem v uporabo in sicer z i promet med Trstom in Gradcem ter med Trstom in Prago. Tako preostaja za medkrajevni promet med Ljubljano in Mariborom, ki je vedno bolj intenziven, samo ena bronasta žica, na kateri se drenjajo vsi interesenti. Ker zavzamejo pogovo11 državnih oblasti veliko časa, preostaja za privatnike malo časa na razpolago in še tedaj se mora vod uporabiti za daljne zveze. To je velika ovira za one poslovne kroge, katerih kupčijski uspeh je odvisen od točnega, rednega in hitrega prometa in katerih bistvo delovanja tvori nagla in neposredna telefonska informacija. Mislim, da bi baš tu morala naša centralna poštna uprava predvsem pričeti, da zboljša telefonske zveze, ker so to kraji s 400 do 500 in še več krajevnimi telefonskimi naročniki, katerih velik odstotek dnevno potrebuje medkrajevne telef. zveze. c) Ljubljana-Beograd. Prav rak-rana za celo naše go-podarstvo in za poročevalno službo je bilo in je pomanjkanje direktne brzojavne in telefonske zveze Ljubljane z Beogradom. Vsled pomanjkanja te zveze smo zgubili mnogo šanc, ki jih je našo gospodarstvo po prevratu imelo v rokah, ki jih pa vsled odvisnosti od zagrebškega posredovanja nismo mogli izkoristiti. Za to zvezo so se vodili'dolgotrajno boji in kakor izgleda, imamo sedaj nekoliko upanja, da vendarle dosežemo direktno telefonsko in brzojavno zvezo z našo metropolo. Jasno je, da kljub temu, da bo ta zveza dala Ljubljani velike nove prometne ugodnosti, da je glavni namen te zveze spoj Beograda z velikimi poslovnimi centri v zapadnih in severnih državah v Italiji, Nemčiji in Švici. Zgradba takih direktnih zvez je bila zahtevana na obeh mednarodnih pariških telefonskih konferencah. kjer so kazali baš Angleži največje zanimanje, da dobijo velike transkontinentalne telefonske zveze iz Anglije preko srednje Evrope in naše države na vzhod. — o — Hilarij Vodopivec, načelnik finačnega ministrstva : Banke in teki. INadtiljevanie.) Iz gornjih primerov vidimo, da so ključi obdavčenja v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatsko-Slavoniji in Vojvodini ne samo mnogo višji negoli v Srbiji, Bosni in Hercegovini, nego iz gornjih primerov vidimo še, da igra v prvih pokrajinah važno vlogo razmerje čistega dobička k delniški glavnici, t. j. rentabilnost, ki je mero-davna za progresijo davčnih odstotkov. V Sloveniji in Dalmaciji se ta progresija izraža in potencira na dva načina in sicer v prvo na ta način, da se od prebitka izmed 10% od glavnične imovine in faktično izplačane dividende doplača še dva procenta od onega dela prebitka, ki odgovarja 5% delniške glavnice, in od ostalega dela prebitka 4% [novela o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914, d. z. št. 13); v drugo se pojavlja davčna progresija v Sloveniji in Dalmaciji še pri vojni dokladi (ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, d. z. štev. 280), ki iznaša 30% od rednega davka, ako tvori čisti dobiček 6 do 8% vložene glavnice z rezervami vred (lastna glavnico), 40% od rednega davka, ako tvori čisti dobiček 8 do 10% vložene glavnice, 50% od rednega davka, ako tvori čisti dobiček 10 do 12% vložene glavnice, 70% od rednega davka, ako tvori čisti dobiček 12 do 14% vložene glavnice in 80% od rednega davka, ako čisti dobiček presega 14% vložene glavnice. Ta doklada po rentabilnosti odmerja se kot vojna doklada obenem s stalno 20% doklado, ki je bila s finančnim zakonom za leto 1920/21 všteta v 90% državno doklado (t. j. 20% vojna doklada in 70% kot bivša deželna doklada). > Po madžarskem zakonskem članku XXXIV. iz leta 1916, po katerem se davek odmerja v Vojvodini, Hr-vatski in Slavoniji, temelji progresija davčnega ključa na rentabilnosti, ki se izraža na sledeči način: temeljni davek za industrijska podjetja je 10%, za ostala podjetja (torej tudi za banke) 12% od čistega dobička, ako in v kolikor čisti dobiček ne presega 10% vložene glavnice; dalje 12% odnosno 14% onega dela dobička, ki iznosi 10 do vključno 15% Din 2.000 2.001 do 4.000 4.001 do 6.000 6.001 do 10.000 vložene glavnice; 14% odnosno 16% onega dela dobička, ki iznosi 15 do vključno 20% vložene glavnice; 16 odnosno 18% onega dela dobička, ki iznosi 20 do vključno 25% vložene glavnice in 18 odnosno 20% onega dela dobička, ki presega 25% vložene glavnice. V Srbiji odvisi davčna progresija enostavno od višine čistega dobička; po členu 56. zakona o neposrednih davkih iz leta 1884 iznosi davek: Din 3'5% od čislega dobička do 4 % od čislega dobička od 4-5% od čistega dobička od 5 % od čistega dobička od ____________ _______ 5-5% od čistega dobička od 10.001 do 15 000 6 % od čistega dobička od 15.001 do 20.000 6-5% od čistega dobička od 20.00! do 25.000 7 % ako čisti dobiček presega 25.000 Din. V Bosni in Hercegovini se pojavlja davčna progresija samo v odstotkih državne doklade, ki je bila uvedena s finančnim zakonom za leto 1920 21 in ki iznosi: od temeljnega davka do 2.500 D . . 100% od temeljnega davka do 7.500 D . . 200% od temeljnega davka do 25.000 D . . 300% ako temeljni davek presega 25.000 D 400% V Bosni, Hercegovini in Srbiji je torej merodavna za progresijo davčnega ključa višina temeljnega davka odnosno čistega dobička in se stopnjevanje svršava v Bosni in Hercegovini že pri osnovnem davku od 25.000 Din, v Srbiji celo že pri čistem dobičku od 25.000 Din, kar pač ne odgovarja današnjim razmeram. Iz vseh navedenih podatkov se vidi jasno, da način obdavčenja bančnih podjetij in sploh društev, ki polagajo javno račune, zahteva hitre in enotne remedure. Tudi smo iz dosedaj izloženega videli, da je tehnična stran davčne odmeritve v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini tako komplicirana, da more v konkretnem primeru le strokovnjak presoditi, da li je obdavčenje pravilno izvršeno. Nič manj težka naloga čaka cenzora, ako hoče ustanoviti, da li je davčni čisti dobiček pravilno izračunan, posebno, ako je društvena bilanca — kar se v praksi često dogaja — z davč- no-pravnega vidika nespretno sestavljena. 2e kdor sestavlja društveno bilanco, mora temeljito poznati davčne zakone. Vsled nezadostne pažnje ali vsled nepoznanja davčnih zakonov pride podjetje nevede in gotovo nehote v položaj, da se mu odmeri višji davek, nego bi mu po zakonu pripadal. To je danes tem nevarnejše, ker nimamo več centralne cenzure davčnih odmeritev; sicer pa je tudi bivše cenzurno oblastvo (oddelek finančnega ministrstva na Dunaju) ščitilo v prvem redu državne interese in se ni posebno ogrevalo za pogreške, ki so bile v prid državi in se stranka ni pritožila proti davčni odmeritvi. S temi splošnimi potezami sem hotel čitatelje orijentirati o današnjem stanju davčnih predpisov, v kolikor se ti tičejo bančnih in sličnih podjetij. Da vidimo sedaj, v katero smer sc v tem pogledu orijentira naše bodoče zakonodavstvo. Za Kumanudijevega ministrovanja je posebna komisija izdelala zakonski predlog o neposrednih davkih, s katerim naj bi se reguliralo tudi obdavčenje društev, obveznih javnemu polaganju računov. Ker bo ta zakonski načrt v doglednem času stopil v razpravni stadij našega za-konodavnega tela, vidi se mi umestno, da opozorim javnost na nekatere važnejše momente tega zakonskega načrta. Na tem mestu hočem razpravljati le oni del zakonskega predloga, kateri se bavi z obdavčenjem društev, obvezanih javnemu polaganju računov, in v prvi vrsti bodem imel v vidu banke in denarne zavode sploh. V tem delu zakonskega predloga, ki obsega člene 105 in 123, je najvažnejša novost ta, da bi društva morala plačati dve vrsti davka, in sicer davek od čiste imovine in davek od čistega dobička; davek od čiste imovine bi v progresivnih procentih iznašal 0-4 do 1-2% in od čistega dobička v progresivnih procentih 10 do 25%. — Za progresijo ni merodavna absolutna višina čiste imovine ali čistega dobička, temveč rentabilnost, to je odstotna relacija izmed zneska či-setga dobička in zneska čiste imovine; ta relacija se stopnjuje od 6% dalje do 30% in čez. Stopnjevanje, kakor je jc zamislil zakonski načrt, je ponesrečen circu-lus vitiosus, ker podira na eni strani, kar na drugi strani gradi. Odstotek rentabilnosti namreč pada in z njim pada odstotek rentabilnosti obeh vr?t davka, čim večja je čista inio-vina v razmerju do čistega dobička in raste odstotek rentabilnosti in z njim odstotek obeh vrst davka, čim manjša je vrednost čiste imovine v razmerju do čistega dobička. Z drugimi besedami: čim manjša je relativna razlika izmed vrednostjo čiste imovine in zneska čistega dobička, tem večji so odstotki, ki pridejo v poštev za odmeritev obeh davčnih vrst in narobe. Ker pa odstotki davka na dobiček rastejo hitrejše ne-goli promili davka na imovino, se more dogoditi primer, da dve banki z enakim čistim dobičkom, a z različno čisto imovino, bi plačali po členu 119, 11, zakonskega predloga različne vsote davka in siccr bi plačala večji davek ona banka, katera je izkazala manjšo čisto imovino. Naj dokažem to s primerom; (Konec sledi.) Davek na poslovni prdmet. Trgovec z dežele nam piše; Te dni kroži po časopisju uradna ugotovitev, da smo edino v Sloveniji dosedaj v redu plačevali davek na poslovni promet. V drugih pokrajinah se je priredba iz tehničnih razlogov zakasnila. S tem smo dobili uradno potrdilo za naše ponovne trditve, da sc v drugih pokrajinah ta davek ne pobira. Ne zanima nas, kakšni razlogi so povzročili to dejstvo, ampak zanima nas dejstvo samo, ki znova dokumentira specijelno slovensko davčno prakso v tem smislu, da se zakoni pri nas v Sloveniji izvajajo v polnem obsegu, dočim v drugih pokrajinah ni take »gorečnosti« za predpisovanje davčnih bremen. Naš odpor proti temu davku izza uzakonjenja ni bil usmerjen proti davku samem, ampak le proti načinu pobiranja m izvrševanja zakona. Vsakdo bridko občuti, da so mu za-branjena vsa pravna sredstva, ako pravočasno ne predloži prijave. Ravno v tem pogledu bi naša finančna uprava lahko mnogo pripomogla do tega, da bi se ostrina davka vsaj v formalnem oziru nekoliko ublažila s tem, da bi se za prehodno dobo milostnim potom dovoljeval izpreglcd dalekoseznih posledic, ki jih povzroča večkrat opravičljiva zamuda ali opustitev prijave. Naj bi se nam v Sloveniji, kjer plačujemo davek s tako točnostjo, da smo deležni javne pohvale vsi: davkoplačevalci in še bolj finančna uprava, prizna iz hvaležnosti vsaj možnost, da se takrat, kadar bi se pritožbi ugodilo, ako bi se prijava predložila, izpregleda trde poslediqe zakona. Južna železnica in njena ureditev. (Nadaljevanje.! ZAOSTANKI. Povrnitev zaostankov in štiriod-stotnih obligacij v markah se uredi na ta način: Pred 1. oktobrom 1884 izžrebane in še ne poplačane obligacije in pred 1. oktobrom 1908 do-tekli kuponi se smatrajo zapadlim in se sploh ne plačajo. Glede ostalih zaostankov se odplačajo na francoske franke se glaseče obligacije z 90 zlatimi franki in vse štiriodstot-ne marčne obligacije vključivši zaostanke po nominalni vrednosti v državnih markah. Potem se odplačajo na francoske franke se glaseči kuponi z doteklostjo vključno 1. julija 1914 v francoskih frankih in sicer kuponi triodstotnih obligacij s 6-50 Iranka, kuponi petodstotnih z 12-50 in kuponi štiriodstotnih obligacij — Serija W — z 10 franki. Devet zaostalih kuponov z doteklostjo po 1. juliju 1914 do vključno 1. januarja 1919 se odplača z dvema zlatima frankoma za kupon in osem zaostalih kuponov z doteklostjo po 1. januarju 1919 do vključno 1. januarja 1923 z 1-40 zl. franka za kupon. Plačilo po 1. juliju 1914 doteklih kuponov se bo izvršilo tekom 25 let potom žrebanja številk zaseženih obligacij, kamor so ti kuponi spadali. Morebitne izven pogodbe sklepajočih držav pri izplačilu zaostankov plačljive pristojbine gredo na breme posestnikov kuponov. Države se zavežejo, da bodo vsa na podlagi sporazuma jim pripadla plačila plačale naravnost obligacijskemu fondu in sicer do nove odredbe pri Francoski banki — Bangue de France. ZASTAVNE PRAVICE. Skupnost obligacionarjev dobi v zagotovitev svojih zahtev sledeče zastavne pravice: 1. V zahtevah družbe napram državam: v slučaju državnega obrata odškodbo za uporabo prog, v slučaju družbinega obrata pa iz naslova garancije; 2. v gotovini obligacijskega fonda. Na omrežjih družbe pride v bodočnosti v prvi vrsti v poštev pravica obratnega vodstva kot servitut uporabe z brezpogojno prednostjo pred vsako servitutno, zastavno ali hipotekarno pravico. — Zastavno pravna zagotovitev zahtev obligacionarjev na omrežjih je urejena tako, da pridejo neposredno po obratni pravici držav na vsakem omrežju takoj zahtevne pravice obligacionarjev. Izvršitve teh zastavnih pravic se sme poslužiti odbor obligacionarjev kot zastopnik skupnosti obligacionarjev šele tedaj, če ena od pogodbo sklepajočih držav ni ob pravem času izvršila svojih dolžnosti napram obligacijskemu fondu. Glede vplačila v zlatih frankih se določa takole: Zlati frank ie 20. del dvajsetfrankovskega zlata latinske novčne unije, ki tehta pri čisti vsebini 90 % 6-45161 grama. Vplačila držav se izvršijo lahko ali v efektivnem zlatu ali pa v plačilnih sredstvih onih držav, kjer je zlata cirkulacija efektivna in tore ni prisilnega kurza. Države plačajo lahko tudi v francoskih frankih in sicer na podlagi preračuna, ki se izvrši po srednjem kurzu londonske borze za dobo desetih dni; zadnji kurz mora biti osem dni pred vplačilom. Odbor obligacionarjev pa sme vplačilo v francoskih frankih omejiti na gotovo vsoto. Če v času vplačila ni nobene dežele, kjer bi obstojala efektivna in prosta cirkulacija zlata, se vplača v francoskih frankih, seveda v razmerju teh frankov napram zlatim. Če nastane v tem oziru — glede določenja razmerja — kak spor, določa kot razsodnik o njem guverner Angleške banke. Izbris uničenih, izgubljenih ali ukradenih obligacij se izvrši v Parizu in velja za to francoska zakonodaja. Davčna prostost se uredi tako, da je obligacijski fond z vsemi dohodki, ki mu prihajajo od železnice, oproščen vseh davkov, doklad, pristojbin, taks, prisilnih posojil in sploh vsakega tovrstnega plačila. Obdavčijo se torej lahko samo dohodki iz privatnega posestva. Če vrši obrat v kakem omrežju družba sama, bo morala plačati do-tični državi kot delež na dobičku 25 odstotkov onega morebitnega čistega dobička, ki prekorači zajamčeno vsoto, v kolikor se ta čisti dobiček ne uporabi za povračilo garancijskih predujmov. Oproščena je pa vsakega davka na ta čisti dobiček. Davčna prostost je deloma omejena, ker je treba plačati predvsem realne davke v breme garantiranega obratnega računa. Treba je plačati tudi rentni davek. Ta davek pa ne velja za vplačila držav na podlagi sporazuma. Slednjič je treba plačati tudi pristojbinski ekvivalent. (Koncc sledi.1 TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba JURIJA", Ljubljana Kralja Petra trg 8. Telefon št. 220. Blagovne zadruge in trgovci. Pod tem naslovom priobčuje »Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, članek izpod peresa g. dr. Basaja, ki ugotavlja, da so začeli trgovci precej močno napadati blagovne zadruge. Pri tem se obrača g. pisec proti izvajanjem članka »Pridobitne in gospodarske zadruge pa trgovski gremm«, ki ga je prinesel naš list v svoji 38. letošnji številki. Gotovo bi nas le zadovoljilo, če bi na svoja izvajanja brali protidokaze, da smo se v trditvah in mnenju o poslovanju naših konsumnih društev — o teh je bil namreč v glavnem govor — motili. Zal nam pa je, da se je gosp. pisec »Gospodarjevega« članka — sicer na glasu kot zadružni strokovnjak spustil le v teoretska razmotrivanja o velikih koristih zadružništva za konsumente v boju proti »temu, v kar se je pri nas razvila trgovina po vojni, — to je hipertrofiji trgovskega sistema na škodo drugih stanov — ki jo zaznamujemo z verižništvom« in da h koncu zaključuje s pozivom, »da na taka izzivanja odgovorimo s takim ravnanjem, ki bo naše zadruge okrepilo, trgovce pa privedlo do molka.« Na taka izvaianja pa si moramo le dovoliti nekaj opazk. Opozarjamo predvsem gospoda dr. Basaja, da ima v tej stvari posla s poštenim trgovstvom in ne veriž-niki. Prav solidna in poštena trgovina je, ki ima ves interes na tem, da se izrodki trgovine odpravijo. To pa ne velja le za posamezne poklicne trgovce, marveč tudi za one, žali-bog številne konsumne organizacije, ki so jim lepi odzivi in statuti le na- vadna krinka za tako poslovanje, kakor smo ga v našem listu opisali. Zavarujemo se proti očitku, da trgovstvo napada solidno zadružništvo. Nismo nasprotovali in tudi danes ne nasprotujemo raznim zadrugam, ki izpolnjujejo nalogo, da preskrbe ljudstvo gotovega stanu s surovinami, gospodarskimi orodji in stroji, semeni itd. Tudi ne ugovarjamo, če se priviligirajo konsumi, ki se svojih pravil in zakonitih predpisov drže in če se dajejo ugodnosti nabavljalnim zadrugam, ki naj radi prihranjenih režijskih stroškov oskrbe bednejše sloje z vsakdanjimi potrebščinami po nižjih cenah. Smo pa proti onim zadrugam, ki se šta-tutov in obrtnih predpisov ne drže, marveč trgujejo kar vsak, magari tudi »verižniški« trgovec, ki privilegije zadrug le zlorabljajo, prodajajo pa z ozirom na slabo kvaliteto blaga mogoče še po višjih cenah, kakor »oderuški« trgovec, ki mora pri enakih prodajnih cenah plačevati drugo režijo, visoke davke, ki nima transportnih in tarifnih ugodnosti in državnih subvencij. Da zadružni člani pri mnogih konsumnih društvih od dobička nimajo toliko, kakor je za nohtom črnega, gospodu dr. Basaju, ki bi tudi take slabosti zadrug moral poznati, ne bomo dopovedovali in tudi ne zadružnikom, ker to dobro vedo iz lastne skušnje. Mesto s teoretiziranjem o idealnih namenih zadrug bi nam bilo za koristi ljudstva in narodnega gospodarstva uspešno delovanje posebno konsumnih društev bolje dokazano, ako bi videli, kolika je na eni strani vrednost davščin, ki jih zadrugam, ki se pečajo dejansko z navadno trgovino, ni treba plačati in pa raznih drugih privilegijev — in koliko znaša na drugi strani dobiček, ki se je razdelil med člane, vštevši napetost med trgovčevo in zadružno (konsumno) prodajno ceno. Sodeč po vsakdanjih praktičnih izkušnjah, bi pri rezultatu obmolknil gospod dr. Basaj, ne trgovci. Kar se tiče očitka, da se ie kakor bankarslvo v sindikate organiziralo tudi trgovstvo v gremije pod pretvezo, da gre za zaščito življenskih interesov, dočim gre v resnici za brezvestno odiranje drugih stanovi!), bi gospodu dr. Basaju le omenil, da gremiji zastopajo interese trgovcev in zadrug (konsumov), ker so oboji njih člani in da so gremiji po obrtnem redu predpisane prisilne trgovske strokovne organizacije (zadruge), o čemur bi on kot zadružen strokovnjak moral bili vsekakor poučen. V prepričanju, da gospod dr. Basaj ni tako hudo mislil, kakor pa je pisal in da je imel pred očmi ie lepe sanje o idealnih ciljih zadružništva, ne pa manj lepe realnosti konsumnega poslovanja v praksi, mu njegove precej deplacirane očitke trgovstvo odpušča in ga vabi. da z njim vred sodeluje pri čiščenju »hipertrofije trgovskega stanu« tako pri poklicnih, kakor pri konsumnih trgovcih. Kreditni denar. (Poštni ček.) Medtem, ko je bančni ček kot nosilec kreditnega denarja namenjen v prvi vrsti večjim trgovskim in industrijskim središčem, kjer imajo navadno tudi banke svoja glavna torišča, je pa poštni ček po svoji osnovi kakor vsivarjen za vsesplošno vporabo posebno v manjših provincialnih krajih, kjer banke nimajo svojih ekspozitur, pač pa se tam nahajajo poštni uradi. Poštni urad pa ima danes skoraj vsaka večja vas, neglede na trge in provincijalna mesta je na ta način podana danes slehernemu možnost, se udeležiti poštnočekovnega prometa. Ta omo-gočuje vsakomur, da si na jedno-staven in priprost način ubira terjatve, zbira vplačila na svojem računu (kontu) in na podlagi te imovine poravnava drugodne obveznosti in to celo nasproti takim, ki niso sami udeleženi na poštnočekovnem prometu. Ako ima poleg poštnoče- kovnega konta še tekoči račun pri kaki banki, mu daje to še prednost, da si preostanke svoje imovine, ki jih trenotno ne potrebuje, lahko pre-'Odkazuje na svoj bančni račun, ker rou banka imovino bolje obrestuje, kakor pa poštnočekovni urad. V Jugoslaviji smo podedovali po-atnočekovne zavode po avstrijski ^Pravi, kakor n. pr. v Ljubljani za Slovenijo, v Splitu za Dalmacijo, v Sarajevu za Hercegovino in Bosno Jer v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo. V Beogradu se je v zadnjem času ustanovila tudi poštna hranilnica in se bodo stem agende čekovnega uradovanja razširile tudi na celo Srbijo, Črno goro in Vojvodino Jer imamo na ta način celotno ozem-fje spojeno v direktni poštnočekovni promet. Za sedaj obsega pa ta promet samo čekovno in pa klirinško (clairing) poslovanje. Upeljalo se pa bode tudi hranilnično poslovanje z nakupovanjem vrednostnih papirjev, dajanjem lombardnih posojil itd. K čekovnemu prometu se more pripustiti vsaka privatna oseba, trgovska tvrdka, vsako javno oblastvo, vsaka juridična oseba, družba ali zavod. Za pristop se prijavi vsak interesent pri svojem poštnem uradu, kjer se dobi brezplačno pristopno izjavo in plača temeljno vlogo 100 Din. Pravno osebo, družbo ali zavod prijavijo zastopniki, ki se pa morajo izkazati s potrebnimi listinami: izpis iz trgovskega registra, predložiti pravila itd. Izjavo z izkazi vred po-čekovnemu uradu. Na podlagi prijav in pa temeljne ^loge otvori čekovni urad račun pod gotovo številko ter s posebnim obrazcem zahteva od prijavljenca, da poda svoj podpis, oziroma pod-oise tistih oseb, ki naj bi imele pravico razpolagati z imovino s pomočjo čekov. Ako se spremene osebe, ki imajo pravico razpolagati z imovino s pomočjo čekov, mora lastnik računa zahtevati nove obrazce, da predloži nove podpise. Vlagati se more v čekovnem prometu: !. s čekovnimi položnicami; 2. s poštnimi nakaznicami in 3. s pripisom zneskov, ki jih na-kažejo s čeki drugi lastniki računov ^klirinški promet). Višina imovine na računu je neomejena in se lastniku poroča o vsakem plačilu ali izplačilu, vpisanem na njegovem računu s tem, da mu pošlje računski izpisek. Čekovne položnice so sestavljene 32 ireh delov: iz prejemnice, ki tvori Potrdilo vplačila, iz položnice, ki služi za obvestilo lastnika računa iz vpisnice za vknjižbo pri čekovnem uradu. Rabiti se smejo samo položnice, jih izdaja čekovni urad sam po ‘istmkovem naročilu na podlagi pogonih- naročilnih obrazcev, ki se rru> nh pošlje v ta namen. iiM; Po\ožnicami se morejo oprav-vPlačila na vsaki pošti,- toda v i o na račun, na katerega se glasi položnica. To se mora izpolniti s c * miom ali pa s pisalnim strojem. Za 'datum se mora navesti dan v istini opravljenega vplačila. Prejemnica se opečati pri vplačilu s poštnim pečatom in vrne prinoscu kot potrdilo vplačila. Položnica in vpisnica se pošljete čekovnemu uradu, ki pripiše vplačani znesek lastniku računa m ga obvesti o tem z računskim spiskom, kateremu se priloži položnica. Na prednji strani položnice se »ahko na gornjem robu dodajo kratke knjižbene opazke, katere se tičejo vplačila, ki pa ne smejo obsedati več nego eno črko in do pet Številk n. pr.: r 14/5, F 234/2. Ako se porabi zadnja stran položnice za sporočila, se mora fran-*’r