Celje 6. marca 1969 — Številka 9 — Leto XXIH. — Cena 60 par (din) STANKA LAMPRET, delavka v celjskem podjetju »Vrvica« je ena tistih žena, ki ji je zakon sodobnega življenja naložil na ramena veliko dolžnosti. Že dvanajst let je zaposlena v »Vrvici«, pridna je, ljubezniva in pripravljena prijeti za sleherno delo. Dela zato, da bi prispevala tudi svoj delež k družinskemu proračunu, s tem pa tudi k svoji samozavesti in zadovoljstvu. Stanka pa je tudi mati in kot nnnogim drugim tudi njej polnijo srce najtoplejša, najiskrenejša Čustva. _ Na tisoče takih žena je med nami in skupaj smo preživeli brez Števila trenutkov in dm. Toda en sam dan v letu je njihov praznik. ^stltamo in želimo, da bi skupno uresničili čimveč lepih misli, ki № bomo izrekli - ob tej priložnosti! Več kot običajen obisk Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher se je minuli teden mudil na obi- sku v Celju. Njegov obisk je bil pravzaprav trden delav- nik, saj je imel predsednik Kraigher od jutra do večera kar pet različnih pogovorov in obiskov. S predstavniki Cinkarne občinske skupščine ìli poli- tičnih organizacij je potekal dobri dve uri precej kritičen dialog o težavah barvne me- talurgije, investicijskih na- fožbah in o preusmeritvi pro- izvodnje v Cinkarni bolj na akomulativne produkte. Bilo je povedanih več koristnih predlogov. Med obiskom v Etolu se je predsednik Kraig- her lahko seznanil z moder- no tehnologijo in širokopo- (eznimi načrti strokovnega ti- ma v tej kemični tovarni, kjer komaj dobrih 100 zapo- slenih ustvarja letno več kot Ш milij«.iov dinarjev realiza- cije. Predsednik skupščine Slovenije je bil zadovoljen tu di z razgovorom na akti- vu komunistov srednješolcev, kjer so govorili o različnih vidikih izobraževanja. Popol- dne se je udeležil še otvoritve razstave o slavni XIV. divizi- ji, ki slavi 25. obletnico svo- jega pohoda na Štajersko, vtem ko je S. Kraigher zve- čer na Teharju prisostvoval zboru volivcev ter se tu za- vzeto udeležil razprave. Obširneje o njegovem obi- sku tokrat ne bomo poročali, ker je uredništvo pripravilo za naslednjo številko Novega tednika poseben intervjq s predsednikom Kraigherjem, v katerem bo dal odg^ovore na nekatera vprašanja, načeta že med lajegovim zadnjim obi- skom v Celju. F. K. VR£ME OD 6. DO 16. MARCA Pomembnejše padavi- ne s snegom deloma do nižin pričakujemo nekako 8. in 10., 13. ter 15. in 16. marca. V osta- lem bo suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči. Dr. V. M. V »Perspektiv- peni programu vo- ¿ooskrbe področ- ja Rog- Slatine« (,brtno komunal- nega podjetja be- femo: »Sredno- fočna in dolgoroč- na programa, ki jo izdeluje ... za posamezna večja paselja in na pod- lagi ocene stopnje rasti za ostala na- selja in skupine naselij z ozirom na štetje po regi- stru ... ter z ozi- rom na demograf- sko - ekonomske značilnosti... ki izkazuje porast.« Upamo, da vedo, kaj hočejo in da bodo pri realiza- ciji programa na- šli tudi glavni sta- vek!? ENAKE PRAVICE ŠE NE ZAGOTAVUAJO ENAKIH MOŽNOSTI • Pred nami je praznik. Dan, ki smo ga po- svetili borbeni, delovni ženi. • Ali je še potreben, vprašujejo nekateri; zdaj, ko smo ji že zagotovili enakopravnost. Toda - ali smo res? • Gre za ta »ji«, ki ne živi nekje iz-yen nas, gre za »njene« probleme, ki morajo biti - našM . Gre za bitko s časom, z ekonomizacijo življenja in misli, ki včasih odrinejo vse, česar ni mogoče zmeriti z metri ali stehtati s tonami. • Zapisali smo: enaka pravica do dela. Ven- dar je med nezaposlenimi največ žena! Rekli smo: so delovna mesta, kjer ženske ne bodo delale. In vendar delajo, kajti srečne so, da delo sploh imajo! • Res je - praznik je tu. In kot sleherno leto, vidimo te stvari zdaj mnogo jasnejše. Upajmo, da ne samo danes in jutri! Bilo je nekaj čez deseto ponoči. Po Ipavčevi ulici so hiteli ljudje. Bolj ko ne vsak sam zase. Le red- kim se je še ljubilo pogo- varjati. Preskakovali so luže, se umikali zadnjim ostankom snega, v mislih pa so gotovo že bili doma — v bolj ali manj topli sobi, bolj ali manj prist- nem družinskem vzdušju, ob obilnejši ali skromnej- še večerji. Delovni dan je zanje končan ... Kot da bi šla proti to- ku, pa se je tudi tisti ve- čer tu in tam kakšna že- na prebijala v nasprotno smer. V »Metki« se bo namreč ob desetih začelo delo za nočno izmeno. Vsak tretji teden pridejo na vrsto. In takrat noč za nočjo doživljajo isto — pusto pot, oglušujoč ro- pot in značilno »lebdenje« okrog enih, dveh ali treh zjutraj, ko delajo samo še roke, misli pa spe. Pri vratarici si »dober večer« in »lahko noč« po- dajata roki. Tu in tam pa- de kakšna vesela na račun tistih, ki šele začenjajo. Potem pa pridejo in od- idejo še zadnji, vratarica spusti zavese na oknih svoje hišice in začne se noč... (Dalje na 6. strani) voznik je odpeljal Kolesarica MARJANA NA- TEK, 25, iz Ponodora se je peljala po cesti I. reda proti Gomilskemu, ko jo je dohitel voznik tofvome- ga avtomobila. Pri prehite- vanju jo je avtomobil zbil na desno stran ceste, kjer je obležala poškotdovana. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. Voznik ni po- čakal na kraju nesreče. nesrečno prehitevanje Vo23iiik osebnega avto- mobila KAREL BLAZIN- ŠEK, 26, iz Selc je voail iz Škofje vasi proti Celju, za njim pa motorist LUD- VIK PODGORéEK, 36, s Frankolovega. Ko je vob- nik avtomobila hotel zavi- ti v levo, ga ije začel moto- rist prehitevati po letvi strani. trčenju se je Podgoršek laže poškodo- val. škodo ¡na vomlih so ocenili na 850 dinarjev. brez vozniške- ga dovoljenja Voenik brez vozniškega dovoOoenja MARIJAN SI- MONCIC, 22, iz Račice pri Zidanem mostu, se je pe- ljal z osebinim a/vtomobi- lom iz Loke proti Sevnid. V Smaffijoi più Sevnici je peljal preko železniškega prehoda naprej proti križi- šču in neoiadoma zavil v desno. Zapeljal je preko železniške proge in zadel v bok železmiškega vago- na. škode je za 10.000 di- nairjev. onemogočeno srečanje MATEV2 BREŽNIK, 38, Iz Šempetra je vomi z Ostrožnega proti Dečkovi cesti v Celju, nJemu na- sproti pa J02E BRE2NIK, 21, iz Gorice, prav tako z osebndm avtomobilom. Oba sta zaivirala, iveindar se ni- sta mogla srečati, ker Je Miatevž Brežnik vozil bolj po leivi strani ceste. Te lesnih poeiccxib ni bilo, škodo na Tcezilih i» so ocenili na 3000 dinarjeiv. mopedist v pešca Pirotá Šmarju se je iz CeOja peljal mopedist IVAN NOVAK, 25, iz Še- rovega ter v Bezovju pre- hiteval dva pešča. S kr- miliom je zadel MARTI- NA PALIRJA, 18, iz Vrha pri Grobelnem, ki se je pri padcu laže poškodo- val. Mapedást je peljal še 11 metrov in se prevr- nil. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je dobil piretri možganov in zlom leve ključnice. stekel čez cesto Po Kidričevi ulici v Ve- lenju je vozil z osebnim avtcmobilom FRANC MARTINČIC, 30, iz LOU" bljane. Ko je pripeljal do mostu preko Pake je ste- kel čez cesto otrok SIL- VO DEJCBAER, 9, dz Velenja. Voznik ga je skušal obvoziti, vendar ni uspel. Otrok je dobU laž- je poèkcdbe. v drevo Voznik osebnega avto- mobila JANKO ŠTR- BENK, 28, iz Velenja je vozil po Kidričevi cesti. Zaradi prehitre vožnje je vozilo v ovinku zaneslo, da je treščilo v drevo. Lažje poškodbe je dobila sopotnica TATJANA HAR- TMAN, škodo na avtomo- bilu pa so ocenili na 6 tisoč dinarjev. osebni avto v avtobus Nesreča se je zgodila na Teharju pri Celju med voznikoma osebnega av- tomobila ALFONZOM STRGARJEM, 38, iz Ce- lja in avtobusa LUDVI- KOM RIBIČEM, 51, iz Prožinske vasi. Avtobus je voaü iz Celja proti Teharju, ko je po klancu navzdol pripeljal voznik Strgar in pri zaviranju trčil v prednji del avto- busa. Osebni avtomobil je zasukajo za 180 sto- pinj.. Strgar je dobil ma- njše odrgnine, materialne škode na voizilih pa je za 2.700 dinarjev. 13 mrtvih v avtobusu Ena največjih prometnih nesreč na celjskem ob- močju se je pripetila dne 9. decembra 1931. ob 10.53 na železniškem prelazu pri Levcu. Trčila sta avtobus »Mercedes-Benz« in vlak. Vzrok nesreče je büa zelo gosta megla in nedovoljno zavarovan železniški pre- laz. Od približno 25 potni- kov v avtobusu je bilo 13 smrtnih primerov — (8 mrtvih je obležalo na me- stu nesreče, v bolnici pa še 5) — 9 potnikov pa je bilo težko ranjenih, med njimi tudi šofer avtobusa. Škoda na avtobusu, ki je bil popolnoma uničen, je bila ocenjena na 150.000 din tedanje veljave. (zgod. arhiv) Pred tovornjakom je ostal za^ji del vprežne- ga voza, preplašeni konj pa je odvlekel spred- njega. komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: POČASNEJŠA VOZILA Čeprav promet motornih vozil v zimskem času ni talko gost, je vsako počasno vozilo na cesti ovira hitrim motori- ziranim voznikom. Ta vozila pa tembolj ovirajo hiitrejši promet v turistični sezoni, ko šteivilo vozil dosega kritič- no mejo propustnosti na ce- stah. Med počasnejša vozila poleg težjih tovornih vozal prištevamo tudi poljedelske traktorje, vsekalcor pa vozni- 'ле vpreg. Slednji res niso številni na cesti I. reda, kljub temu pa so pri tako hitrem prometu zelo ogroženi. To potrjuje tudi, da so pogosto udeleženi v prometnih ne- srečah. Dne 26. 2. Ob 12.50 uri se je v Brodeh pri Vranskem na cesti I. reda pripetila hu- da prometna nesreča. Anton Etolinšek, 18, iz Ločice 40 pri Vranskem je vodil konja z vprego pravilno po desni strani ceste v smeri proti Celju. V isito smer je peljal s tovornim avtomobilom MS 54-49 s prikoHco 16-56 MS Franc Potočnik, 28, zaposlen pri Transportu Gornja Rad- gona. Votznik tovornjaka je v Brodeh na levem blagem preglednem zavoju dohitel vprego. Ker je bila cesta pra- zna, je začel s prehitevar njem. Med tem je s pred- niidm desnim delom tovornja- ka zadel v levo zadnjo stran voza, tajco da se je voz ob trčenju prelomü na dvoje. Zadnji ded voza je obstal na cesiti, na kraju trčenja, s prednj^im delom pa je spla- šeni konj zxürjal proti C^ Ijam. Vodnik konjske vprege Anton DoMnšek je padel z voza, vendar se pri tem ni poškodoval. Ivan Doünsek, 66, iz Zaplanine 52, ki je pred nesrečo prav tako sedel na vozu, si je pri padcu zlo- mil nogo. škoda na obeh vo- zilih znaša okoli 500 dinar- jev. Na prazni, metra široki cesti, bi lahko voznik tovor- njaka s ptraivilnim prehiteva- njem peljal mimo vprege brez posledic. Po nesreči je votznik izjavil, da je med pre- hitevanjem zaviral zaradi te- ga, kea- je v wfvratnem ogle- dalu opažal za seboj nek ose- bni avto, ki ga je nameiraval prehitevati. Med zaviranjem naj bi ga zaneslo v desno, kjer mu je blokiralo prvo de- sno kolo. Komisija za tehnič- ne preglede v SIP Šempeter je po pregledu vozila ugoto- vila, da je le-to brezhibno. Tudi sledovi zajviranja na kraju nesreče izključujejo navedbo vccmiaa. Prehitevanje, zaradi katere- ga so tako šteivilne promeine nesreče. Je treba opraviti ta- ko, da s tem ne oviramo dirugih prometnih udeležen- cev. Varno je mogoče prehi- teiti le v primeoni razdalji od prehitevaj očega vozila. Za varno prehitevanje je upoštevati pot osnovnih na- čel: upoiraba vzvratnega ogle- dala, prosta in pregledna ce- sta, uporaba smerokaza, hu- pe ali luči za opoizioritev voz- nika ter ijomaknltev na sre- dino cestišča. Od teh načel- nih pravil so dopustna le manjša odstopanja. Jožica Jurjec, 28, Celje,vre- zala se je v prste na roki; Anton Poženel, 33, Cerovec pri Šentjurju, z lopato si je poškodoval prst leve roke; Ivan Skrabar, 22, Šempeter, pri dedu si je poškodoval levo zapestje; Zvone Marci- uš, 45, Celje, zaboj mu je padel na nogo in mu poš- kodoval levo stopalo; Ivan Kovač, 24, Brezova pri Smartnem v R. d., delovna nesreča, poškodovano desno zapestje; Albina Ovtar, 49, Ce]je_ padla pri delu, poš- kodba prsta desne roke; Franc Mastnak, 23, Debro pri Laškem, delovna nesreča, poškodba dveh prstov na le- vi reki; Franc Bizjak,, 35, Letuš, vsekal se ¿s v palec leve roke; Jože Mlakar, 24, Brezje pri Laškem, hlod mu je poškodoval levo nogo; Avgust Rebernik Glcboče pri Vojniku, delo\'na nesreča, poškodovana dva prsta des- ne roke; Srečko Drozg, 18, Sp. Sečovo pri Rog. Slatini, delovna nesreča, poškodova- na desna dlan; Marija ž avs, 72, Ivenca pri Vojniku, s sekiro si je poškod:vala des- no stran glave; Ludvik Gra- dič, 22, Gorica pri Slivnici, delovna nesreča, poškodova- ni vsi prsti desne roke; An- tonija Rezar, 47, Celje, s kladivom se je udarila in zlo- mila prst leve roke; Fani Pajk, 40, Lašk3, na stekleni- ci se je vrezala v pa'.ec des- ne roke in Enver Búhala, 22, žeče pri Konjicah, delovna nesreča, porezal se je po desni podlahti. CELJE Poročilo se je šest parov, od teh: Branislav Tasič in Miroslava MUojevič, oba iz Celja ter Franci Ljubic, Us- tje in Darinka Novak iz Ceaja. HRASTNIK Jožef Zabrložnik, žabjek 25, Trbovlje in Jožefa Sivko, Novi log, Hrastnik; Ervin Sentjurc, Bmica 18 in Ga- brijela Golotih, Brdce; Kari Aplenc, Hrastnik in Betika Strok, Hrastnik ter Kari Kim, Log in Marjeta Кшп- lane, Hrastnik. LAŠKO Anton Mežnar, Radeče in Terezija Plevel, Radeče; Ja- k»b Kožar, Vrhovo in Ne- venka Bevčič, Zidani most; Alojz Koritnik, Podkraj in Majda Mekše, Obrežje pri Zidanem mostu. ŽALEC Ivan Košir, 25, Petrovče in Ana Kuder, 25, Pongcrac. CELJE Rodilo se je 10 dečkov in 21 dekilic. HRASTNIK 1 deček. LAŠKO Ana Strehar, redila je deč- ka. CEIJE Jožef Krivec, 71, Rovte; Tanja Belej, 1 mesec, Bab- na gora; Milena Fogler, 56, Zagreb; Ivan Naraks, 68, Lo- če; Rudolf Halužan, 55, Brod; Jožef šuperger, 65, Li- boje; Mato Klopotan, 76, Ce- lje; Angela Pleterski, 56, Ce- lje; Alojz Dakskobler, 81, Slovenske Konjice; Roza Cene, 73, Spodnje Laže; Ivan Košir, 65, Zidani most; Franc Kaker, 60, Raduha; Franc Vertovec, 70, Celje in Jožef Koševe, 53, šmiklaivž pri škofji vasi. C^ORNJI GRAD Frančiš.ka Fale, 77-, preužit- kairica. Dol in Marija Rifelj, 83, c^ebna upokojenka. Gor- nji grad. HRASTNIK Eva Galim, 50, gospodinja. Dol pri Hrastniku. LAŠKO Bolfenk Pere, 83, posest- nik, Zidani most; Marija Šunta, roj. Oblak,. 76, Stari dvor; Mihael Pimat, 76, kmet, Olešče; Jurij Zapušek, 68, kmet. Breze; Anton Ker- šin, 93, preužitkar, Polana (najstarejši čilan krajevne skupnosti Jurklošter). LJUBNO OB SAVINJI Marija Kopin, 73, osebna upokojenka, Okonina; An- tonija Prislan, 56, kmetoval- ka, Radmtrje in Alojz Pod- križnik, 35, Žagar, Radmirje. ŠMARJE PRI JELŠAH Leopold Kos, 72, Ortnice; Marija Koprive, roj. Polšak, 74, Topolcvo; Aleksander dr. Hrašovec, 84, Šmarje; Pavel Gajšek, 66, Završe pri Gro- belnem in Brigita Stiplovšek, roj. Tkalec, 74, Topole. ŽALEC Fi-ančiška Stropnik, roij. Bla- šič, 81, Griže; Janez Zavšek, 58, upokojenec, Polzela; An- tonija Kučar, 78, poljedelka, Matke; Marija škafar, roj. Dimec, 78, gospodinja. Go- tovi je; Marija Jerman, roj. Zagožen, 70, kmetovaUia, Mar rija Reka; Gregor Rajh, 79, in/v. upokojenec. Svetli dol; Marija Volavšek, roj. Kru- leč, 71, soc. ixxipiranka. Pol- zela, Maksimiljan Robnik, 72, upokojenec, Zagrad; Frančiška CvikI, roj. Rehar, 84, preužitkarica, Galicija; Marija Senica, roj. Ašič, 73, gospodinja, Žalec; Amalija Vervega, roj. Guček, 57, go- spodinja, Celje; Antonija Pri- slan, 55, poljedelka, Radmir- je; Ivan Verdel, 78, delavec, Zavrh pri Galiciji; Anica Vratnik, 8 let, uičenka, Do- borovlje in Neža Pavline, roj. Seme, 75, gospodinja, Vrbje. V mesecu februarju je umrlo v Radečah pet članov društva upokojencev: Marija Sunta, 77; Frančiška Sabot- nik, 84; Franc Kajič, 80; Ja- nez Košir, 66; odbornik dru- štva, zelo agilen in zvest to- variš in Ivana Rasperger, 82. POPULARNA GOSTA Jazz koncert, na kate- rem sta sodelovala Senka Velentanlić in tenor sakso- fonist Hank Mobley, je privabil v dvorano Narod- nega doma malo gledalcev. Res je, da koncert ni imel komercialnega značaja, ven- dar je bil kljub temu na Izredno visoki kvalitetni ravni. Še posebej je prese, netila Senka Velentanlić ki ne nosi zastonj imena »prva dama jugoslovanske, ga jazza«. Foto: Tone VRABl hank mobeley razbijanje v gostilni LOJZE PRAŽNIKAR IN VI- LI GROBELNIK STA RAZBI- LA VES INVENTAR V GO- STILNI ALOJZIJE VREČAR V ZABUKOVICI. ŠKODE JE ZA MILIJON SDIN. Petindvajsetletni JOŽE PRA- ŽNIKAR ter dve leti " starejši VILI GROBELNIK, oba do- ma iz Zabukovice, sta v ne- deljo zvečer, ko je lastnica gostišče že zapirala prišla y gostilno v Zabukovici. Lastni- ca, ALOJZIJA VREČAR jim« ped izgovorom, da sta že do- volj vinjena, ni hotela datí Pijače. To je mladeniča baje, tako razsrdilo, da je prišlo do bučne razprave. V ogor- čenju sta se nato spravil najprej nad steklenino, ki j® bila na točilni mizi. Toda tudi to razbijanje j'' ni pomirilo. Ko jima j® zm^jkalo stekla na točU^ mizi, sta se spravila na vitri' ne. V nekaj minutah sta raz- bila vso steklenino in inven- tar. Po prvih ocenah sta P^ vzročila škode za približni' milijon starih dinarjev. ^ zaključka, redakcije nisiH" gli izvedeti uradno oceno š^ de, niti kako so dogodki to^ no potekali. Preiskava ј^ teku. senka velentanlić: Avtüturisucno društvo Iz- ^ bo ponovilo aprila iz- ¡^ y München. Udeleženci si ogledali mednarodni se- S obrti. 'pros'^ mesta so se za jgd največje razstave grad- ii strojev v Evropi BAU- ^ lei bo v Münchnu. PQ 9. marca organizira Iz- vsak dan posebne av- v^iisne prevoze na svetovno ^venstvo v hokeju, ki je v ^ >ljani (B-skupdna). Prija- ^ v poslovalnici Izletnika. 21. do 23 marca bo ve- p) tekmovanje v smučar- ^ poletih v Planici. Prvi jj drugI dan bo iz Celja jdpeljalo po 17 Izletnikovih ^busov, ki bodo v glav- pgin napolnjeni s šolsko mla- jjjno. Nekaj prostih mest je ^ samo za nedeljo, 23 mar- cs Kompas prireja, 8. m 9. jiarca dvodnevni izlet na punaj Izletniki si bodo 3g!edali velesejem. ponedeljek, 17. marca ob 20. uri v Narodnem domu: vio l o n č e 11 s t MILOŠ SADLO pri klavirju ACI BERTONCELJ ¡Prodaja vstopnic v glas- Ibeni šoli Prejšnji teden se je pripe- à nevsakdanja nesreča v 'fflici pri Vojniku. Alojz MVC je v šupi, ki mu slu- /tudi za garažo, popravljal 'rano. Pri delu je uporabljal udi sekiro. Z njo je namreč tbijaJ ohišje brane. K njemu p slučajno prišla njegova 72 et stara mati Marija 2mavc. ied pogovorom z materjo je Uojz nadaljeval z delom. Pri »n mu je z ročaja odletela Sabo nasajena sekira tako ne- srečno, da je udarila mater v ?lavo. Ponesrečenko so takoj prepeljali v celjsko bolnišni- co, vendar je bila poškod- ba tako huda, da je Marija Žmavc čez nekaj dni umrla. r I nočnem klubu hote'a . ^ia je od sobote nov pro- boçat, kot doslej le jJ^^okdaj. Nastopaj» tri ^^Ike _ stnptizete (na ^^ Hany), madjioničarka, jl^'falka onja In skupina če- art'stov na trapezu în lokomotiva in avto AVIOMÜBIL POPOLNOMA UNIČEN, POTNIKA POŠKO- DOVANA V nedeljo ponoči se je zgo- dila huda prometna nesreča na železniškem prehodu v Uolnem Boštanju. Železniške nesreče na prehodih imajo najhujše posledice, to pot, pa je na srečo uničen samo avtomobil. Voznik osebnega avtomobi- la FRANC POTOKAR, 31, iz Ljubljane je vozil po cesti II. reda iz Krškega proti Rade- čam Na železniškem preho- du v Dolnem Boštanju je opazil, da so zapornice spu- ščene. Zapeljal je v levo mi- mo njih na želea.iiško progo in obstal med tiri. V tem trenutku je iz Trebnega pri- peljal potniški vlak št. 6739, katerega lokomotiva je zade- la avtomobil in ga potiskala približno 200 metrov pred se- boj preko mostu čez Savo. Pri tem je iztirilo kolo loko- motive. tako, da je vlak ustavil. Avtomobil je bil po- polnoma uničen, saj so ško- do na Fiatu 1300 ocenili na 30.000 dinarjev. Potnika, voznik in njegova žena DANICA POTOKAR sta k sreči ostala nepoškodovana, ker sta pred trčenjem skoči- la iz avtomobila. K sreči sta pravočasno opazila vlak. Kot kaže je voznik pripe- ljal proti železniškemu preho- du s precejšnjo hitrostjo. Ko je opazil spuščBLie zapornice se je hotel izogniti trčenju in je zavil mimo njih. Nesreča pa bi bila lahko mnogo huj- ša, kot je bila. NI2JA RUDARSKA ŠO- LA V CELJU. Kakor se nam poroča, je deželna vlada za Slovenijo odloči- la, da se ustanovi v Celju nižja, rudarska šola, v ka teri se bo pričelo s po- ukom s 1. oktobrom t. 1. Rudarskemu nadsvetniku Pimatu se je stavila гш.1о- gá, preskrbeti na licu me- sta potrebnih prostorov za to šolo. Ta sklep vlade po- zdravljamo prav iskreno, ker dobi mesto Celje s tem jako lep zavod in bo tudi učencem dana prilika izvrševati za montanistič- ne študije tako potrebne ekskurzije v bližino Celja kakor npr. v Velenju, Za- bukovco, Hrastnik. Trbov- lje itd. PODMORSKI PREDOR med Angleško in Franco- sko se bo v doglednem ča- su pričel graditi. Delo bo trajalo 5 do 6 let. Predoir bo omc^očil vsak dan pre voz 30.000 potnikov in 30.000 ton blaga. Brzovlak bo rabil Lz Londona v Pa- riz samo 6 ur. ŠTEVILO BREZPOSEL- NIH na Dunaju še vedno narašča. V zadnjih tednih Je naraslo število tedeoisko za povprečno 20.000. Danes je na Dunaju nad 50.000 brezposelnih, od katerih jih 19.000 vleče podporo. NOVA DOBA 1919 VELETRGOVEC ANTON KOLENC je v svoji oporo- ki zapustil za razširjenje in dopolnitev Javne bolni- ce v Celju 500.000 fcron, katere je javna bolnica smotemo koristila v času med obema svetovnima vojnama. PRETEP — Na občnem zboru čevljairsike zadruge Ceije se je dne 7. marca 1920. začel pretep radi ne- rodnosti v hotelu »Pri po- šti«, Do pretepa je prišlo zaradi nosogrlasja, ali naj bo občni zbor v sloven- skem aJi nemškem jeziku. (zgod arhiv) 6. marca ob 17. in 20. uri v Samopostrežni restavraciji velika modna revija v or- ganizaciji veleblagovnice Kastner-Oehler in Izletnika. Nastopa trinajst mane- kenk! Vsak udeleženec bo prejel katalog veleblagovni- ce, med prireditvijo bo tudi žrebanje. Prodaja vstopnic pri Izletniku. 6. marca: tekmovanje žen- skih ekip v strejanju, ke- gljanja! in namiznem teni- siu (tekmovanje je v pwöa- Itev Dneva žena). 7. marca ob 19. uri v Narod- nem domu centralna pro- slava v počastitev DNEVA 2ENA. Nastopajo: cicibani, harmonikarji in moški pev- ski zbor Svoboda pod vod- stvom Julija Goriča. I*ri- reditev sta pripravila ob- činska konferenca SZDL.in sekretariat konference za družbeno aktivnost žensk. V zadnjem tednu je bila celjska tržnica še kar dobro založena. Prodajalci iz Dal- macije so pripeljali že prvo špinačo (kilogram po 6 do 8 din). Solate je dovolj, cena pa se giblje od 5 do 6 din. Cena jajčkom je ponovno padla (zdaj je od 0,55 do 0,70 para). Drugače pa se cene niso bistveno spreminjale. Od 20. februarj.a do 27, fe- bruarja so v hotelu Celeia zabeležili 418 nočitev domačih gostov in 163 tujih. V hotelu Evropa je bilo v istem času 266 nočitev. Prenočevalo je tudi 27 tujcev. Od 1. marca dalje imajo v hotelu Celeia nov barski pro- gram, v katerem nastopa duo, dve striptizeti in žon- gler V hotelu imajo vsak dan razen ponedeljka tudi plesno glasbo. Plesi so še v Domu JNA, v restavraciji Kladivar, v Evro- pi pri Mlinarjievem Janezu, v Paki v Velenju, v Pošti v Rogaški Slatini in na Dobrni (povsod vsako soboto). Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih in pri zasebnikih. Odprti so domovi na Cîori Oljki, Sveti- ni in Cleljski ter Mozirskl koči Cesta na Celjsko kočo je enosmerna in prevozna. Izletnik priporoča predvsem za soboto in nedeljo predhod- no rezervacijo na Celjski ko- čd. tatvina hlač Neznani storUci so se ob koncu tedna lotili tovornjaka, ki je stal na ulici XIV, divi- zije v Celju, nasproti bencin- ske črpalke. Tam namreč parkirajo tovorna vozila, ki čakajo na carinske formalno- sti. Tudi tovornjak švicar- ske registracije je tam stal zato. Neznanci so z no- žem prerezaU cerado in skozi odprtino odprü nekaj zavojev s hlačami. Tovornjak je pre- važal moške dolge hlače, iz- delek ene lamed naših kon- fekcijskih podjetij. Ker voznik ni imel pri se- bi dobavnice, preiskovalci ni- so mogli ugotoviti točno šte- vilo ukradenih hlač. Vseka- kor pa so storilci odnesli več zavojev hlač. Najverjetneje jih bodo poskiišali prodati, zato opozarjamo občane naj bodo pri tovrstnih nakupih previdni. Preiskava je v teku. -ez Četrtek, 6. marca ob 19. uri: Goothart: GENERACIJA — komedija, 3. mladinski abonma in izven. Petek, 7. marca ob 15.30 uri: Gocthart: GENERACIJA — komedija, 1. mladinski abonma in izven. Nedelja, 9. marca ob 10. uri: SREBRNE VEZI. 2. ne- deijski šolski in izven, četrtek, 13. marca ob 19. uri: Simon: ZARE^ ČUDEN PAR — komedija, pred- premiera, 4. mladinski a- boimia in izven. Petek, 14. marca ob 19.30 uri: 'Simon: ZARES ČU- DEN PAR — komedija, premiera. NOVOSTI s polic študijske knjižnice Nikolic B.: Mrežična štam- pa. Beograd 1962. S. 31433 32. Vaspitanje svesne discipli- ne u našim školama. Beo- grad 1949. S. 31434/3. Schiff W.: Predratne i po- sleratne agrarne reforme. Beograd 1926. S. 31445. Manchester W.: Predsedni- kova smrt. V Ljubljani 1968. S. 31445. Kolarič M.: Klasicizam kod Srba. 1790—1948. Beograd 1965. S. 31458/1. Abhandlungen über die slov^renische Reformation. Müchen 1968. S. 31459/1. Freisinger Denmäler. Mün- chen 1968. S. 31459/2. Bergant T.: Ornamentika na neolitski keramiki v Ju- goslaviji. Ljubljana 1968. S. 31462. The World Almanac 1968. New York 1967. S. 31474. Goode W. J.: Metodi soci- jalnog istraživanja. Beograd 1966. S. 27861/5. Despot M.: Suverenitet u prostoru iznad državne teri- torije. Beograd 1966. S. 27870/22. Tartalja I.: Počeci rada na istorila opšte književnosti kod Srba. Beograd 1964. S. II 3265/379. Majer В.: Med znanostjo in metafiziko, V Ljubljani 1968. S 31855. UNION: 7. 3. — 9. 3.: Ame- riški barvni film: DVA- NAJST ŽIGOSANIH. 10. 3. - 12. 3,: Angleški barvni film: NESREČA. METROPOL: 6. 3. - 9. 3.: Ameriški barvni Шт VE- LIKI MAC LINTOCK. 10. 3. — 12, 3.: Francoski film: LAMIEL. DO.M: 6, 3. - 9. 3. Franco- ski barvna film: VSEGA JE KRIV OSKAR 10. 3. — 12, 3.: Ameriški barvni fibn: KUP MORIL- CEV. razstave Likovni salon: Razstava čla- nov pododbora DSLU. Mladinski klub: Samostojna razstava Vlada Parežnika. Muzej revolucije: Razstava o poti XIV. diл'izije. Foyer v SLG: Razsta\'a članic likovne sekcije F. Prešeren. kopalni bazeni Vsak dan sta odprta zim- sika kopalna baaena na Do- brni in v Laškem. prosimo za odgovor skupščino občine laško »Prebivalci Poiane in Paneč pri Jurkloštru smo boli nemalo presenečeni, ko smo čitali odgovor Cestnega podjetja Celje v 6. številki NT na vpra- šanje našega KD SZDL. V odgovoru je bdlo po- vedano, da se je občin- ska skupščina Laško stri- njala s predlogom Cest- nega sklada SRS, da na naši cesti ne izvajajo dei zimske sdužbe. Pri daja- nju takšnega soglasja je bil očitno prezrt 74. člen statuta občinske skupšči- ne, ki pravi, da občina skrbi za razširjevalne mreže javnih prometnih zvez in za to, da se čim- hitreje izboljša povezava občanov z občinskim sre- diščem. Če smo za tri mesece odrezani od sveta, tega načela nihče ne spo- štuje. S tem soglasjem so ovržena tudi splošna načela statuta, ki pravi, da imajo vsi oDčani e-a ke pavice in dolžnosti, dosledno pa i2!vajajo sa- mo zadnje, torej dolžno- sti do skupščine. Občani bi se strinjali s takšnim soglasjem, če bi nam občinska skupščina za četrtino znižala vse javne dajatve, predvsem pa komunalno takso od vozil in plačevanje pav- šalne skočnine v naprej, ko se veterinar ne more pripeljati po nepluženi cesti do osemenjevalnice v Polani ves zimski čas, če pa reven kajžar ne more plačati skočnine in tud; ne ve, če bo to us- lugo potreboval, ga tožijo in takso izterjajo s sod- nim rubežem. Prizadeti so tudi lastniki motornih vozil, ki jih teh ne more- jo uporabljati, dajatve pa so vedno enake. Prizadeti občani prosi- mo, da nam občinska skupščina Laško obrazlo- ži in pojasni svoje stali- šče do teh krajev, ki so odigrali pomembno vlogo v NOB in tudi to, če lahko prihodnjo zimo načima- mo, da bo kaj boljše.« Ivan — Rudi Spitailer Polana 16 glasbena šola za odrasle »Zanima me, ali je v Celju glasbena^ šola za od- rasle. V Kozjem je več ljudi, kd bi se radi na- učili igrati nekatere in- strumente. Bi lahko naš- la kakšnega požrtvovalne- ga učitelja, ki bi za pQa- čilo bil pripravljen pouče- vati?« J. A. Koziie 21 Za izčrpen odgovor bo- mo zaprosili Glasbeno šo- lo v Celju in ga objavi- li-v prihodnji številki. imate še precej zeleno glavo Ko sem se peljal v sre- do 19. februarja z алЛ.о- busom na progi Podčetr- tek — Ljubečna — СЗеЛје 2jutraj ob 5.30 uri sem bü priča »duhovitim«, vendar nevljudim pogovo- rom sprevodnika s pot- niki. Glede na to, dia se nas je v avtobusu od Proseniškega dalje pelja- lo od 100 do 110 potnikov, je bila v avtobusu »guž- va« v pravem smislu. Ko je starejši možakar pred- lagal razmeroma mlajše- mu sprevodniku, da bi avtobusno podjetje »IZ- LETNIK« poslal na pro- go še dodatni avtobus v zimskih dneh, se je iz sprevodnikovih ust uiUia prava »ploha«. »če vam ni kaj prav, lahko greste dod! Poleg tega je ta av- tobus registriran samo za 60 ljudi, ne pa za vse vas »ŽIVINE«. Sicer se pa vidi, da imate še pre- cej »zeleno« glavo. Se bo- ste že še spametovali, ko boste hodili peš, jaz si vse zapomnim.« Res bister odgovor. Pa še iz ust tako mladega sprevodnika, škoda! ško- da tudi, da na tej progi ne voffl še avtobus kak- šnega drugega podjetja. Bi^ bi konkurenca, tudi pri vljudnosti voznega o- sebja do potnikov. Če bomo to dočakali, ne bomo trikrat ali šti- rikrat tedensko zamujali službe, vsaj tisti, ki zač- nemo z del(om ob 5.30 url. Na kcncu pa tudi, kaj smo ljudje res živi- na? J02E ŽNIDAF EMO - Ce je nesolidna postrežba »Nekolikokrat potujem in talco me je pred dnevi A'ođilla pot tudi prek» Zi- danega mostu. Ker sem imel čas do vlaka, sem povabil sopotnika na ve- čerjo. Zal sva v restavraciji na postaji čakala pol ure, preden je prišla nataka- rica in naju vprašala kaj žeMva. Bilo je prepozno, zato sem razočaran nata- karici to povedal. Odšla je brez oporaiviičila, le ne- razumlljiivo je godmj^a. (Opravičil sem se sopotni- ku. Oblekla sva plaiče in stopila k toöünd miza, kjer sem zahteval od na- taikarice šefa strežbe. Ni ga bòlo. Kaj sva hotela? Vstopila sva v vtek ob 21.03 za Celje. ŽUdaini most je znan vsem, ki prihajajo v Slo- venijo saj mnogi tu pre- sedajo in čakajo na «rlak. Ali ne bi v restavraolji zaposlili sposobnejših ljudi?« ROK LESKOŠEIK, Kersnalkova 3, Velenje pretep pred evropo V soboto, 1. marca pri- bližno ob 8.40 sem pred hotelom Evropa v Celju videla dokaj žalosten pri zor. Neki tovariš s ^^em- nimi očala in twidastem plašču je z vso silo tre- '.Ж drugega (malo vinje- nega) na tla? To očivid- no Se ni bilo dovolj, saj se mu je takoj zatem, ko je vinjeni padel po tleh, podaril še dve krepiti br- ci v rebra. Brcanje bi se verjetno še nadaljevalo, če ne Ol pnsropila neka tovarišica, z metlo v to kaîi, kt je verjetno pri- tekla s sJ-užbene dolžnosti in pričela miriti podivja- nega treaneža. Na žalost je omenjena še sama bila deležna nekaj sunkov. Vsi ostali navzoči pa so očividno uživali pri tem drastičnem prizoru, E.D. Buikovžlak po drugem kolu v vodstvu »branko ivanuš« v drugem koiu tekmovanja z zračno puško je med ekipami zmagal Kovinar Šoter (2450 kro- gov) pred »Brankom Ivanušem« (2401) in SD TEMPO (2289). Med posamezniki je bil prvi Var novšek (264). drugi Jeram (259) in tretji Seršen (259). Med ekipami po drugem kolu vodi SD »Branko Ivanuš« (4901) pred Kovinarjem (4895) in SD Tempo (4659). A. RI J AVEC še vedno mnogo smučarskih tekmovanj OBČINSKO PRVENSTVO NA ŠMARSKEM — ObZTK v Šmarju pri Jelšah tn Planinsko društvo Rogaška Slatina sta pripravila občinsko prvenst vo v smuku. Pri članih je zmagala ekipa Bistrice ob Sotli, pri mladincih Rogaška Slatina in med pionirji Šmarje. Med pvosamezruki so bili najbolj- ši Pečnik med člani, Piirlinger pri mladincih in Strašek pri pionirjih. Na občinskem prvenstvu v veleslalomu za osnovne šole je med ekipami zma- gala Rogaška Slatina, med posamezniki pa Fürst (Šmarje). L. BRACUN 66 TEKMOVALCEV IZ 18 MLADINSKIH AK- TIVOV — Mladinski aktiv Prebold je organiziral občinsko prvenstvo mladinskih klubov v občini Žalec. V ekipni konkurenci je med mladinci zmagal mladinski aktiv Gradnja (Žalec), pri pi- onirjih in pionirkah pa osnovna šola Prebold. Markovič, Brodar in Markova so bili najboljši med posamezniki. Tekmovali so v veleslalomu. Prii-editelj je vsem zmagovalcem podaril p>okale in praktične nagrade. J. KOČEVAR SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALa MU — Tekmovanja na Celjski koči se je udeleži- lo 171 tekmovalcev iz 25 sindikalnih podružnic. Med člani je zmagal Cvahte (Vodna skupnost) pred četino (predstavništvo Metalke) in Romom (Ingrad), med ekipami pa Zavod za napredek gospodarstva pred Železarno in Libelo. Med star rejšimi člani je bil najboljši Uršič (Toper) pred Debeljakom (Celjski tisk) in Jezemikom (Toper), med ekipami pa Prosveta pred Toprom in Celj- skim tiskom Čatrova (Obnova) je bila prva med članicami pred Horvatovo (Prosveta) in Arbajter- jevo (Aurea). Ekipa Prosvete je zmagala pred EMO in Zavodom za napredek gospodarstva. T. GORŠIC poldka kopitar pomočnik zveznega kapetana Zvezni kapetan ženske reprezentance Jugosla- vije Vida Vidak je imenovala za svojega pomoč- nika na IV. evropskih igrah v dvorani, ki bodo 8. in 9. marca v Beogradu, znano celjsko športno delavko Poldko Kopitar. To je vsekakor lepo pri- znanje požrtvovalni športni delavki in vagojite- Ijici mladih atletinj pri AD Kladiviar. Dr. ALOJZ ŠMID ZDRAVNIK PRI AD KLADI- VAR — Društvo se je že dalj časa borilo s prob- lemom zdravstvenega stanja svojih atletov, saj v Celju do sedaj športne ambulante ni bilo. Društ- vo bo za zdravnika uredilo v novi športni dvora- ni posebno ambulanto ter nakupilo nekaj najnuj- nejše opreme. Tesno sodelovanje trenei-jev in zdravnika bo vsekakor pripomoglo k še bolj na- črtnemu delu in večjim uspehom. P. DROFENIK za oslabljeno ekipo celja prvi poraz V tretjem kolu zimske štajerske lige so Ce- ljani doživeli v Ilirski Bistrici prvi poraz. Do- mačini so zmagali s 66 : 60. Največ košev je dosegel Zupančič (28). Celjani so nastopili oslab- ljeni (trener in igralec Cepin je poškodovan, nekateri so man j,kali zaradi zaposlitve) in po- vsem zasluženo doživeli poraz. pestro in zanimivo ob koncu sezone še nekaj dni in umetno drsališče v celjskem parku bodo zaprli. Ne glede na to je bilo ob za- ključku sezone nekaj zanimivih hokejskih priredi- tev, zlasti razgibana pa je bila nedelja, ko je bilo na sporedu kar šest hokejskili tekem. Spored so začeli učenci osnovnih šol, ki so se pomerili v občinskem prvenstvu. Nastopilo je pet šolskih ekip. Rezultati posameznih srečanj pa so bili: II. osn. š. : III. osn. š. 2 : 0; IV. osn. š. : II. osn. š. 2 : 1 (po podaljšku); I. osn. š. : Polule > : 1. V borbi za tretje mesto je II. osn. š. pre- magala Polulsko 1 : O, v igri za prvo pa I. osn. š. IV. osn. š. 1 : 0. — Končni vrstni red: 1. prva osn. šola, 2. četrta osn. šola, 3. II. osn. š., 4. osno. šola Fr. Kranjca, Polule, 5. osn. б. Prve celj- ske čete. Poleg tega so celjski hoke,jisti v prijateljski mednarodni tekmi premagali graško moštvo GSV 9 : 3 (3:0, .3:2, 4:1). Prizadevni Mladinski aktiv v Lučah ob Savinji je prejšnjo nedeljo že dru^č v letošnji sezoni pripravil smučarsko tekmovanje. Na odlično pripravljenih smučiščih so tekmovali v smuku in veleslalomu. Po- snetek prikazuje pogled na zadnji del zahtevne in lepo speljane smučarske proge, na kateri so tekmo- valci iz Mozirja, Gornjega grada, Rečice in Luč po- kazali veliko smučarskega znanja. Foto: L. SRŠE BORIS ZUPANČIČ: OBUP IN UŽITEK Celjski košarkarji se mar- ljivo pripravljajo na novo sezono. Trenutno sodelujejo v zimski štajerski ligi in so do sedaj edina neporažena ekipa. Po zmagi nad prva- kom II. zvezne lige Maribo- rom 66 sem poiskal najbolj- šega strelca in najduliovitej- šega igralca celjskega mošt- va Borija ZUPANČIČA. »Star sem 19 let in študi- ram umetnostno zgodovino,« se je predstavil na začetku najinega pogovora, »S košar- ko sem se začel ukvarjati pred šestimi leti, ko sem vstopil v pionirsko košarkar- sko šolo.« Kolikor vem, si medtem za nekaj časa opustil košar- ko? »Res je. Posvetil sem se POP glasbi, ki mi je zelo všeč. Toda kmalu sem se po- novno vrnil pod koše, saj sem čutil, da mi nekaj ma- njka. Potem sem pristopil k KK Žalec, ker takrat v Ce- ju bilo resnega dela. No, kmalu sem se vrenil v matič- ni klub, ker so se medtem razmere izboljšale. Postal sem član prvega moštva in to mi je dalo novega elana, da sem pričel resneje treni- rati.« Danes pridno polniš koše. S svojo igro mnogokrat spravljaš nasprotnika v o- bup, gledalcem pa nudiš ve- liko športnega užitka. Kako ti to uspeva? »Najbolj sem vesel, ko se zatrese mreža nasprotnikove- ga koša. Poskušam najti naj- krajšo pot do njega. Koliko- krat mi to uspe, je odvis- no predvsem od trenutne in- spiracije. V prejšnji sezoni sem bil drugi najboljši stre- lec v slovenski ligi. Povpreč- no dosežem v eni tekmi 23 košev, največ —• 48 — pa sem jih dal proti Vrhniki.« Nekateri ljubljanski kljubi se že zanimajo, da bi pristo- pil k njim ... »Govorice niso brez osno- ve, vendar bam ostal v Celju. V tej sredini se odlično poču- tim in v klubu je resno de- lo ter možnost za napredova- nje.« S. JUG prvenstvo badmintonske sekcije ŠŠD Braslovče je ediLio v Savinjski dolini, ki ima bad- mintonsko sekcijo. Njen predsednik je prof. F. Kralj. Pred dnevi so organizirali prvenstvo sekcije. Tekmova- li so po dvojnem izločilnem sistemu. Med članicami je zmagala Špornova pred Ra- kovo, Strniše vo, Luknarjevo, Hribemikovo itd. Med člani je bil prvi Turnšek pred Hanjškom, Rojnikom itd. Favorit Irman je bU komaj šesti. Braslovčani z velikim uspe- hom nastopajo tudi na re- publiških tekmovanjih, kjer prav v letošnjem letu pri- čakujejo še boljše rezultate. T. TAVČAR srečanje z abrahamom 27. fèbruarja se je Val- ter ŠTAJNER srečal z Abrahamom. Ta pomemb- ni jubilej je Valter doča- kal tam, kjer preživlja ve- čino spokojnega življenja: na stadionu. Pred leti je bil sam dober športnik, kasneje pa se je posvetil vzgoji novih atletov. Naj- prej je bil v Mariboru, od- koder se je preselil v Ce- lje in postal profesionalni trener pri AD Kladivar. Ves svoj prosti čas je po- svetu vzgoji atletov in skr- bi za stadion. Ob pomembnem jubile- ju tudi naše iskrene če- stitke! T. V. po republiškem prvenstvu v krosu. MNOGO NOVIH TALENTO« Za. letošnje republiško pr- venstvo v krosu, ki je bilo zadnjo nedeljo v Velenju v organizaciji tamkajšnjega at- letskega društva in pod po- kroviteljstvom Rudnika ligi-ii- ta, lahko mirno zapišemo, da je minilo v znamenju no- vih atletskih talentov. Med- tem, ko so biü teki v član- ski konkurenci številčno in kvalitetno slabo zasedeni, pa tega ne moremo trditi tudi za mladinske kategorije. Pred- vsem v manjših krajih so se začeli iM>javljati odlični tekači na daljše proge, ki bodo lahko z resnim trenii.igom v prihodnje dosegali lepe rezul- tate. Med petnajstimi sodelujoči- mi atletskimi organizacijami s preko 150 tekmovalci je po- novno imelo največ uspeha AD Kladivar. Izmed 14 repu- bliških naslovov jih je v Celje odšlo kar šest. Tako sta med posameznicami postali prva- kinji Urankarjeva (med člani- cami) in Oračeva (med st. mladinkami), med ekipami pa mlajši mladinci, starejše mla- dinke, članice in člani. Ce- ljani so osvojili tudi kar osem drugih mest: Podpečan (st. mladinci), Prešiček (člani), Brečko (ml. člani). Lisec (ml. mladinci), Zupane (st. mia- dVîke) in ekipa mlajših mla- dink, mlajših članov in sta- rejših mladincev. Ostala prva mesta so osvo- jili: Olimpi ja (Lj) štiri, ŽŠD Maribor tri in AK Ljubljana enega. AD Kladivar je na letoš- njem tekmovanju nastopilo s povsem pomlajenimi ekipami. Manjkali so Važič in Cer van (ki sta prenehala s tekmovanjem) ter Svet, Žuntar in Kralj, ki so v JLA. Kladivar je skozi zimo zbral v društvu števil- ne mlade atlete, ki so na pr- vem letošnjem večjem tek- movanju na prostem dosegli lep uspeh. Tako je mlajši mladinec Lisec, ki mu je bi- lo to prvo večje tekmovanje, bil drugi, Gorenšek, Kolarič ÌLI Simonie pi so vsi v isti konkurenci razdelili 7. mesto. Med mlajšimi dinkami pa so bile Sanièç!^ Klanjškova in Obrezova ^ trta, peta in šesta! Za ng^ znavalce atletike morda ^ niso po^bno blesteči rezmj ti, vendir če povemo, vsi omenjeni atleti stari štij najst, petnajst in šestnak let in da jim je to p^. »prava« atletska sezona, j, tem so ti rezultati več odlični. Ce ocenjujemo republik prvenstvo v krosu s te strjj potem je vsekakor uspešu, še, kot lansko, ko je Kla< var v Murski Soboti osvo^ skoraj vse naslove. Našlo, pa Liiso vedno vse! T. VRAB, namizno teniška sekcija dobro dela Pri TVD Partizan na M zeli so pred letom ustano« Ц tudi namiznoteniško sek, cijo. Obe polzelski tovarg sta s finančnimi sredstvi pot prli delo sekcije, da je ђ lahko kupila novo оргец (mize, loparje in žogice). Med mladino vlada veli); zanimanje za to športno p nogo. Vsi treiingi so izre no lepo obiskani, tako i velikokrat celo primanjfe je miz (v telovadnici jih šest). Sekcija šteje trenutu nekaj več kot trideset ml dincev. Na odprtem prvenstvu Po zele so sestavili dve ekij ki nastopata na tekmovan| v bliljnjih krajih. Medies ko so na tekmovanju v Zj| cu zmagali, pa so zadnji du srečanji z ekipo šmartnejj ob Paki izgubili (doma tí in v Šmartnem 2:5). V sekciji si zlasti prizade- vajo, da bi v svoje \rsit pritegnili čimveč mladii. Vi bi z resnim treningom Vi^ ko dosegali še lepše rezull te kot njihovi starejši toii riši. M, Р.Ш CELJE PO LETU 1972 BREZ VELIKIH ATLETSKIH PRIREDITEV? Na zadnji seji Zveznega odbora Atletske zveze Jugo- slavije so sprejeli sklep, da bo z letom 1972 za organizaci- jo vseh zveznih in mednarod- nih prireditev potrebno imeti tekmovališča pokrita z umet- no maso tipa tartan ali rub- cor. Sklep, ki ga je sprejel Zve- zni odbor je sicer utemeljen, če upoštevamo, da že povsod po svetu imajo takšna tek- movališča ali pa jih gladijo. Za vremenske prilike, ki vladajo v Sloveniji, strokov- njaki najbolj priporočajo ameriško umetno maso tar- ta.7, saj je leta obstojna pri temperaturah od -f45»C do —35' C, manjša pa je tudi ob- raba. Seveda pa so umetne mase ea tekmovališča izredno dra- ge. Tako je izgradnja umet- nih stez za večino klubov oz. občin skoraj nedosegljiva, saj stane 1 m' tartana okoli 350 N din. Rubcor ni veliko cenej- ši. Po približnih izračunih bi za prekritje stadiona Borisa Kidriča potrebovali okoli 250 milijonov S din. Ker društvo in občina tega denarja nima- ta in ga verjetno še dolgo ne bosta imela, bo vsekakor po- trebno poiskati druge vire fi- nancira.ija za modernizacijo atletskega stadiona. V Jugoslaviji imamo tre- nutno že en stadion (v Zeni- ci), ki je prekrit z rubcorom, v gradnji pa sta stadiona Cr- vene zvezde v Beogradu in Sarajevu. Tudi v Ljubljani bodo za letošnji mednarodni atletski miting Alpe-Adria že imeli s tartanom prekril skakališča, v jnihodnjih leđ pa bodo prekrili še stezo. Kako pa v Celju? Skoraj; ne upamo verjeti, da bi C Ije, ki je mesto atletike l letu 1972 ostalo brez veliij domačih in mednarodnih td movanj. To bi pomenilo t stoj, Id bi ga v naslednjih I tih težko popravili. Prav zd je še čas, da skupaj razini ljamo o tistem, kar bi v i doče še dvignilo ugled cd ski atletiki ii mestu Celju. P. DROFE>il tekmovanje v libojah V Libojah je bilo tekin«« nje za občinsko prvenstvo ' mlajše pionirje in piom^ Smučarskemu klubu Izletì» je kljub odjugi uspelo teku^ vanje izpeljati do konca. ^^ stopilo je 44 pionirjev pionirk iz šestih osnov® šol. Pri pionirjih je zm^í Iršič (III. osn. šola) P¡ Horvatom (III. osn. Š®^ med pionirkami pa je ^ najboljša Goleževa iz ^ pred Jugovo iz II. osn. ŠJ^ Med ekipami sta zmagali in II, oaiovna šola. V Kranjski gori je bilo ' publiško prvenstvo v alp^ disciplinah za srednje ^ Izreden uspeh sta dos« Marko Mežnarič in Simon zernik, Id sta v veles!»!®^ osvojila odlično sedmo osmo mesto, V ostri ko" renči Gorenjcev, Korošce* Mariborčanov je to vsek»* lep uspeh. T. TRAGEDIJA LJUDI V HOMCU NAD STRMCEM • Je bila res usoda močnejša od ljudi, ki so Hüi priče, kako 32-letni Jože Kugler počasi ne- močno tone v vodo? • Vsi smo ga imeli radi, vsem nam je pomagal, so nam govorili občani, toda !e eden, čeprav invalid, se je spustil v vodnjak in ga skušal rešiti. • Kaj bi zdaj o tem, Jože je mrtev, pustimo to. Tako je pač: to je usoda! PROKLETI VODNJAK Za 32-letnega J02ETA KUGLE RJA iz Homca pri Strmcu tisto sobotno popoldne ni bilo enako drugim. V zakonu z ženo, ki je lani hudo zbolela, je imel dvo- je otrok, štiriletnega Jožeta in i-Jetnega Franca. Franc bi mo- ral v ponedeljek prvič v šolo. V pripravljalni razred. To je bil dogodek, ki je očetu mnogo po- menil. »Prišel je k meni in me prosil, če bi mu pomagal plužit sneg, da bi otroci lažje šli v šolo,« nam je povedal sosed Franc 2u- raj, ki je bil invalid. Home je zaselek med Strmcem in Dobrno, 18 hišnih številk je, te pa so strnjene na rebri, kot da bi bile na prepihu. Mastna ilovica in la,por jim služita za temelje. Ko sva z Lojzetom ko- račila po globokem sneg^i v hrib, peš je iz Strmca baje samo dobre pol ure hoda (midva pa sva" jo rezala kar dobro uro), se je pred nama odpiral svet, ki je tako značilen za obronke Pohorja. Globača in hrib. hrib globača. Tako sta Zuraj in Kugler celo poi>oldne z volom plužila pot, da bi mali Franci v ponedeljek laže stopil prvič v šolo. Bil je mraz, v čevljih pa vlaga. Proti večeru sta končala z delom. Ku- gler je pred malico in večerjo hotel še napojiti živino, da mu pozneje ne bi bilo treba še ven, na mraz. MOŠK.^ BESEDA O VODI V zaselku je le nekaj vodnja- kov. V nobenem pa ni talne vo- de. Sama kapnica. Pred leti so zato zgradili vodovod, zaradi sla- botnega zajetja pa sprejeli do- govor, ki sicer nenapisan služi in drži kot sveto pismo: za ži- vino mora vsak uporabljati vo- do iz vodnjaka in ne iz vodo- voda! Ves prezebel je J. Kugler spu- stil v vodnjak prvo vedro. Tik pred gladino pa mu je jeklena vrv zdrsnila iz škripca Stopil je na poledenelo ohišje vodnja- ka, da bi, tako kot že toliko- krat prej, vrv osvobodil ... »Bila sem v kuhinji, ko sem se ;pomnila, da je šel mož na- pajat živino. Nekaj me je pri tem stisnilo, pohitela sem ven. Ko sem stopila na dvorišče, sem zagledala le noge, ki so zdrsnile v vodnjak,« nam je pripovedo- vala J02EFA KUGLER. »Ko sem pritekla do vodnjaka in za vpila v gladino, je nastala tišina Nato se je mož oglasil. Zavpil mi je, naj tečem po pomoč. Rekla sem še. naj se oprime vr- vi, nato pa mi je odgovqril. da se že drži. To me je naglo po- tolažilo, bala sem se, da se je potolkel pri padcu v vodnjak in da je utonil. Kot iz uma sem tekla po dvorišču in vpila na pomoč. Zavila sem k sosedu, kjer živi sestra z možem. »Ra\Tiokar sem mislil malo po- sedeti, ko sem zaslišal vpitje,« pripoveduje F. 2uraj. »Ko sem razumel, za kaj gre, sem najprej pohitel k vodnjaku »Prane, kot boga te prosim, reši me,« je iz vodnjaka vpil Jože. Franc je pohitel po lestev in se, čeprav je invalid (de.sno ro- ko ima mrtvo), spustil k pone- srečencu. Jože se je nekako sko- bacal iz vode in stopil v vedro. Tako je Franc z bodrenjem in z eno roko ponesrečencu poma- gal. »Vedel sem, da bodo prihiteli ljudje in nama pomagali, Jože je tožil, da mu zaradi mraza drevene roke in telo. Ker mu v položaju, v kakršnem je bil,, ni.sem mogel kaj dosti pomagati, sem prosil, da me potegnejo iz vodnjaka. Treba je bilo hiteti, kajti Jože je bil že čisto trd od mraza. Potegnili so me ven. V vodnjaku je bila grozna tema, zato sem vpil, naj pripravijo luč, vrvi in daljšo lestev. 2al pa daljše lestve za- radi dolžine nismo mogli spra- viti skozi ohišje vodnjaka, V tisti sili se ni nihče spomnil, da bi ohišje prevrnili. No, potem sem se znova spustil k Jožetu.« Zakaj vi. ki kot invalid niste mogli nuditi dovolj pomoči, ob vodnjaki pa je bilo več ljudi? »Nihče pač ni šel, pa pustimo to. Jože je mrtev, takšna je uso- da.« R\.fE NE GOVORE In potem se je začela trage dija. Franc je zopet splezal v vodnjak vse do ponesrečenca, ki se ga je oklenil. Z zdravo roko ga je objel in ga skušal držati. Nekaj minut. Dosti minut. Nato je začutil, kako mu Jože uhaja iz objema. Najprej milimeter za milimetrom, nato po centime- trih. »Z Jožetom sva bila več kot prijatelja. Povem vam, da sem takrat molil boga, zdi se mi, da celo naglas, da bi naj jaz padel v vodo, čeprav imam pet majh- nih otrok, in ne on, ki ima dva. Sekunde so se vlekle kot več- nost. Vpil sem po pomoč! Čutil sem, kako mu pojemajo moči. Gledal me je in prosil. Oba sva prosila, vpila. Potem je začela njegova roka polzeti po moji obleki. Centimeter za centime- trom. Obesil se mi je za zgor- nji žep. Nato ga je začela po- žirati voda . . .« x J02E KUGLER, ki so ga ime- li v vasi vsi radi, ker je vsako- mur rad pomagal, je utonil. Okrog vodnjaka je bila množica, v vodnjaku pa je jokal njegov sosed, ki mu je bil več kot pri- jatelj. Ko so ponesrečenca po- tegnili po dvajsetih minutah iz vode, je bilo prepozno. Rekli boste, da je to nemogo- če, da je utonil vpričo toliko ljudi? Tudi mi smo se spraševa- li. Spraševali smo ljudi, tudi ti- ste, ki so Dili ob vodnjaku. Ve- činoma so nemo zrli mimo nas nekam v prazno in skomigali z rameni. Drži. da je bilo najprej ob vodnjaku le kup otrok, toda takrat, ko je Franc drugič ple- zal k ponesrečencu. Nekateri so baje vpili, da je to usoda. Drugi, da naj nihče ne leze no- tri, ker bo nesreča večja ... Vsi pa so vpili, vpili... Ob našem prihodu so štirje najbližji sosedi črpali vodo iz vodnjaka. Nobenemu ni tekla be- seda. Oddahnili so se šele, ko smo začeli pogovor o življenju tu gori v hribu. Nobenega takrat ni bilo ob vodnjaku. Ena domačija je ia^bila do- brega gospodarja. Z ženo ne bo- sta več dogradila hleva, ki sta ga začela, V teh sedmih letih, kar sta bila poročena, sta komaj uspela urediti to in ono, zdaj bi jima bilo lažje. »Ne veste, koliko ljudi je šlo ^ pogrebom. Nosili smo ga vse do Strmca. Naj bo, koliko jih je on znosil...« Zgoraj v zaselku je oetal vod- njak m grd priokus krivde, ki je sicer nihče na glas ne izgo- vori, toda vidiš jo v očeh. Tudi v očeih mlade in bolehne žene, ter v očeh dveh malih otrok. V trenutku se mi je celo zazdelo, da tudi hribi odzvanjajo o tem, pa je bil le pisk iz lokomotive. Kmalu je spolzel med veje in se izgubil, kot se je izgubljala voda iz vodnjaka, ki so jo čr- pali. V vodnjaku je ostala ura. škoda jo je. Zunaj ob steni pod razpelom je bil na lopato obešen Jožetov klobuk. Ne vem, kateri križ je bil očitnejši. Eden bo ostal, škoda ga je ... Tekst: J. SEVER Slike: L. SRŠE daleč je še enakost: TUDI DOLGE NOČI SO NJEN DELOVNI DAN (Nadalievanje s 1. strani) Doaeujo mi vodiča — ljubez- nivega dežurnega gasilca. Noč je mrzla m meglena. Notri pa je toplo, suho in tako glasno ropo- čejo stroji, da ne slišim, kaj mi spremljevalec kriči na uho. Po- tem jih ugledam — ob dolgi vrsti strojev, za vozički, ki po- tisliajo bale — te žene, ki naj bi mi povedale, káko je njihovo ncčno delo; m ob pogledu na te obraze, kretnje in vse ostalo, se mi sleherno vprašanje zazdi nesmiselno. V oddelku, ki je, kdo ve za- radi česa, ločen od ostalih, sedi ob stroju, ob stari svetilki moja prva sobesednica — Kristina Fiuikelj. Toplih oči, drobnih rok. Medtem ko se pogovarjala, ji prsti hitijo po nitkah. Nič noče zamuditi. IVA BURNIKOVA »Dva otroka imam — večji hodi v prvi razred, manjši pa je star pet let. Ob četrt na devet se odpeljem na nočno. Utrujena sem že, ko začnem z delom. Ko se bom zjutraj vrnila, bom spra- vila večjega otroka v šolo, po- tem pa bom za nekaj časa legla — če bo mali ostal miren. Ku- ham sama in kar naenkrat je ura štiri. Potem ne morem več zaspati. Ponoči, okrog e>o1 enih, je zame najhuje. V odmoru se- dem na stol, dvignem n<^e. Ne, jesti ne morem! In potem se spet vse začne znova . .« Tuda Ljuba Elazboršek je ena od mater, ki vsak tretji teden delajo ponoči. Ima ш otroke — 19 16 in 3,5 so stari. Sedem- najst let je že članica kolektiva »Metke«. »Delam zato, ker moram. Ce bi imel mož dovolj veliko plačo, da bi lahko vsd spodobno živeli, bi ostala doma. že zaradi otrok, da bd imeli več reda. še sreča, da sta prva dva skoraj že odrasla. Ne, na izobraževanje, ali na ak- tivno delo v sindikatu, delav- skem svetu ali kaki politični or- ganizaciji ne mislim. Nimam ča- sa, pa tudi preutrujena sem. Mož pa hodi v šolo ...« prej »ne« kot »enakopravne« In tako hodim od ene do dru- ge. Nekaj časa si še beležim, nato preneham. Samo ena med njimi, mlado živahno dekle, mi namreč pove, da zanjo nočno delo ni nič težk^a. Vse druge pa govorijo o utrujenosti, nizkih plačah, bolezni, o otrocih, ki spijo sami doma in o tem, da so zadovoljne, da sploh imajo de]o. Kajti — kako bi sicer ži- veli! V nekakšnem skladišču naletim na skupino. Tu poskusim z ena- kopravnostjo. »Nismo in nikdar ne bomo,« se mi skoraj veselo zasmeje sta- rejša med njimi. »Kar dvakrat smo neenakopravne. Prvič zato, ker smo delavke, drugič pa zato, ker smo i)ač ženske Kar naj vam ta-le pove, kako je,« je po- kazala na sosedo. In povedala je: »Triindvajset let sem že v tovarni. Zdaj me že zdravje zapuza. Tudi sin je tu 7a,poslen, pa vendar stanujeva kot podnajemnika v vlažni, majh- ni sobi, kamor ob vsakem več- jem dežju vdre voda Stanovanja zame pa seveda ni in ga še ver- jetno dolgo ne bo, čeprav so ga medtem našli že za marsikoga. »Kaj pa delovni pogoji?« vpra- šam. »In higienske razmere?« »Na stranišče pojdite raje šele doma,« so mi priporočile. »Za te stvari pri nas ni denarja Pa tu- di garderobo imamo v sosednji stavbi, tako da se moramo pre obleči tam, potem pa — hajd, čez mrzlo dvorišče v spet toplo halo.« »Povedali so mi, da imate kar v redu urejen higienski kotiček za žene. Ga uporabljate?« »Higienski kotiček? Kdo ve, kje je kljiič!« 25.000 za sobo in varstvo Prišla je z vročičnim pogle- dom, v obdelanem plašču. Silva Mastnak, mati samohranilka. »Včasih mi je hudo. AH mo- goče mislite, da jaz ne bi rada imela lepe frizure in najlon pla- šča?! Toda — kako naj si ga kupim pri 45 tisočakih izplačila?! Deset tisoč dam od t^a za sobo, 15 pa za varstvo otroka. Ta te- den imam nočno. Še sreča, žen- ska, ki mi je pazila otroka, mi je namreč odpovedala. Tako bom zdaj imela ves teden čas, da bom hodila naokrog in našla katero drugo. Saj »on« tudi nekaj da, toda to je miloščina. Zato si sama ku- ham. Od ust si pritrgam, da lah ko dam otroku. Zanjo — punčka je, veste — pa bi vse naredila, če bi bila zares malopridna, kot me včasih kdo obdolži, kaj mi- slite, da se otroka ne bi bala mogla znebiti?! Tako kot se jih toliko drugih! Pa nisem hotela. In ob vsem tem se človeku res neumno zdi. da bi moral dajati odgovor za vsak svoj korak, vsak obisk, vsak razgovor. Včasih je namreč to že kar dovolj, da te obsodijo za ...« Proti eni se je pomikala ura, ko so se za menoj zaprla težka železna vrata. Pogledam naokrog Vse hiše imajo temna okna. Na desetine otrok spi Morda se bo kateri zbudil in poklical. Kdo ve. ali ga bo kdo pobožal, pokril? In ali še boli trebušček tistega, k; je nocoj tožil?! Kaj neki bo pri nesel jutrišnji dan? Na desetine drobnih vprašanj, na stotine opravil, iz katerih je sestavljen mozaik njenega dne! GROBELNIK IVAN Ivan Grobelnik je čevljar. Ze petindvajset let sedi na nizkem stolčku in popravlja čevlje, čez dan se »poigrava« s »šilom« in »kopitom«, zve- čer pa odide v bližnji pro- svetni dom. Tam ostane po- zno v noč. Pod reflektorji in med starimi zavesami skupaj z ostalimi ljubitelji odrske umetnosti pripravlja ljudske igre, ki jih potem igrajo po vsej Savinjski dolini. Začel je z Vdovo RošUnko, nadaljeval s Klopčičem Cvet- je hvaležno odklanjam... Vsako leto režira vsaj eno ljudsko igro. »Leta 1956 sem prišel iz Rečice ob Savinji v Solčavo. Takrat sem tudi začel režira- ti. Opravil sem režiserski in šminkerski tečaj. Zakaj to delam. Veseli me. Kljub na- poru, ki vlada ob pripravlja- nju nekega dramskega tek- sta, se sprostim. Ves dan se- dim v čevljarski delavnici in zato so večeri v prosvetni dvorani zame praznik.« O dramski umetnosti, ljud- skih igrah, svojem poklicu, življenju v Solčavi je govo- ril z velikim spoštovanjem in ljubeznijo. Zdelo se mi je, kot da prav pri tem pogovo- ru poskuša izbirati besede, da ne bi prizadel teh zanj tako lepih stvari. »Lansko leto smo dobili od občinske skupščine za našo dejavnost 100 tisoč starih di- narjev. Veliko ni, smo jih pa vseeno veseli. 50 tisoč so nam dali za knjižnico in pa brez- plačen ogled dveh gledaliških predstav v Celju.« Drugega razvedrila po dol- gih zimskih večerih v Solčavi in bližnji okolici ni. »Zbral sem vso mladino, da mi po- maga pri predstavah. Na va- je hodijo tudi iz Logarske do- line, Matkovega kota ... Pri meni igrajo logarji, učitelji, delavci, mladina... Pet let sem že predsednik društva. Zdaj ne vrtim kina in za na- domestek imamo gledališke predstave. Spomladi bom po- novno predvajal filme.« Seveda pa Ivan rie ostaja samo pri čevljarjenju in umetnosti. Zdaj ga skrbi pre- hod na Pavličevem sedlu, cesta, bencinska črpalka, raz- voj turizma, volitve... Z vsem tem ima veliko dela. Dela rad in vedno. Zanj ni počitka. Tako so ob novem letu pripravili ljudsko igro Dekle $ Trente, za Pusta pa staro komedijo v enem deja- nju Hlače. Seveda niso poza- bili tudi na dan žena, ko bodo na proslavi nastopili šolski otroci m pevski zbor. Pripravlja jih Ivan Grobel- nik. čevljar in ljubitelj umet- nosti. T. VRABL STALIŠČA - RAZPRAVA PRIMER DR. VERDELJ Z DRUGE STRANI v roke sem dobil več ali manj zanimivo branje o zdravnikih in razmerah v celjski bolnišnici. Čeprav je primer Verdel (sem še vedno Verdelj) podan izven tega okvirnega opravičevanja raz- mer, moram pa k nekaterim ne- točnostim in zlaganostim le do- dati nekaj svojih pripomb. Oba podpisana novinarja sta sicer ne- kaj navedb dala pod »baje«, vprašiojem se samo in to naj bo tudi v presojo bralcem, če je tako novinarstvo še objektivno obveščanje ljudi ali pa samo prenesen trač s tržnice. Pa pričnimo kar z mojo zdrav- niško moralo. Po HipK)kratovi prisegi sem dolžan nuditi vsake- mu brez razlike zdravniško oskr bo; to sem delal in to delam. Mislim pa, da v ta okvir spa- dajo tudi ostale v odstavku na- vedene trditve in to po kratkem pojasnilu prepuščam kasnejši kritiki, da bo razprava bolj pe- stra in stališča bolj jasna! »Brzoturnirski« sistem šolanja smo imeli in najbrž ga še ima- mo. ne vem pa, če medicinska fakulteta m posamezniki, ki so IZ te priznane ustanove izšli smatrajo tak študij za brzotur- nirski sistem. Meni pojasnjeva- nje ni potrebno, saj so mi tukaj fakulteto in specializacijo prizna- li na osnovi predloženih diplom IZ Ljubljane, več kritike pade na fakulteto ш najbrž so lahko uža- ljeni tudi zdravniki, ki so pod enakimi pogoji fakulteto končali in opravljajo svoje delo v slo- venskem zdravstvu. Bil sem nemški vojak m nato partizan. Taka pot na štajer- skem ni bila nekaj izrednega in najbrž mislijo tako tudi dru- gi, ki so šli po isti poti. Seveda pa jih je malo, ki so biU na kakršnemkoli komandnem polo- žaju pa bi se po vsem tem ča- su odločili m odšli v Nemčijo. Ali pa celo nihče drug! Borba na eni str&ni in nadaljnja pot na drugi strani tako pot skoraj izključujeta. Čudno pa je le, da to o borbi proti fašizmu v zad- njem odstavku kar drži. Najbrž tudi za naše politike! Sicer pa si težko predstavljam, da je predstavnik Jugoslavije prav se- daj v Nemčiji in je podpisal pogodbo s »fašisti«, če bi kdo hotel fašizem in nemški narod — pa naj bo na vzhodu ali za- padu — spraviti pod isti pojem. O primariatu ne bi pisal, ta tukaj nič ne pomeni in najbrž potem tudi nikogar ne boli. Ven- dar bi po starem principu »le čevlje sodi naj kopitar« prepu- stil sodbo o strokovnosti stroko- vnjaku. Prav slučajno sem »Oberartz« pri profesorju kirur- gije, ki je še aktiven predava- telj na fakulteti, moje delo ceni in ga v odsotnosti polno zame- njujem. To zaupanje je zame merilo, seveda pa istočasno pri- znam, da sem svojo strokovno vzgojo dobil na celjski kirurgiji in ta ni bila slaba. Pa še moje gmotne razmere! To je pač najhujše, kar lahko nekdo stori, da nekaj »poklonje. nega« proda. Res je, da sem iz družbene imovine kupil sodno ocenjeno (po takratm vrednosti nepremičnine in takratni dinar- ski vrednosti) stanovanje oziro- ma polovico hiše. Vendar je bi- lo stanovanje prazno, praktično malo uporabno in celotna hiša nujno potrebna popravil, sicer bi kmalu bili s sosedi zopet brez strehe. V to hišo smo vsa ta leta vlagali vsa možna sredstva, da smo stanovanje in hišo v ce- loti spravili v primerno stanje. Mislim, da so ta sredstva nekje vpisana, sedaj je bilo stanovanje (in stavba v celoti) ponovno na istih kriterijih ocenjeno in pro- dano, le da je ostalo popolnoma opremljeno. Prav gotovo se lah- ko govori o »težkih« milijonih (starih dinarjev), vendar je v tem vloženo moje šestnajstletno delo in dvajsetletno delo moje žene. Prav gotovo stanovanja ne bi prodal, če bi ostal v Celju, tako pa mi je bilo brez koristi. Slišal sem, da sem in tja še kdo drug proda hišo ali stano- vanje, gre drugam in to nikogar nič ne boli. Tudi jaz sem odšel drugam zakaj torej razlika! če 'oi pa hišo prodal m denar po- klonil neki socialni ustanovi, bi najbrž kritika izostala, hiša bi bila prodana, jaz pa bi plod svo- jega šestnajstletnega dela pre- dal družbi, če se v naših raz- merah še najde kak tak »logi- čen« primer, sem tudi jaz pri- pravljen o taki logiki razmislili Ne želim navajati razlogov, ki so me pripeljali do tega, da sem izbral precej težko pot in odšel v Nemčijo. Samo dobre osebne razmere in nadvse ugodno de- lovno počutje mi lahko v določe- ni meri izgubljeno vračata. Sicer pa se za razlog mojega odhoda dosedaj še ni nihče zanimal, če- prav sem bil že dvakrat v Celju. Glede državljanstva pa le nekaj pripomb! Sem še vedno jugoslo- vanski državljan in mi ni še nih- če priznal nemšk^a državljan- stva. Najbrž si pač kdo to kar zelo enostavno predstavlja: člo- vek pride, dobi državljanstvo in odide, pa je zopet vse v redu. Vsekakor vem. da moje aktivno sodelovanje v partizanih ne bo ovira, če bom za to tudi zapro- sil. Moje jugoslovansko držav- ljanstvo pa ne vpliva na to, da ne bi imel na svojem delovnem mestu vseh dolžnosti in pravic. Tudi nagrajevanje ni po delov- nem času (oz. stažu), ampak po delovnem mestu, zato mi tu čas služenja v nemški vojski pač nič ne pomaga. Le delovnim potre- bam mora človek zadostiti, pa so z dolžnostmi priznane tudi pra- vice. Prav čudno! želel bi, da bi moj odgovor v celoti objavili. To sem dolžan ljudem, znancem in prijateljem- Za dobro počutje na nekem de- lovnem mestu je potrebno mi^' no delo, zadovoljitev strokovni!» teženj, dobro sodelovanje vseh. strokovni uspehi m še marsikaj' O vsem tem je bilo v celjski bol- nišnici veliko govora in pisanja, brali smo približno enaka vpra- šanja Ш približno enake odgovo- re. Najbrž pa so si ljudje zno- traj in zunaj ustanove kljub jaS' nim odgovorom ustvarili dolo- čeno mišljenje, ki često m ugo- dno, lahko pa ga dobro strO; kovno delo in s tem seveda tud' uspehi spremene. Prepričan sem. da se za to borijo tudi moji legi v bolnišnici. Upoštevajo P® dane razmere in razpoložljiv^ čas, ki je včasih zaradi nekorist- nih malenkostnih razprav pičel. Dobro strokovno delo zan- teva obilo časa, tudi to sern t"' kaj v Nemčiji dodobra spoznal^ Prim. dr. I VerdP" STALIŠČA • RAZPRAVA • KRITIKA - KRITIKA - STALIŠČA - RAZPRAVA NI BODOČNOSTI ZA MLADE NA KMETIJAH Mlad človek danes rad hodi na ples, v kino in gledališče, na razne tekme, pač povsod tja, kamor ga vodi njegovo zanima- nje. To pa je mogoče le, če lahko plača vstopnino in če je pri- merno oblečen. Pomeni, da mora imeti denar. Denar mora zaslužiti z delom. 2al pa je še vedno taiko, da vsa- jjo delo ni tako plačano, kot bi inoralo biti. To najibolje vedo danes tisti mladi ljudje, ki so ostali na kmetijskih posestvih in preživijo ure od jutra do mraka pa njivah, travnikih ter gozdo- vih. Ti fantje in dekleta danes zavidajo svojim vrstnikom, ti- stim, ki so iz njihove vasi odšli v večji kraj ter se zaposlili v to- varni. Imajo svoj redni mesečni zaslužek, osamosvojili so se, si Icupili obleke, nekateri celo mo- torno kolo in živijo precej raz- gibano življenje. In kako žive tisti, ki so ostali doma, še po- sebej tam, kjer težko iz zemlje vlečeš kaj več kot za lastna usta? Kakšen je torej družbeno ekonomski p>oložaj mladih na vasi? Prav to je bila tema pogovora, Id ga je na pobudo predsedstva ZMJ pripravilo predsedstvo ob- činske organizacije ZMS Žalec, pogovora se je udeležilo precej mladih iz razUčnih krajev žalske občine. Vsi so odkrito govorili o najrazličnejših problemih, ki danes tarejo prebivalce, ki jim je glavni vir dohodka kmetijstvo. 2al pa sestanek ni bil dobro pri- pravljen. Mladi so govorili tudi o takšnih stvareh, ki bi jih lah- ko nekdo v uvodnih besedaJi razložil in povedal, da so nujne •a takšni stopnji razvoja in ne ¡..jzadnje, da smo pri nas le ne- iaj naredili za razvoj kmetij- /stva. Prav ta napaka je dajala precej 6m ton vsemu pogovoru. Ce so se mladi zbrali v tolikš- nem številu in prišli od daleč, bi lahko izkoristili sestanek za temeljit pogovor, ki bi mnogim marsikaj pojasnil in povedal, da bi nekoliko svetlej-e videl svojo prihodnost. Osnovna ugotovitev je bila, da je kmetijstvo danes panoga, ki nujno potrebuje drugačen odnos celotne družbe, kot je bil, če ta hoče, da zaživi. Proti pričakovanju so mladi kmetijski proizvajalci zelo veHko govorili o izobraževanju. Predla- gali so, da bi kmetijstvo uvedli kot poseben predmet v osnovne šole, saj bi tako otroci spoznali kaj pomeni in zavzemali do nje- ga drugačen odnos. Premalo je tudi kmetijskih šol. Za človeka, ki mora delati na kmetiji, je tež- ko, da bi jo zapustil za več ted- ivi. SENIČAR nov in si pridobival manje, med- tem ko zemlja nujno potrebuje pridne roke. šole bi morale biti v neposredni bližini krajev ter v primernem času. Veliko kme- čkih otrok ne konča osemletko, predvsem zaradi trdega dela do- ma na posestvu. In kaj so na- redili prosvetni delavci, ki bi morali imeti glavno vlogo pri prepričevanju in dokazovanju staršev, da mora njihov otrok imeti vsaj osemletko? Vsi mladi so se strinjali s tem, da mora biti mlad kmet bolj izobražen, kot je. Nekoliko laže je dolinskim kmetom, ki so le bližje centrom kot hribovski kmetje. Pretreslji- va je bila ena izmed pripomb: »Poznam fanta, ki je dokončal štiri razrede osemletke, živi vi- soko v hribih in si ne upa v do- Hno. Delno zato, ker je preslabo oblečen in delno, ker ni izobražen ter si zato ne upa med nas.« Do vifiinsikih kmetov ne vodijo ceste itti morajo marsikaj prenesti do kmetij na ramenih. Teže prodajo svoje pridelke, les, ki je nekate- rim glavni vir zasltižka, pa gre slabo v prodajo, saj je poseka in spravitev v dolino do ceste izredno draga. Zatx) je na takš- nih kmetijah potrebnih čimveč pridnih roik in otroci izostajajo iz šole. Mnogo pikrih je bilo tudi na račim carin in davkov. Zanimivo je prepričanje mladih, ki so de- jali: »Dajatve v kmetijstvu so zelo velike. Kmetijski proizvodi so poceni glede na industrijsko blago. Davki niso pravilno raz- porejeni glede na kvaliteto zem- lje, V občini bi morala biti po- sebna komisija za ugotavljanje kvalitete. Naš davčni sistem je že davno odslužil in postaja v nekaterih primerih celo krivičen. Občina do maksimuma izkori- šča svoje pravice do obdavčenja, saj je odstotek od dohodka iz kmetijstva, ki ji ostane, večji kot od industrije. In za zaključek še izredno po- membno vprašanje. Kmetije res- nično ostajajo brez gospodarjev, zemlja brez pridnih rok, mladi odhajajo v mesta zaradi boljših gmotnih pogojev in zato, ker ne vidijo v kmetijstvu osebne per- spektive. To je bilo vprašanje, ki so ga zastavili mladi kmetijski proizvajalci in je žal ostalo brez odgovora. »Kje je perspektiva mladega kmeta v sedanjih p>ogojih obdelo- vanja zemlje glede njegovih gmot- nih pogojev. Vsakdo ne more pridelovati vsega. Kam se naj torej poda posameznik, če hoče specializirati kmetijsko proizvod- njo in kdo mu daje garancijo, da bo ta specializirana veja te- daj, ko bo obrodila, tudi donos- na glede na denar?« V petek ^o v prostorih celjskega Muzeja revolucije odprli raz- stavo »XIV. udarna divizija», posvečeno 25-letnici njenega po- hoda na štajersko. Slovesne otvoritve so se poleg borcev, pred- stavnikov javnega in Indturnega življenja celjske občine in mla- dine udeležili tudi predsednik in podpredsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in dr. Jože Brilej, sekretar sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marine, predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušefc i. dr. — V priložnostnem programu so sodelo- vali Komorni moški zbor in pionirji žalske osnovne šole, otvori- tveni govor pa je imel kustos muzeja Stane Terčak. Govoril je o zgodovini slovenskega naroda za svobodo in o deležu, ki ga je prispevalo štajersko območje. Stane TerčiOc je orisal tudi pohod XIV. divizije s Hrvatske na Štajersko. IMvizija je na za- četku štela 1.112 borcev, na koncu pa le 548; v štirih mesecih je stopilo vanjo več kot 7.000 borcev, iz njenih vrst pa je izšlo 27 narodnih herojev. — O nastanku divizije, življenju borcev in o naporih, ki so jih morali premagovati na svojih pohodih, go- vorijo številne fotografije in drugo gradivo na razstavi. Obisko- valcem nudi pregled nad najvažnejšimi dogodki, ki so spremljali XIV. divizijo. — Razstava v Muze.ju revolucije bo odprta do 15. t. m. Osmič Za vohunsko delo je Stiger pri- dobil tudi nekatere jugoslovan- ske državljane nemške narodno- sti, npr. orožniškega narednika Ï Celju Boška Laziča in p>olicij- skega agenta Alojza Emeršiča. Kaže, da med odsekom 'amostne službe v Gradcu in wehrmachtsarchivom v Celovcu ^ bilo pravega soglasja, ker so ^tigerju na nekem sestanku v 'Celovcu naročili, naj pretrga ^ojo zaobljubo pri varnostni službi v Gradcu, česar pa ta ni storil in je odtlej za Celovec ^iljal podatke samo o vojaš- za Gradec pa le o političnih iadevah. Tudi policija je kmalu prišla sled Stigerjevemu vohunske- ^ delu. Potem ko so marca ^Но v Beogradu aretirali njego- sodelavca Hansa Stoinscheg- So Stigerja začeli opazovati. ^ so ga nameravali aretirati, ^ Je o tem 4. maja 1940 zgodaj j^^ftгaJ obvestil eden od policij- agentov. Zato mu je uspelo ^vočasno pobegniti, in sicer ^ Madžarsko v Gradec. (O j/'eerjevem begu je odsek var- atile službe v Gradcu takole ročal glavnemu državnemu ^^''i^ostnemu uradu v Berlinu: ^пгај imenovani je bil eden najpomembnejših zaupnikov na- še ustanove. Pred približno enim tednom je jugoslovanska policija izdala zanj povelje za aretacijo. Stiger je zanj pravočasno izve- del in je zbežal s sposojenim avtom iz Celja. Od takrat manj- ka za njim sled. Domnevajo, da se je napotil na Madžarsko. Prosimo, da bi takoj obvestili vse ustrezne nemške urade na Madžarskem, naj poizvedujejo za Stigerjevim bivališčem in mu nudijo vso potrebno pomoč, pred- vsem pa naj onemogočijo njego- vo izročitev Jugoslaviji. Ker ni od njega nobene novice, so ga na Madžarskem verjetno že are- tirali.« — Fotokopija Lurkejeve brzojavke v MRC). Potlej je iz Celovca in Gradca vodil delo svojih vohunov. Pred svojim begom v Avstrijo je Stiger vse vohunsko gradivo izročil svojemu namestniku Will- friedu Hoffmannu. Ko je Stigerja policija iskala pri Hoffmannu, je orožnik Franc Mekinda to gradivo odkril. V njem je bil Hoffmarmov lažni potni list na ime Alexander Severa in zaupni vojaški (razporeditev m premiki vojske, utrjevalna dela, fotokopi- je vojaških objektov v Kninu itd.) ter politični podatki (za- pisi o delu odbora za obrambo severne meje. o komunistih, čet- nikih, vodilnem kadru v upravi itd.) Sodišče za zaščito države Beograd, obtožnice in sodbe are- tiranih nemških vohunov (DT Br. 917/40/8-Kt 33/40, DT Br. 165/40/39 - Kt 35/40 Pr. 8. 8. 1940, prepis v MRC). Stigerjevo vohunsko delo je dr. Bauer 5. 10. 1940 ocenil takole: »Stiger se je zavzemal za delo VI. oddelka kot le malokdo. Sodelovati je za- čel že leta 1938 in je pošiljal dragocena poročila o najrazlič- nejših zadevah. Vedno je našel pot in poročal z dobrimi rezul- tati. Iz Celja navzven je gradil široko obveščevalno mrežo, ki je delovala brezhibno in je zlasti po izbruhu druge svetovne vojne dobavljal najrazličnejše gradi- vo ... Zaradi izdaje je moral po- begniti in je 1940. prišel v rajh. Tudi tu je vse svoje moči posve- til naši stvari. Svojo mrežo je organiziral tako odlično, da je brez motenj delovala naprej tu- di po njegovem odhodu kljub nekaterim aretacijam. VI. odde- lek odseka varnostne službe je še sedaj odlično poučen o juž- nem delu Sp. štajerske, to je v prvi vrsti Stiger jeva zasluga. Ko je prišel v rajh, je prevzel delo tudi pri Wehrmachtsarohivu v Celovcu (zanj je delal že prej, kar je izpričal v svoji avtobio- grafiji — op. T. F.). Za to usta- novo je v soglasju s VI. od- delkom delal že prej...« (Pre- pis v MRC). Zato so 24. naaja 1940 Hoffmanna aretirali, julija istega leta pa ga že izpustili. Po vrnitvi iz preiskovalnega za- pora je nadaljeval vohimsko de- lo in vodil celjski center za varnostno službo, medtem ko je bil Wehrmachtsaröhiv v Celovcu maja 1940 za vodjo postavil Westna. Oba sta zelo tesno so- delovala. O tem je dr. Bernhard Bauer v Gradcu 30. septembra 1940 zapisal: »Imenovani je po Stigerjevem begu ^prevzel mrežo v Celju, vendar so tudi njega kmalu prijeli. Ker mu niso mo- gli nič dokazati, so ga izpustili. Sedaj je v tesni povezavi z ing. Westnom.« Hoffmarmov namestnik v celj- skem vohimskem centru je bil komaj sedemnajstletni študent prava v Zagrebu m mladinski voditelj v celjski krajevni sku- pini Kulturbimda Sepp Jellenz, o katerega prizadevanjih so imeli na odseku varnostne služ- be v Gradcu najboljše mnenje, (Dalje) Vodja ilegalne Hitlerjunged v Celju Sepp Jellenz je v nemško vohunstvo pritegnil šte- vilne člane svojih organizacij. Izjavo za sodelovanje z SD je v Gradcu podpisal 15. 3. 1940. Dobil je zaupniško številko 11.733 (preg. 2386) in ilegalno ime »Ivan«. Vodja VI. oddelka SD Gradec dr. Bernhard Bauer pa ga je takole ocenil 24. 6. 1940. DELNI MOŠKI STRIPTIZ Ko je bilo konec programa, je orkester začel igrati za pJee. Pari so po<¿si vstajali izza miz in odhajali proti plesišču. Na stolu ob robu plesne ploskve je sa- mevalo dekle. Zdolgočaseno je giledalo po plešočih parih, ki so se po taktu razvpite violine privijali, zavijali, odvijali in navi- jali. Vse je bilo na moč dolgočasno do- kler ... Eden izmed mladeničev, ki je y pro- stor živtljenja prišel bree izvoljene sprem- ljevalke, je zagledal otožno dekle. Otožna duša proti otožni duši! Rahlo se je zazibal na precej dolgih nogah, linijo do dekleta objel s pogledom in odšel. F^roeil je za ples. »Zakaj ne bi Se midva plesala, če že drugi, lepa gospa? Vsi se veselijo, zakaj se ne bi še midva, dobra gospa?« Rahlo se je priklonil in čakal. Dekle pa nič. Pravzaprav je začelo nekaj mahati z rokami in kazati proti njemu. Fant je postajal v^ bolj 2aneden. »Želite, dobra gospa?« Z rokama je pograbila njegovo srajco, mu jo potegnila iz¡za hlač in pokazala da bo šla z njim plesati samo pstá in sicer 6.281. Hkrati s tem se je poveča- la tudi ix>prečna doba biva- nja in to od 2 lani na 2.5 dneva letos. svet za , kmetijstvo Kot vse kaže bo imela nova občinska skupščina tudi svet za kmetijstvo. .To področje je bilo doslej vključeno v svet za primarno gospodar- stvô, toda, ker gre za poseb- ne naloge kmetijstva na ožjem celjskem območju, je predlog za ustanovitev in de- lo samostojnega sveta vseka- kor več kot umesten. mb spet proti Odborniki celjske občinske skupščine so že dvakrat raz- pravljali o zazidalnem načrtu za staro mestno jedro. Kot prvič, tako so se túdi drugič strinjali z odlokom, zavrnili pa so tisti člen, ki je predvi- del ureditev parkirnega pro- stora za Kocenovo ulico. Hkrati s tem so sprejeli tudi odlok o zazidalnem na- črtu za del stanovanjske so- seske Lava. -an naši osebni dohodki Lani v poprečju Ш NDIN Čeprav so poprečja silno vairljiva in ne povedo vsega, bomo tokrat le postregli s takšnimi številkami, ker dru- gih ni. Oddelek za gospodar- stvo in družbene službe pri skupščini občine C!elje je iz- dal pregled gibanja osebnih dohodkov v lanskem letu. Koliko so torej zaslužili la- ni zaposleni Celjani. Stevilxe pravijo, da v poprečju vsak mesec W6 novih dinarjev, si- cer pa v gospodarstvu 927, v negospodarskih organizacijah pa 1.058. V posameznih gospodarskih panogah pa so se ti dohodki gibali lani takole: industrija 838, gozdarstvo 941, gradbe- ništvo 779, promet 1.045, tr- govina 1.055, gostinstvo 871, obrt 906, komimaJa 1.032. Med industrijskimi podjetji je imel lani najviSje popreč- je kolektiv Elektra 1440 din, sledijo zlata^ma, praiv tako 1.440, Etoa 1.350, Aero 1.114 itd. Med najnižjimi je Metka s 709 novimi dinarji. Najvišje poprečje med ne- gospodarsLdmi organizacijami je imelo lani občinsko javno pravobranilstvo 1.907, zatem zavod za prosvetno pedago- ško službo 1845, tehniška šo- la 1825, glasbena šola 1.752 itd. ŽALEC ,,RAZVALINE ŽIVLJENJA" v polzeli Dramska sekcija Svobode Polzela je bila lani ena naj- bolj delavnih v žalski občini. Tudi letos ne zaostajajo. Pred dobrim mesecem so začeli študirati Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Dek) režira Jaka Jeršin. Premiera bo 30. marca. mladi v grižah spet aktivni Pred kraUim so si člani mladinskega aktiva v Grižah spet uredili klub, v katerem se zdaj redno shajajo ob sre- dah zvečer, v klubu imajo nekaj šahov, garnitur za igro »Človek ne jezi se« in seveda gramofon ter kup plošč, ob katerih se radi zavrtijo. V zadnjem času so organizirali tudi več predavanj, ki so bi- la odlično obiskana. Zadnje- ga se je na primer udeležilo лаг 130 ljudi, kar je prava redkost v tem kraju. Sklenili so tudi, da se bodo tesneje povezali z aktivom osnovne šole in se dogovorili, da bodo pomagali pri ureditvi zima- njosti in okolice osno\'ne šo- le, ki bo letos praznovala 130-letnico obstoja. še en mladinski aktiv Poleg dveh tovarniških mla- dinskih aktivov, ki na polzel- skem območju povezujeta to- varniško mladino, so pred ¿ratkim ustanovili še mla- dinski aktiv za tiste mlade prebivalce, ki niso vključeni v oba že omenjena. Mladinci si seveda najbolj želijo, da bd dobili svoj klubski prostor in kot kaže, se bo to kmalu zgodilo. Za opremo bosta po- skrbeli tovarna nogavic in »Garant« na Polzeli. Za pred- sednico aktiva so izvolili Ek) Zivortnik, sAlenilá pa so, da bodo poskušali popestriti kul- turno in politično dejavnost v svojem kraju. V. N. delaven rk Osnovna organizacija Rde- čega križa Griže-Zabukovica je v preteklem letu opravila lepo delo. Krvodajalske akci- je se je udeležilo 35 ljudi, na- bavili pa so tudi sedem tor- bic prve pomoči, od katerih jih je pet že na terenu. Akti- visti Rdečega križa so obiskali in obdarili vse onemogle ma- mice na svojem območju, prav tako p>a tudi v domu oskrbovancev na Gomilskem. Letos bodo ustanovili 6-ilan- sko ekipo prve pomoči, za učence 8. razreda osnovne šo- le pa bodo pripravili tečaj o prvi pomoči, če bo dovolj zanimanja, bo tak tečaj tudi ea odrasle prebivalce, člani Rdečega križa pa bodo sodelo- vali tudi pri urejanju okolice in pripravili tekmovanje med gojitelji rastlin. Za prizadevno delo je en krvodajalec dobU zlato, šest pa srebrno značko. MALI INTERVJU Vprašuje: TONE VRABL Odgovarja: VLADO ČUVAN V Celju imamo trenutno dva glasbena ansambla: Sin- kope in Colibrije. Medtem ko prvi več ali manj nastopajo izven Celja in to predvsem v Ljubljani, pa so Colibri »udomačeni« predvsem v Ce- lju in bližnji okolici. Vlado Čuvan je vodja ansambla Co- libri. »Eno leto že nastopamo skupaj. Skupaj sem jih sam zbral«. Kdo vse nastopa v ansamblu? »Albert Lončar ig- ra na bobne, Vojko Kosma- tin solo kitaro. Evgen Feldin vokalni solist, Vladimir Ve- ber pa igra na orgle. Sam igram bas kitaro.« »Vaši do- .sedanji nastopi? »Predvsem v Celju, nekajkrat tudi v Ve- lenju, Ravnah na Koroékém in po Zasavju.« Kje trenutno igrate? »V Domu JLA in to v lastni režiji. Upamo pa, da nas bodo kdaj kasneje tu- di angažirali.« Kako štu- dirate nove melodije? »S plošč. Aranžmaje napišem za vsakega glasbenika sam.« Najraje igrate? »Rithem and blues, soul, psihedelic... « Vzon-iiki? »Ansambli Bee Gees, The Cream.« Od vo- kalnih kolistov? »Nihče poseb- no, ker igramo največ an- sambelske skladbe.« Vaš od- nos do Sinkop? »Odnos odličen in tudi odličen an- sambel.« Boste poleti nasto- pili na morju? »Verjetno na Rabu ali v Baru.« Kje vadi- te? »Pri meni doma.« Se starši zaradi tega ne razbur- ja.>o? »Ne. Vsi starši nam pomagajo.« Ste dijaki? »Tri- je smo dijaki, dva pa sta že zaposlena.« Ste za celjsko kitariado? »Seveda smo. Sa- mo za začetek bi bilo morda bolj primemo na prireditvi predstaviti vse tiste ansamb- le, ki delujejo v Celju in oko- lici Clelja.« Kako vas je spre- jela publika? »Odlično.« Ima- te kaj svojih skladb? »S Ko- smatinom sva napisala štiri. Pripravljava tudi nove.« VELENJE SPET OŽIVELI Ama^terska aoipona »Sivobo- da« iz Šoštanja je po daljšem premoru naštudirala delo »Globoko so korenine«. Pre- miera je uspela, prav tako tudi reprize. Skupina 2xiaj go- stuje v sosednijih krajih. mladi 27 šol razstavljajo Na osnovni šoli Karla De- stovnika-Kajuha v Šoštanju 60 odprli razstavo del naj- mlajših umetni'kov. Svoja de- la so raastavili uičenci sedem- In^drvajsetih šol iz vse Slove- nije. Najlepše risbe so na- gtradili z lepimi nagradami. Razstavo, ká jo je odprlo društvo slovenskih l£'QOvnih umetnikov iz Ljubljane, so priredili ob obletnici smrti pesnika Kajuha. ŠMARJE DVE PLATI CESTE Gostinski delavci v Roga- ški Slatini so se znašli v precepu. Po eni strani si močno želijo, da bi cesta od Rogatca do Lupin jaka konč- no dobila asfaltno prevleko, saj bi to močno vplivalo na turizem, po drugi strani pa se bojijo, kako bi cesta pre- nesla povečan tovorni pro- met, saj se bodo reke ka- mionov kar zlivale po tej najkrajši zvezi med Zagre- bom in Celjem. Zgraditi bo treba že dolgo časa predvide- ni obvoz, toda vprašanje je^ kje bodo vzeli toliko denar- ja, saj bi morali prestaviti lep kos ceste, vmes pa še kaj porušiti in seveda drugje na novo zgraditi. Morda bo- do ta problem rešili, ko se bodo gostinci združili. JOŽE LIPNIK šola za življenje Prejšnji teden se je v Vir- štajnu začela šoda za življe- nje. Sodelavci šmarske de- lavske imiverae bodo preda- vali dvakrat tedensko v ve- černih urah, največ o zdrav- stvu. Enaka šola dela tudi v Donački gori. VITANJE olajšave za kmete Na zboru volivcev v Vita- nju so pred kratkim raz- pravljali o davčni politiki za letos. Večjih sprememb ni, so pa nekatere olajšave za kmete na tistih zemljiščih, ki ležijo v tretjem razredu. To pa Je celotno vitanjsko podlije. Kmetje bodo ime- li tudi možnost najemanja kreditov, kajti občinska skupščina, kmetijska zadru- ga In gozdno gospodarstvo bodo ustanovili sklad, kmet- je pa naj bi s krediti obnav- ijaLi gospodarska p. zamenjali kulture, цј^ ve plantaže itd. ^ rade bi šivai Tovarna »Bagat« jg ^ nju priredila štirii^,j5. tečaj krojenja in šivanu nimanje za tečaj je w üko, saj se je рпјам tečajnic. Kaže, da ђол doben tečaj organizir^jj jeseni. R(K;. SLATINA ■ groharjeve reprodukcije v novi pivnici zdravUi Rog. Slatini so odprli stavo reprodukcij slovej ga impresionista Ivana harja. Opremili so jo i lago, odprta pa bo do marca. .MOZIRJE za sodobno kmetijstvo! Podobno kot driige « ske skupščine je tudi t ska v teh dneh sprejela] Katere olajšave za kaj Tako naj bi imeli letos j kmetijski proizvajalci, kij se odločili za preusn^ proizvodnje po spr^ programu, 20, 30 ali celo odstotne olajšave od рг^ sane katastrske osnove, hvaležni lub5iv| Kolektiv trgovskega 1 tja MercatoT, ki ima poslovalnici na Ljubnej kaže, izredno zaupa I cem. Gre namreč za j zabojev stekla, ki odpft že pred poslovalnico že" zimo. Nekaj dni je pred slovalnico stal tudi sod i trolejem. Zaupanje ii bencev sega tako dalečj v sodu pustili tudi Si Toda Lubenci že nekaj secev dokazujejo svojo štenost — doslej ni ! odnesel ne enega kosa i la in ne enega litra pet ja. Seveda ne da bi ,pi Zdaj so Lubenci male strahu, kajti vsa stvar j cesti, pa se boje, da bo tujec okrnil njihovo I! nost. za večje udo( GostinsLto podjetje Plel z Ljubnega bo začelo i tirati gostišče v zadTil domu v Lučah. Lokal ^ sodobno opremili in f Ta preuredi t vena dela ! čujejo tudi opremo ne kuhinje. Predviöj da bodo dela veljala i 1.50.000 Ndin. Preden skopnij^ ena o snegu. Po Pr gre za resmčni na Otoku, na tist^ več stano\^jskili ' tudi več garaž, Id f ko razlikovati. Ko je bil še s^J ko hudo pritiskal J tažne garaže, kot P močil dež. NaenlöJ breme. In ker so^ ni polno zaposle^ snega s strehe Nikomur ni ^^ in dobro si Je^ sama opravila jo manjše lesi^^ vzela v roke loP^ m JE lAMCA" cfitjurskih gasilcev Utkun so v šentjur- pjli Olp Smola-Pili- ^ednico gasilskega in članico upravnega občinske gasilske zve- jjže kot mlado dekle jelati v gasilskem dru- V Rdečem križu. Po- ( veliko volje in ener- loje bogate izkušnje uspešno prenašala na ge društva. Pri gaše- P^ požarov je aktiv- jovala in bila je vzor ^osti in poguma. Kinjo pot je priljub- O^o spremilo veliko fsi pa jo bomo ohra- lepem spominu! MILE SAVie čno obvezno lAVIT KRUH mimili seji občinske ö so odborniki spre- iiis, ki je v drugih K2t dolgo v veljavi, Pß namreč prodaja- ja mozirskem obvez- kruh. Tako bo to- li v mozirski občini negodovanje zaradi ije kruha in peciva, a prodajalci kruha ra-vijali le v ozke tra- ía bi pri papirju pri- kakšen dinar. ŠENTJUR VELIKO ZASEBNIH HIŠ iiasebniki v šentjurski ob- čini so lani dogradili 65 sta- novanj. Gradili so pred- vsem s pomočjo delovnih or- ganizacij. Poleg tega pa so v 121 še nedokončanih stano- vanjskih hiš vložili nad 5 mi- lijonov dinarjev. jubilej gasilcev šentjursko gasilsko društvo bo letos praznovalo 95-letnico svojega delovanja. V ta na- men pripravljajo seveda celo vrsto prireditev, saj bodo hkrati s svojim praznikom proslavili tudi 100-letnioo ga- silstva na Slovenskem. novosti iz loke Krajevna skupnost Loka pri žusmu predvideva, da bo le- tos usposobila za promet ce- sto Zaselek—-Dobrina—Hrast- je—Cerovec. Obnovili naj bi tudi most v naselju Hrastje. V Loki pa bodo zgradili tudi avtobusno čakalnico. Vsa de- la bodo opravili v lastni re- žiji na podlagi krajevnega sa- moprispevka. MILE SAVIC vabilo krvodajalcem 16. marca bo na Planini pri Sevnici krvodajalska ak- cija. Pripravljata jo občinski odbor Rdečega križa in kra- jevni odbor te organizacije, ki računa na lepo udeležbo tamkajšnjih prebivalcev. predaleč do pokopališča Vaščani Proseniškega bodo predlagali krajevni skupno- sti Šentjur —center, da u- redi nekdanjo cesto, ki je vodila iz Šentjurja proti Blagovni. Zdaj jo uporablja- jo le kot poljsko pot. Vašča- ni utemeljujejo svoj predlog s tem, da imajo zdaj do po- kopališča kakih 500 metrov dlje. PLIN VPLIVA na posevke Občani Plagovne, Primoža in Proseniškega so predlaga- li, naj bi se v občini lotili ponovne razvrstitve zemljišč. Njihove površine namreč ogroža plin, kljub temu i>a so zemljišča razvrščena v drugo skupino — kot Šent- jur in Grobelno, čeprav je v teh krajih vpliv cinkarni- škega plina občutno manjši. Sklicujejo se tudi na skup- ščino občine Celje, ki baje namerava območje Teharje in Bukovžlaku uvrstili v če- trto skupino. V oddelku za davčno upravo v Šentjurju pa izjavljajo, da razvrstitve ne nameravajo spremeniti, saj je treba najprej urediti vprašanje škode po plinu sploh, ki doslej ni v pred- pisanih pogojih o razvrstitvi zemljišč v nižjo oziroma viš- jo kategorijo. HRASTNIK rojstni dan v hrastniški delovni enoti zasavskih premogovnikov so na pobudo njenega direktor- ja, inž. Petrova uvedli zani- mivo novost. Vsakemu ru- darju, ki praznuje rojstni dan, zavrtijo v rudniški zbi- ralnici pred odhodom v jamo ploščo in mu toplo čestitajo za praznik. Vsak rudar, ki dopolni 50 let, pa dobi poleg tega še skromno darilce. Vse- kakor lepa pozornost! Pred kratkim so na seji predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta govorili o vklju- čevanju hrastлiških sindikal- nih organizacij v proslavo ob 50-letnici delovanja te naše družbeno politične organizaci- je. V tej zasawski občini bodo imeli več prireditev, poveča- nih z utrjevanjem sedanje vloge sindikalnih organizacij pri razvijanju samoupravnih odnosov in hitrejšega uresni- čevanja gospodarske reforme. Nekaj sindikalnih veteranov pa so predlagali za odlikova- nje. ^ M. VIDIC IJUBNO značke za krvo- dajalce Na občnem zboru krajev- ne organizacije Luče so le- tos prizadevnim krvodajalcem podelili 30 srebrnih, ter šest zlatih značk in diplomo. V kraju, ki šteje 1800 prebival- cev, je odziv krvodajalcev iz- reden, saj se je lani pri dva- kratni akciji javilo 179 ljudi. V zadnjih dveh letih pa so prebivalci Luč darovali skup- no več kot 125 litrov krvi. odmaknjeni od zdravstva Medtem ko je v spodnjem delu mozirske občine zdrav- stvena mreža zadovoljiva, je skrajni konec občine — torej Luče in Solčava — precej odmaloijen od zdrav- stvenih domov. Ljudje s tem niso zadovoljni, zlasti zato ne, ker so slabe tudi tele- fonske zveze, ki običajno od- povedo predvsem ob ele- mentarnih nezgodah, ko je povezanost z zdravstveno službo bistvenega pomena. KONJICE premalo vrtcev v občini delujeta zdaj le dve varstveni ustanovi — večja v Slov. Konjicah s 50 varovanci, manjša pa v Vi- tanju s 15 otroki. Ker se šte- vilo zaposlenih žena veča — od 4000 zaposlenih jih je že zdaj 1346 — je problem varstva otrok zelo pereč. Po programu, ki so ga pred kratkim sprejeli, naj bi v štirih letih uredili varstveno ustanovo v Zrečah, v Slov. Konjicah pa bi nove zmog- ljivosti lahko dobili v šolski stavbi centralne šole, ki se je preselila v novo zgradbo. V Vitanju predlagajo, naj bi večje prostore za vrtec pri- dobili hkrati z gradnjo šol- skega prizidka, prav tako pa bo treba poskrbeti tudi za Loče in druge večje kraje. Program predvideva, naj bi že letos začeli urejati žel^- niško postajo v Zrečah, leta 1971. pride na vrsto adapta- cija stare osnovne šole v Slov. Konjicah, leta 1973 pa Vitanje. več denarja za izobraževanje Kot v obeh sosednjih re- virskih občinah, so se tudi v Hrastniku odločili predpisati 4,63-odstotno prispevno stop- njo iz osebnega dohodka za- poslenih. Kljub temu pa v Hrsfcniku ne bodo zbrali do- volj denarja fea okrivanje le- tošnjih družbenih potreb. Ob- činski proračun bo znašal 6 milijonov 761 tisoč dinarjev. Odločili so se, da bodo nekaj več denarja kot lani namenili dejavnosti vzgoje in izobraže- vanja. Kljub temu pa bo mo- rala skupščina občine Hrast- nik v te namene dobiti ne- kaj denarja tudi od republi- ške izobraževalne skupnosti. ' ^še ' da Î .se je je ' '^tež- ' Son- Se S je >ho so padale debele kepe snega. Ko je o- pravila svoje delo, je pomagala še sose- du. Zvečer se je hudomušno namuznila in rekla: »No, možek, danes me pa lahko po- sebej počastiš in pK)gostiš!« »Zakaj neki?« je zanimalo moža. »Očistila sem streho na garaži. Zdaj nič več ne stoče pod težo belega bre- mena!« »Pa veš, katera je naša?« »Seveda, očistila sem streho naše ga raže, številka 193!« »Oh, za božjo voljo, se je zasmejal soprog, mi imamo vendar številko 195!« Potem je bilo nekaj časa tiho in razočaranje je dobilo svoj pečat. -an MALA ANKETA BORKE XIV. DIVIZIJE: li'hitìW^ri i /flFSI flfìl'f Obiskal sem jih v krajih blizu zgodovinskih poti iz dni legendarnega pohoda, v Rogaški Slatini, Celju in Velenju. Vsako sem vprašal, kateri je bil zanje najtežji trenutek v vojnem času in o tem, kaj menijo o enakopravnosti že- ne, za katero so se z orožjem v rokah borile, pozneje pa kot politične delavke, kot napredne občanke. IVANKA KOV ACIC—SMI- LJA: Najhuje mi je bilo, v času umika partizanskih enot leta 1944 iz osvobojene Zgcmje Savinjske doline, to- da še mnogo huje pa ob smrti moža, heroja Efenke, ki je mnogo prezgodaj omah- nih pod bremeni, ki si jih je naložil. Enakopravnost žena ispri- čujejo s svojo dejavnostjo, z izpolnjevanjem dolžnosti, medtem pa družba ni izpol- nila pričakovanj z razume- vanjem njene vloge kot ma- tere, vzgojiteljice . .. VESNA NOSE: Najhuje mi je bilo, ko smo bili na pohodu ločeni od glavnine, ko so za nam ostali ranjienci, pa jim nismo mogli biti v pomoč. To je bilo ob pre- boju z Graške gore. Glede enakopravnosti mi- slim, ć^ je ima ženska toli- ko kolikor je sama hoče. Tu mislim na politično svo- bodo, medtem ko so materi- alne osnove za resnično ena- kost še vedno omejene. IVANA ŠANDER: Še danes me zazebe ob prizoru, ko so bili zaradi nekaj jabolk ustreljeni trije borci. Morda je bila taka kazen potrebna, toda kakšne so današnje kaz- ni za krajo težkih milijonov? žena ima enake piravice in dolžnosti kot moški po usta- vi in zakonih. Toda druge okoliščine so težavnejše. Naš praznik naj bi bii manj pri- ložnost za pijančevanje. Ko- liko problemov ki tarejo že- ne, bi s tem denarjem reši- li? IVANKA ŽVAR: Najhuje mi je bilo, ko sem bila blizu Vitanja ranjena in so i^as tovariši rešili šele čez nekaj ur, ko so se po srditem boju vrnili po nas. Zdaj sem si kot upokojen- ka oddahnila. Nekoč i)a sem si kot zaposlena mati in aktivistka okusila enakoprav- nost predvsem s plati dolžno- sti in nalog, čeravno smo v reformi, bi le ne smeli poza- biti na ženine družinske in materinske dolžnosti. HILDA KRAJNC—MARTA: Najhuje mi je bilo, ko sem se ob hajki izgubila od svo- jega moža, saj sem komaj znala kakšno besedo sloven- sko. V partizane sem namireč prišla iz Celovca. Mislim, da enakopravnost žene ni samo na papirju. Morda se premalo borimo za izpolnjevanje priborjenih pravic, da nam gre delo bolj od rok — čekrav se oseb- no nimam nad čim pritože- vati. To je samo nekaj izrečenih misli. Vseh v tej rubriki ni bilo mogoče posreòìovati. Vsaka zgoraj zapisana beseda je izvzeta iz sklopa misli in stališč, žene, ki so se z orož- jem v roki borile tudi za enakost, priznavajo, da družbe- nopolitična enakost pri nas je, da pa praksa kaže na to, da smo za interese žena hitrejši na besedah kot pri odlo- čitvah. TÉMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMa ZA STARŠE - TEMA ZA Prvi znaki priza- detosti Danes je na vrsti poslednje nadaljevanje sestavlca prof. Albina Podjavorška o različ- nih motnjah v telesnem in duševnem razvoju otrok. Z njim končujemo serijo v upa- nju, da ste jo prebrali z za- nimanjem in da ste v цјеј našili vsaj nekaj odgovorov na vprašanja, ki si jih star- ši zastavljamo, ko opazujemo svoje otroke. x Življenje je včasih kruto in se hudo poigra s človekom. posebno, če se prikrade v hi- šo bolezen, аИ če se začno te- žave z otrobi. Mnogokrat se to zgodi že kmalu po rojstvu in v dom se vselijo strahoivi, z njimi pa tudi solze in obu- pne misli. Naj bo položaj ka- kršenkoli, prav in najvažneje je, da starši in drugi svojci ohranijo ПТТ10 kri. Možno je, da se otrok že od vsega začetka ne razvija ugodno. Morda je premiren, ai>aitičen dojenček ali kričav otrok, ki se ne umiiri niti po- dnevi nàti ponoči. Mogoče se mu ne razvijajo čutila, mor- da ne navezuje stikov z о:ло- lioo ipd. V vsakem primeru, ob slehernem dvomu je po- trebno posvetovanje z otro- škim zdravnikom — pedia^ trom, ki je usposobljen ne le za spozna\'Bnje in zdravlje- nje otroških bolezni, temveč je ponavadi prvi strokovnjak, ki ima priložnost poglobiti se v duševnost drobcenega bitja. Hkrati premotri tudi diišev- nost staršev. Seveda pa je treba otroka dalj časa opazo- vati, ker se majhen otroLî skokovito raavija. Vsak zastoj v razvoju pa bi utegnil po- meniti, da z njim nekaj ni v redu, č^rav moramo biti pri vsaki sodbi zelo previdni. Po potrebi se pediater posvetuje o otroku tudi s spsihologom. Dolžnost staršev in drugih svojcev je torej, da zaradi svojih morebitnih divxamoiv ta- koj poiščeijo nasvet pri otro- škem zdravniku, ki jih bo poučil o vsem potrebnem oziroma jih bo morda napo- til še k drugim strOÄOvnim službam. Za predšolskega otroka je zelo 23načilna spontana ak- tivnost, povezana z gibalnim in posnemalnim nagonom ter s prirojeno radovednostjo. Glavna otrokoiva dejavnost je igra, v katero vnaša vse tisto, kar življenje шч) za uro, dan za dnem vanj projicira. Za otrokovo razdobje od 3. do 6. leta starosti je zelo pomembno, če se za njegov razvoj zanima tudi oče, če se povezuje v igri, v razgovo- ru in mu v vzgojnem procesu izkazuje potrebno pozornost. №iogii očetje so krivi, da moramo pri marsikaterem otroku pozneje govoriti o du- ševni zaostalosti. Otroi se igra, k temu ga ženejo njegove notranje živ- ljenjske sMe. V tej igri po- snema odrasle, vnaša vanjo svoj čudoviti svet fantazije, toda gibi pri igri so smisel- ni, koordinirani in harmonič- ni. Opazen znak, da z otro- kom morda nekaj ne bo v redu, je ugotovitev, da se ne zna igrati, ker je z nesmisel- nimi, nekoordindiranimi, ne- harmoničnima gibi neroden, ko ne kaže nobene snxntrne koncentracije ali pa ždi v ka- kem kotu in se ne meni !љај dosti za okolico. Predvsem ta dva znaka že kažeta na srednjo stopnjo duševne pri- zadetosti, ki jo strokovno označujemo z izrazom »im- becilnost«. Beseda izhaja iz latinskih besed »in«, to je »ne« ter »bacillum«, kar po- meni »padioa« — torej »brez oix>re«, brez varstva. Imbe- ciM potrebujejo vse življenje posebno varstvo drugih, so nesiposobni za šolsko vzgojo, pač pa za primemo privaja- nje higienskih, socialnih in delovnih navad. Vse življenje morajo ostati pod nadzotr- stvom. Zato priporočamo pri takih znakih takojšnjo posve- tovanje s pediatrom in psd- laologom. Ze v prvem letu starosti se otroku pojavljajo začetki govorjenja, ki se od 3. leta starosti razvije ob normal- nih pogojih že v lepo govori- co, seveda če so starši svo- jemu malčku posve«aJi po- trebno pozornost. Včasih se taiitšen razvoj žalosni in ne smemo biti preveUki ре81лц, sti. Ob duševni prizadetost^ srednje stopnje je zakasnitev govora pogost pojaw, posebno pa še agramaitičnost, ko izr^. ža otrok svoje želje, težn;]© potrebe, namesto s tekočo go! vorico le s kratkimi stavki ali zlogi. Na primer — na. mesto: »Mama, daj mi кгц, lia!«, zakliče le: »Kruha!« ali cedo: »U-a!« Tudi v takih pri- merih se je dobro posvetou vati s strokovnjakom. Opozoril bi še na pridobi, vanje higienskih, socialnih in delovnih navad, ki jih pred, šolski otrok osvoji igraje, se- veda ob pomoči staršev ixi okolja. Važno je, če se nauöi signalizirati potrebo, kdaj ko to ofpravi, če zna obleči in obuti in kako. V svoji preprostosti je predšolski psihično prizadet otrok zelo komplicirano bit je, zato moramo o svojih vzgojnih in učnih metodah razmišljati. Ob pogojih nor- malnega dela in normalnega razvoja drugih otrobe bomo morda naleteli na težave, o katerih se bomo morali po- svetovati s skrokovnjakom. Kategorizacija in činiiprejšnje vzgajanje ter vključitev v ustrezni zavod pa sta nadalje nja najpomembnejša ukrepa. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO v Sloveniji letno izbruhne preko tisoč požarov. Njih posledica so ogromne materialne škode, v nekaterih pri- merih pa celo človeške žrtve. Požari nastanejo zaradi ma- lomarnosti, nepazljivosti in pa tudi zaradi našega neznanja. malomarno ravnanje z elektriko Elektriko imamo danes že v slehernem domu. Spreminja- mo jO v svetlobo, toploto in mehansKO delo. Torej z njo svetimo, kuhamo, grejemo, peremo, čistimo in podobno. Toda le previdnim je elektri- ka v pomoč. Električne instalacije v sta- rih hišah so bile namenjene ie razsvetljavi. Zato se pri namestitvi novih električnih naprav posvetujemo s strokov- njaki. če priključimo na vo dnik malega preseka več elek- tričnih naprav, se bo preko- merno grel, izolacija na njem pa pričela tleti, česar posle- dica je lahko požar. Da do takih primerov ne bi prišlo, skrbe varovalke. Naloga va- rovalke je, da pri preobreme- nitvi ali pri kratkem stiku v napeljavi ali napravi, defekt- ni tokovod v kratken času odklopi in ne dopusti, da bi se vodnik prekomerno segrel. Zato varovalnih elementov ne premeščajmo z žicami ne strokovno, temveč jih zame- njajmo z ustreznimi. Malomarno ravnanje z ele-c- tričnimi napravami je tudi. nevarno, če gremo od doma, ne puščajmo priključenega električnega štedilnika niti električne peči, da bi ogreli prostor v naši odsotnosti. Električno peč za ogrevanje ne postavljajmo v bližino gor- ljivih predmetov. Nič manj nevaren je tudi električni 11- kahiik, če je vklopljen, kajti v njegovi bližini je vedno do- volj vnetljivih predmetov. Zar to se vedno prepričajmo, ko zapuščamo stanovanje, če smo vse električne naprave odklopili. tudi plin je lahko nevaren Uporaba plinskih štedihii- kov oziroma plina butana iz jeklenk zahteva od nas veliko mero previdnosti. Mešanica plina in zraka tvori eksploziv- no zmes, ki ob najmanjši iskri, pevzročeni z vžigalico, vžigalnikom ali s stikalom ko prižgemo ali ugasnemo luč, eksplodira. Eksplozijska me- šanica se pojavi v prostoru, če plin uhaja iz jeklenk, ker nismo dobro zaprli ventilov. Zato ne bo odveč, če pove- mo, da je prvo treba odpreti ventil na jeklenki, nato pri žgati nad ustjem gorilnika vži- galico in šele sedaj odpreti ventil gorilnika. Pri ugaševa- nju plinskega štedilnika naj- prej zapremo ventil na je- klenki in ko plamen nad go- rilnikom ugasne, zapremo ventil gorilnika. Tak posto- pek onemogoča izstop plina iz jeklenke v prostor. Vsem nesrečam, ki jih povzroči pUn običajno botruje pozab- ljivost. benzin, aceton, laki Zelo nevarna je tudi upo- raba bencina, acetona in raz- nih lakov za lase. Bencin če- sto uporabljamo za čiščenje in pranje. Vedeti moramo, da je bencin lahko vnetljiva in močno hlapljiva tekočina. Zmes, z zrakom pomešanih bencinskih hlapov, kar velja tudi za hlape acetona in hlape lakov je eksplozivna. Zato ne kuhajmo perila v vodi, ki smo ji dodali nekaj bencina. De jansko laže odstranimo uma- zanijo, toda bencin med vre njem tako močno hlapi, da smo kljub zračenju v nenehni nevarnosti. Zaradi varnosti vedno lфOštevajmo navodila glede uporabe in shranjeva- nja, ki jih najdemo na etike ti vsakega »špraja«. drva se lahko ; prezgodaj vžgejo Nevarno Je tudi sušenje drv na peči ali za njo. Po sušena drva se lahko ob peč; vžgejo. Peč mora stati na ne- gorljivem podstavku in ob ne- gorljivih stenah. Dimniška cev mora biti vedno speljana v zidan dimnik, ne skozi okno ah steno iz gorljivega materiala. Pred vratci peči mora biti vedno na tleh polo- žena pločevina. Ker se peč hitro razžari in močno ogreje okolico, je treba iz njene bU- žine odstraniti vse gorljive predmete. Posebno nevarnost predstavlja kurjenje peči z žagovino ali zdrobljenim pre- mogom. Pri takem kurjenju nastopa nepopolno gorenje, čigar posledica je eksplozija peči, kar je lahko usodno, če smo zdoma. Cigaretna ogorki in ogorki vžigalic nemalokrat zanetijo ogenj. Predvsem je nevarno kajenje v postelji in odmeta- vanje ogorkov in vžigalic na da, ali pa puščati tleče o^r- ke v stanovanju. Sušiti peri- io nad štedilnikom ali pečjo je tudi nevarno. predvsem pa mirno kri Ko vzpdamti požar, ostani- mo razsodni in mirni. Naj- prej rešujmo ogrožene osebe. Nato odstranimo vse gorljive predmete, ki jih ogroža ogenj, in šele nato skušajmo ogenj pogasiti. V kolikor nam to ne uspe, pokličemo gasilce. Zapomnimo si: gorečega olja ali masti ne gasiti z vodo, ke; bi ogenj le povečadd. Einako rfc gasimo z vodo požara na elek- tro napravi ali napeljavi, če je pod napetostjo, ker bi bi- lo to smrtno nevarno. C^nj poskušamo zadušiti ali pa pogasiti z gasilnim aparatom na prah ali ogljikov dioksid. Ostale začetne požare gasimo 7. vodo. Vodo je treba zlivati v leglo požara in ne v valeči se dim. Priporočljivo je, da bi imel vsak doma gasilrii aparat na prah ali ogljikov dioksid. Pokvarjen televizor Revizija je velika prido Toda še tako popolna 'j ima kakšno napako ^apaka televizorja je, da -elo rad pokvari. Vsaj z je tako. Zadnjič je ^^ ravno skočil, da nare- aremet nazaj, pa uboščku ^ uspelo. Še ko je bil v je slike uia ekranu i^jkalo, nekaj je zahre- jg in lahko sem samo jitovil, da je za tisti dan za televizijski program kon- j In če to ne bi bilo rav- ^ dva dni pred izborom jovizijske popevke, stvar ^ ne bi bila tako žalo- Zato sem sklenil, da mi Bjorajo takoj naslednji dan praviti, saj sem hotel vide- kako bodo Dubrovniški ^urji zmagali v Lon- (tu- nes sem naslednji dan obi- Ul ducat servisov in privat- iv krošnjarjev, pa mi ni i^el nihče obljubiti, da bo televizor do londotisko-du- brovniškega večera poprav- ljen Ze sva 7. ženo premišlje- vala, kam bova šla na obisk, ko je žena z ironič- nim nasmeškom na ustnicah nekaj omenila, da če bi vze- la Janeza, da bi on sam po- pravil takšno malenkost, kot je televizor. HUMORESKA Svojo čast je treba braniti. Vzel sem knjigo, v kateri je pisalo nekaj o televiziji, pa je bilo vse skupaj tako uče- no napisano, da je knjiga že v naslednjem trenutku spet ležala na knjižni omari. Od- pravil sem se v klet po izvi- jače, kladivo ici žeblje ter- se pripravil za delo. Kmalu sem ugotovil, da je televizor zu- naj lepši kot znotraj. Toda kaj češ: čast je čast! Pulil sem žarnice, diode in upor- nike, ali vsaj, kar sem mi- slil, da to je in še vse osta lo, kar se mi še sanjalo ni kaj je in čemu služi. Vsak del sem si strokovno ogledal, če ni slučajno zlomljen ali razbit, pa je bilo vse tako podobno eno drugemu, da sem mislil, da je vse v redu. To je trajalo skoraj pol ure m kmalu je bilo na divanu polno najrazličnejših stvari. Ko sem tako skoraj čisto iz- praznil televizorsko škatlo, je bilo že skrajni čas, da naj- dem napako. — No, možek, kaj je na- robe? — Zajček si je zlomil vrat, ko je poskušal narediti pre- met, pa so prekinili program. Žena očikio ni bila zado- voljna z odgovorom, saj je lakoj zupu.'ttiia nuj televizor- ski studio. Sam sem se tola- žil s tem, da je morda ¿daj že dobro, ko sem z vse te ro | poti je malo odstranil prah, ali pa je morda bil kje kak- šen slab stik, katerega bom sedaj, ko sem vse lepo vzel ven. in ko bom postavil na- zaj, odstranil. Sledilo je sestavljanje na- šega televizorja. Preklel sem tovarno, ker ne dela vseh delov enakih in ne spada vsak del tja, kamor sem ga hotel dati jaz. Ko sem tele- vizorsko škatlo napolnil, mi ,)e na divanu ostalo materiala še za en televizor. Potem pa ni čudno, da gre naši indu- striji tako slabo, ko tako razmetuje z materialom! Tisto soboto smo gledali televizijo doma. Kupili smo nov aparat, ki je mnogo slab- ši od prejšnjega. Dubrovni- ški trubadurji na лјет sploh niso zmagali. frk NE VSAK DAN Na zboru volivcev na eharjih (navzoč je bil é poslanski kandidat iergej Kraigher) je ob- ian Koželj pripovedoval, iiako je celjska cinkarna Џ odgovorila, ko so s Teharja in Bu- ii^laka tožili nad pli- m, ki da vsak dan za- rupVja pljuča ljudi, da e spušča vsak dan trupenih plinov ... »Saj jih tudi vsak dan I potrebujemo!« je na boru z vzklikom zaklju- il svoj prispevek k raz- ravi občan Koželj. Konstrukcijska napaka MIRKO SEVSEK: (ta in ta) tabe saro- per bogi Agios: Athna- ^^ sothertetragramathon: da- *tipeklenska furija tu per- ^hash vlapei zhovieshzhei Nvebi? J današnji knjižni sloven- bi stavek glasil: « (ta in ta) tebe žare- li Pri bogu Agios Athnatos ^rtetragramaton: da se to genska furja tu prikažeš v človeški podobi.« ij^^ovorniki so znali baje ^ 'raga poklicati in so se . ljudje zaradi t^a bali, ¡^ da »coprniki« niso niko- ¡^^dšli brez ustreznega »ho- ¡ ^гја« iz hiše ali z domači- јц l^idi drugače so imeli j^^J® nekakšno strahospo- do teh coperaikov, jim nekateri niso či- r ^erjeü, toda kdo ve . ..? ç^ilno je, da Kolemonov ^ v zagovorih in v tako- "Ovanih žfhi-anjih ali mo- litvah meša krščanske sim- bole in molitve z izmišljeni- mi, oziroma magičnimi bese- dami. Zanimiv je primer, da je zagovornik klical hudiča tudi takole: »Jaz (ta in ta) ta be saro- tim noi permoran skues use kervave kaple: katere je Kri- stus nash Gospod nadrevesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furia zarzelel- lus v 'lepei zhovieshzhei po- duebi braz vsa hrupa per- kashas ...« To po današnje glasi: »Jaz (ta in ta) tebe zaro- tim in primoram skozi vse krvave kaplje, katere je Kri- stus naš gospod na drevesu svetega križa prelil, da se ti peklenska furija carcelelus v lepi človeški podobi brez vsa- ke.ga hrupa prikažeš ...« Zanimivo je, da so pri kli- canju hudiča uporabili bese- de kot so Kristus in križ, ko pa recimo vemo, da so ljud- je, »kadar so srečevali same- ga onéga«, hudobno pregnali s križanjem? V minulih časih ni bilo zdravnkov kot danes in kjer so bili so bili gosposki in dragi. Ljudje so se zato za- tekali k copemikom tudi če je prišla bolezen. V kolemo- novem žegnu najdemo več be- sedil, s katerimi so zdravili bolezni. Na primer: Ana skushana lamsht sa use merslze? Torej; ena preskušena umetnija za vse mrzlice. Nadaljne besedilo naroča: da je treba imeti tri obla te. Na prvi mora biti napi- sano IN NOMINE PATRIS JEZUS, na drugi ET FILILI NAZARENUS, na tretji pa ET SPIRITUS SANCnr REX JUDEORUM. Oblate je treba na tešč, preden sonce vzide, pojesti, med vsako pa zmoli- tl tri očenaše, tri zdravema- rije Ш eno vero. Naši predniki so vedeli po- vedati kje »denar cveti«. že od nekdaj so ljudje že- leli priti do zakladov in si pri tem živo zamišljati, da ga bodo nekega dne našli, če ne drugače, potem s pomoč- jo copemika. Tam, kjer naj bi denar cvetel, naj bi bile zakopane francoske blagajne m zakladi še starejšega izvo- ra. Ce se zgodi, da kdo po- noči vidi v kakšnem skriv- nem kraju luč, potem tam cveti zaklad. Treba ga je samo izkopati in se seveda držati navodila iz Kolomana: Vzemi eno kuro, odsekaj Ji glavo i.i speči jo dobro, ko da bi jo moral sam poje- sti. Kuro daj v eno novo skledo, z eno novo skledo jo pokrij in vse skupaj nesi na četrtek zvečer na križišče, kjer se dve poti oddvojita ter skledo zakoplji. Cez osem dni bo (kura) pojedena, ti pa pojdi, vzemi obe skledi, po- tem te bo srečal moški z mošnjo denarja, katero ti bo v skledo vrgel. Ti pojdi z denarji domov in nič nazaj ne poglej, četudi bi kaj sli- šal... -Čudno, da smo Slovenci tako dolgo ostali reven kme- fciški narod, če smo imeli to- liko priložnosti za obogatitev. Ce dobro premislimo, zgor- nja navodila so tako splošna da je copernik ob neuspehu lahko svojemu naročniku oči tal da je storil to ali ono na- robe in da zato denarja ш bilo. Enkrat morda kokoš ni bila dovolj pečena, drugič morda ni bUa ob pravi uri zakopana, tretjič sklede ne ob pravem času izkopane, pa morda iskalec zaklada ni ne- sel skled pravilno, ker je prezgodaj pogledal, če ima kaj notri itd. Ni menda treba ugibati kdo je navadno tisto lepo za- pečeno kokoš pospravil in obral do belih kosti .. . (se nadaljuje) Pisec in uredni- štvo prosita predvsem starejše bralce, da bi nam napisali svoje spomii.ie ali spomine na pripovedova- nja drugih ljudi o tem. kako so nekoč zagovarja- li bolezni, preganjali hu- de duhove, iskali zaklade ali počenjali dru.gačne co- prnije. Vse to je lahko napisano zelo preprosto, toda dovolj razumljivo. Vsak prispevek, ki ga bo- mo objavili, bomo tudi nagradili. Naslov Novi te- dnik: Celje, Gregorčičeva 5 Zagovor zoper hudega duha v originalu (na'sliki zgo- raj) se glasi: Hude duhove pregnati iz človeka je moč z besedami s katerimi je Kristus pekel prema- gal LAFARARI DALAFARI RARERART, kar je po he- brejsko. Da. Moja ¿ena je popolno- ma enakopravna; še celo več kot enakopravna. Zjutraj vstane ob isti uri kot jaz, včasih še nekoliko prej; pripravi zajtrk in od- pravi otroka v vrtec oziroma šolo. Potem greva skupaj v službo, vsak na svoje delovno mesto Zgodi se tu in tam, da io zapeljem; a ker v takem primeru vedno malo zaka- snim, je, po pravici poveda- no, ne zapeljem preveč rad. čisto drugače je, zapeljati koga drugega, recimo kadar grem na kakšno službeno pot. Saj razumete človek enostavno ne more biti tako brezdušen, da bi peljal mimo, kar lepo mimo kakšnega, da tako rečem, čednega objekta, ki stoji ob cesti. Še posebej, če ima takšnole limuzinico, pa mu je v njej, ker ne sliši motorja^ dolgčas. In ne samo to. Ugotovil sem, da utegné biti celo nevarno, če se pe- lješ kam daleč, in med vož- njo ne slišiš motorja. Lahko se zgodi, da zadremaš, pa je katastrofa tu Prepričan sem. da bi mi bila revija Avto morda hvaležna za tole ugoto- vitev, saj o vplivu brezšum nosti motorja na voznika menda res še ni nič pisala, če pravi pesnik »Nekoga moraš imeti rad,« potem ve- lja zame — »Nekoga moraš imeti ob sebi«. Sicer pa o teh stvareh ne bi rad še naprej govoril, lahko bi me namreč žena narobe razumela_ Ko torej pride moja žena po končani službi domov, mene največkrat še ni doma. Lahko je njej, ko je ženska in je ne obremenjujejo s kakšno posebno aktivnostjo; na sestanke, če so popoldne, hodi zelo redko, kajti nekdo vendar mora biti pri otrocih. Da hi bil jaz? Kje pa! Saj me skoraj nikoli ni doma. To je pravzaprav nekaj obupne- ga! V tem so neporočene žen- ske le na boljšem. Zadnjič mi je na primer ena izmed njih rekla, da je svobodna in je nič ne veže; da lahko dela, kar hoče^ ker je popolnoma samostojna in enakopravna. Rekel sem ji, da je z тетгој sicer nekaj podobnega, da pa imam finančne obveznosti in jo zato lahko povabim kveč- jemu na kosilo. Ko je torej moja žena po končani službi doma^ lahko v miru pripravi kosilo, po- spravi stanovanje in se loti drugih opravil.. Vsega tega nihče ne bi mogel opraviti bolje, sicer pa je tudi res, da si kakšne pomočnice ne bi mogli privoščiti ker bi v tem primeru lahko žena delala re.s mesec zanjo. Ali ni bolje, da nekaj prihranimo? Zadnjič mi je rekla: »Ali mi ne bi vsaj malo pomagal?« In jaz sem ji rekel: »Draga moja, saj veš^ da sem v teh rečeh zelo neroden: da se na gospodinjska dela ne spo- znam; napravil bi ti samo še več dela.« Vem, da mi bo kdo skušal oporekati, da pravzaprav ni- sva enakopravna, ampak oči tek ne drži. Ali nimamo do- kaza o tem, da so naše žene enakopravne, že v naši usta- vi? Kaj pa osmi marec? Ali imamo mi dan moških? In poglejte, kaj se zgodi zvečer! Ko pridem domov, najprej prelistam časopis, po- tem pa sedem pred televizor. Pa žena? Program jo kratko- malo ne zanima. Raje pere ali pa se z otrokoma vred spravi v posteljo! Ko pridem v spalnico^ največkrat áe dno spi. »Kaj že spiš?« ji rečen nežno. »Pusti me pri miru, Шгц^ na sem,« mi reče »Saj še ni pozno.« »Pusti me in se sjn^ spat!« »Imam sveto srajco sa њ, tri?« »V omari. ..« Ne preostane mi drugega kakor da še sam ležem ¡^ zaspim. Zjutraj se prične поц dan; jutri bo osmi marec. Oj ne bo kakšnih službenih jo. držkov, jo bom morda катц peljal; vsekakor pa ji print, sel šopek nageljnov in bon. boniero. To dobi za vsah osmi marec in v tem je tua največji dokaz moje velika naklonjenosti in seveda iju- bežni. Prepričan sem, da jo zna ceniti. .y ZDA putuje zdaj upo- ,епг japonski general Mi- '^[џ Genda, ki je bil med '^eti« načrta za napad na ^nrl Harbor decembra 1941. i^ovinar ga je vprašal, ali bi ^ j spremenil, če hi danes fhjco spet delal tak načrt L takrat. Odgovor: »Druga- naàrt bi naredil. Pearl Mfbor ni zadostoval. Hkrati i bilo treba napasti zahodno ^дЈо ZDA... »F Franciji v dolgo traja boj proti po- ijčevanju francoščine. Glavna ^i^ražnica je angleščina, »če jutri naš jezik mrtev je- ¿¡^ boste vsi morilci!« piše ^'plakatih. V drobnih črkah ^ dnu plakata pa piše: pung and Rubicam. To •i eno izmed največjih re- ßjnnih podjetij ZDA, ki vo- ¿i boj za obrambo franco- ilceffa jezika... V mestecu pernozia kakih osemdeset ^ometrov zahodno od Var- џе so odkrili grob grofice ' plevoske, Napoleonove Ijubi- jj. Mestni očetje so navdu- ¡eni, ker se obeta dobra tu- fistična žetev. Manj navdu- ■¡en je tednik »Praioo i Zy- .¿e«, ki se sprašuje, komu se ji potrebno vznemirjati zara- ii posmrtnih ostankov Napo- leonove prilešnice. V tem pri- ležništvu — kakor piše te- \inik — ni mogoče pri najbolj- ši volji ugotoviti, kje tičijo ijfcflfce posebne zasluge« ali úrtev za domovino« grofice ^ewske. Drži, če bi se ljudje zanimali samo za »po- sebne zasluge« ... V Grčiji so občutljivi za poročila tujih dopisnikov, ki govorijo o pre- ganjanju vseh oseb z nezaše- lenimt nazori. Zadnja žrtev mdne nemilosti je bil za- kodnonemški novinar Bock- lio//, ki so ga izgnali. V pi- rn, ki ga je prejel od mi- mtrstva, piše: »Ta gospod izreden grške gostoljub- 'Mi.« ... Močna bolgar- ska delegacija je prispela v ßim na proslavo svetega Cirila m Metoda. Bolgari trdijo, da sta bila Bolgara. Neki italijan- ski časopis se čudi, zakaj dvi- gujejo Bolgari toliko prahu, ko vendar nista ne Ciril ne Metod nikoli bila v Bolgariji. Mvsezadnje ne pišejo samo Bolgari s cirilico ... Ni vse le sprejemanje! Mnogo organizacij ZK si še ni dovolj na jasnem, kje in kako naj bi zlasti delali mladi komunisti Lani so organizacije ZK v Jugoslaviji sprejele okrog 100.000, v Sloveniji pa 5848 novih članov, večinoma mla- dih fantov in deklet. To po- meni, da je vsak deseti član ZK iz vrst novo sprejetih mladih ljudi. Takšno pomlaje- vanje seveda ustvarja v Zve- zi komunistov sveže ozračje in močnejšo usmeritev na družbene probleme, ki zlasti v živo zadevajo mladi rod. TELEGRAMI MOSKVA — Na sovjetskem Daljnem vzhodu na reki Usuri se je zgodil doslej verjetno naj- hujši oboroženi incident med Rusi in Kitajci. Moskva in Peking sta si izmenjala zelo ostri protestni noti, v Pekingu pa množično de- monstrirajo proti »kriminalnemu« početju Rusov. CAPE KENNEDY — Američani so izstrelili Apollo-9 s tremi pot- niki v vesolje. Namen tega po- skusa je preizkusiti »Lunin tra- jekt«, s katerim nameravajo A meričani pristati na Luni. Ce bo šlo vse po sreči in če se bo po- srečila tudi naloga Apollo-10, bo Apollo-11 verjetno julija že pristal na Luni. ТЕЛЈ AVIV — izraelska stranka Mapai, ki ima v parlamentu ve- cino, je določila za kandidata na položaj ministrskega predsednika po smrti Levi j a Eškola nekdanjo ministrico za zunanje zadeve Gol- do Meir. Mecí dnigimi kandidati omenjajo sedanjega obrambnega ministra Dajana MOSKVA — Vladislav Gomulka .n üusef Cyrank'ewicz sta prišla Moskvo na pogovore z Brežnje- vim in dragimi sovjetskimi vodi- telji. Savjetski tisk vidi v tem obisku nadaljno krepitev sil var- šavske pogodbe In sodelovanja med njimi PARIZ •— V ponedeljek so pr- vič preizkusili / zraku novo bri- tansko-francoskö nadzvočno pot- niško letalo »Concorde«, ki bo letelo s hitrostj 2200 km na uro. Letalo, ki je b? v zraku 27 mi- nut, je prvo preizkušnjo dobro restalo. Tod' šole leta 1972 se bodo z njim voziL potniki. PARIZ — V francosko glavno mesto je prispel Naserjev odpo- slanec, ki nosi osebno Naserjevo Doslanico za predsednika de Gaul- ia. PRAGA — Predsednik ÔSSR Lud^k Svobcc^ je imenoval ge- neralnega sekretarja KPč za pred- sednika državne.ga o'brambnega sveta. üMUHIA — V največjem mestu obkoljene Biafre v Nigeriji so sporočili, da so zvezna letala bombardirala mestno tržnico in da je bilo ubiti: 509 oseb, 400 pa ranjenih Neposredno po VI. kongre- su ZK Slovenije je bila po- doba, da se bo sprejemanje v ZK zaustavilo. Vendar mar- silcje že navajajo nove spre- jeme, kar obeta, da bo ob- navljanje ZK zdaj vendarle postalo trajnejša akcija. Kljub lepim številom pa se mladi za zdaj vključujejo v ZK še vedno precej manj, kot bi sklepali po njihovem moč- nem zanimanju za ključna družbena vprašanja, ki žuhjo mladino. To pa kaže, da je prenavljanje ZK ponekod še v dokajšnji zamudi. Mnoge organizacije ZK so še zaprte same vase, mladino in njene težnje ocenjujejo po zastare- lih merilih ter niso dovzetne za lastno osveževanje. Seveda pa mladih tudi ne mika, da bi se vključevali v take skle- rotične organizacije. Ni pa tudi vse samo v tem, koliko novih članov spreje- mamo v ZK. Zelo je važno, da se novi člani počutijo kot enakopravne osebnosti, ki de- jansko lahko soodločajo v po- litiki. Mladi vstopajo v ZK zato, da bi pomagali hitreje razvijati sodobno urejeno so- cialistično samoupravno druž- bo. Ce bodo hodili samo se- det na sestanke ZK, kjer pre- mlevajo vedno ene in iste stvari, ne da bi se s tem kaj spremenilo, se bodo tega hi- tro naveličali. To namreč lah- ko zadovolji le tistega, ki ga je že načela birokratska rja. Mladina pa hoče dejanj, ne govorjenja, ki obeta — hru- ške na vrbi. So organizacije ZK, ki zna- jo uspešno vključiti nove, mlade člane v konkretno de- lo, zlasti na tistih področjih, ki le-te najbolj neposredno zanimajo. V takih primerih postajajo ravno mladi komu- nisti pobudniki raznih (vse preveč zanemarjenih) interes- nih dejavnosti mladine, kakor so kulturne, tehnične, šport- ne, zabavne, poljudno znan- stvene in podobne organizaci- je. Močneje kaže vključiti mlade komuniste v samou- pravne in druge organe, v ka- terih se razrešujejo proble- mi, ki jih mlada generacija z vso ostrino postavlja v ospredje. Naj naštejemo sa- mo nekatere: zagotavljanje enakih možnosti za izobraže- vanje, zaposlovanje, uveljav- ljanje mladih strokovnjakov ipd. Prav s sodelovanjem pri razvozlavanju teh vprašanj bodo mladi komimisti najhi- treje postajali ustvarjalne osebnosti. 2al pa mnogo pobud in kri- tik iz vrst mladine še ne pro- dre tja, kjer se odloča. V mnogih organizacijah ZK tu- di še ne znajo ustrezno vklju- čiti novih, zlasti mladih čla- nov v konkretno dejo, tako da se le-ti začenjajo čutiti kot gole številke. Podoba je torej, da skorajda večina or- ganizacij še nima izdelane za snove za delo mladih komu nistov. V pripravah na bližnji IX kongres ZKJ, na njem in po njem naj bi zato- rej bolj proučili to zadevo. Sicer bo sprejemanje mladih v ZK po svojem hasku podo- bno vodi, ki privre na dan, a se porazgubi nemočna v pe- sku. MIRO ZAKRAJŠEK SPUŠČENE ZAPORNICE NA AVTOMOBILSKI CESTI iz Zahodne Nemčije proti Zahodnemu Berlinu pri Helmstedtu. Vzhodnonemški stražarji so blokirali promet tudi v torek popoldne, tik pred včerajšnjimi volitvami za predsednika Zahodne Nemčije. (Telefoto: Associated Press) tedenski zunanjepolitični pregled .Ameriški predsednik Ri- chard Nixon se je v nedeljo vrnil / obiska v zahodni Ev- ropi, ki je trajal deset dni. Obiskal je po vrsti Bruselj, London, Bonn, Berlin, Rim, Pariz in nato še — neuradno — papeža. Pri političnem ocenjevanju njegove poti — za dokončne ocene je še pre- zgodaj — je treba upoštevati, kaj si je Nixon obetal od te poti in s kakšnimi nameni je šel na pot. Predvsem so vsi politični opaz .vaici govorili, da Nixon zelo zgodaj po prihodu v Be- lo hišo odhaja v Evropo. Skratka, da se mu zelo mu- di. Predsednik je sam pove- dal, kako gleda na obisk: »kot na prvi korak ... k poživitvi ameriško-evropske skupnosti«. Izrekel pa .je tu- di stavek, ki pojasnjuje mar- sikaj; »Končano je obdobje konfrontacije, zdaj je prišlo obdobje pogajanj.« To misel je povedal pred obiskom in nekajkrat med njim. Mislil je .seveda na po- gajanja med ZDA in Sovjet- sko zvezo, Id postajajo čeda- lje bolj nujna, skoraj neod- ložljiva. rudi Moskva je pokazala, da računa na skorajšnja po- gajanja z ZDA. Tik pred Ni- xonovim odhodom v Evropo je prišel v Belo hišo na obisk sovjetski veleposlanik v Wa- shingtonu Dobrinin. Izvedelo se je, da je bil enourni po- govor med predsednikom in veleposlanikom »odkrit in iz- črpen« in da je bil Dobrinin »izredno prijazen«. Povedal je Nixonu, da vsi trije sovjet- ski voditelji — Brežnjev, Ko- sigin in Podgorni — čutijo, da SZ in ZDA delijo »veliko odgovornost« za ohranitev mi- ru in da se Sovjetska zveza poskuša izogniti nevarnim »konfrontacijam« z ZDA »po- vsod na Svetu«. Dobrinin je tudi poudaril pripravljenost ZSSR, da bi se začela čim- prej pogajati o omejevanju oboroževalne tekme, in je po- vabil predsednika Nixona, naj obišče Sovjetsko zvezo. Da- tum obiska bi določili po- zneje. Nixon je sicer dejal na svo- ji 2. tiskovni konferenci, da ni pristaš »takojšnjih vrhun- skih sestankov«, vendar je po- hitel v Evropo prav zato, da bi lahko čimprej šel na tak sestanek. Ni izključeno, da bi ga sklicali še letos. Ameriški predsednik je pri- šel na obisk v času, ko je bil prepir med Parizom in Lon- donom zaradi de GauUove iz- jave britanskemu veleposlani- ku na vrhuncu, ko se je ber- Unska kriza zaostrovala — in se še zaostruje — in ko se na Srednjem vzhodu položaj še vedno slabša. Nixon je svo- jim zaveznikom zagotovil, da bo upošteval njihove interp"fe na poFajani h z Moskvo — če- mu bi bil sicer prišel v Ev- ropo? a jim je tudi pove- dal, da so ta pogajanja neiz- ogibna. V primerjavi s Kennedyje- vim obiskom je bü Nixonov obisk bolj »zaprt«. Kennedy je lahko govoril širokim mno- žicam, Takrat niso demonstri- rali proti njemu študenti in tudi Vietnama ni bilo v da- našnjem smislu. Nixon ni go- voril množicam in tudi de- monstracije so bile. Na te je bil pripravljen, sicer pa je v tem pogledu prekaljen mož: izkusil je dosti hujše demon- stracije v Latinski Ameriki. Skratka, Nixon ni prišel v zahodno Evropo govoriti množicam, ampak njihovim voditeljem. Navsezadnje se tudi ne bo pogajal s sovjet- skim ljudstvom, ampak s Kremljem — ko bo prišel čas za to. Najnovejša berlinska kriza, ki prekipeva prav te dni in še ni končana, utegne posta- ti bolj nevarni, kakor so pr- votno mis'ili. Tik pred iz- volitvijo novega zahodnonem- škega predsednika v zahod- nem Berlinu — ko to piše- mo — je sovjetski predstav- nik sporočil, da ne more jam- čiti za varnost letalskega pro- meta med Zvezno repub^ko in zahodnim Berlinom, če se bodo zahođnonem.ški poslanci peljali z letali v mesto. To je resna grožnja, zakaj doslej so Rusi puščali letalski pro- met pri miru, četudi je na cestah prihajalo do zastojev v prometu zaradi raznih iz- govorov in umetno postavlje- nih ovir. To najbrž ne pome- ni, da bodo potniška letala obletavali sovjetski lovci, če- prav je tudi to mogoče. Naj- brž pomeni, da bodo sovjet- ske postaje na zemlji motile sporazumevanje med piloti in letališči. In to je lahko prav tako nevarno. Nekaj dni je kazalo, da zahodnonemški poslanci morda le n? bodo prišli v zahodni Berlin. Baje je Ul- bricht ponujal prebival- cem zahodnega Berlina do- volilnice za obisk sorodnikov v vzhodnem Berlinu. Ta predlog je zdaj padel v vo- do — po čigavi krivdi, še ni popolnoma jaSno. Pecej bolj jasno pa bo postalo, kako daleč si upata ZSSR in Nem- ška demokratična ropublika v Rprlimi, 7" fpflpn dni. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m ck zkj sprejel predlo- ge resolucij — V petek je bila v Beogradu pod vodstvom Edvar- da Kardelja zadnja seja centralne- ga komiteja ZKJ v sedanji sestavi. i>v/ejeli so predloge več resolucij IX. kongresa ZKJ, ki bo od 11. do 15. marca v Beogradu. Ugotovili so, da je javna razprava o osnutkih kongresnih dokumentov poudarila, f bo treba v prihodnjem obdob- ju šp «•'•mei j ito obravnavati delova- nje ZK za krepitev družbenega po- ložaja in vloge mlade generacije v samoupravljanju in političnem živ- čen j u ter oblikovanje kmetijske Politike ZK ter izboljšanje delova- nja ZK na vasi. Proučiti je tudi '^eba, kako priti do modernega vo- jen j a podjetij, ne da bi od tega Odtujili neposredne proizvajalce. Na seji CK ZKJ so sprejeli tudi ^zglas ob 50-Ietnici ZKJ in SKOJ, osnutek novega statuta ZKJ ter še nekatere dokumente. j tito o krepitvi obramb- ne moči — Predsednik ZKJ Tito Je Poslal prvi konferenci ZK v JLA Pismo, v katerem ugotavlja, da je Položaj na svetu dokaj zapleten in ^'egne priti do neslutenih posledic, ^e ne bosta zmagala razum in volja fj urejanje spornih zadev. Zato je ^eba posvetiti največjo pozornost ^zvijanju in krepitvi naših obramb- VJ^ sil. Pri krepitvi vseljudske ima zelo odgovorne nalo- ge JLa. p b odločna obsodba bol- Jurske gonje — v zvezni skup- J^^IIJ so prejšnji četrtek razpravljali Ij. ^tualnih zunanjepolitičnih pro- emih. Pri tem so poslanci odloč- ђ! obsodili protijugoslovansko go- jo v Bolgariji, v kateri se oživlja- Ifj ^ tej državi apetiti po ozemljih, ^^o se.«;tRvni del Jugoslavije. ■ POVEČANE POKOJNINE — b- ipščina republiške skupnosti so- ciaineea zavarovanja je sklenila po- večati pokojnine za 5,4 % z veljav- nostjo od 1. januarja letos vsem, ki so se upokojili do 30. jun. 1968. Hkrati je sklenila povečati za 10 % pokojnine tistim, ki so bili upoko- jeni do konca 1964. leta. I UGODNEJŠA PREDČASNA UPOKOJITEV — Zvezni izvršni svet je sklenil predlagati zvezni skup- ščini, da bi določila ugodnejše po- goje za predčasne upokojitve. Za vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjenim 60. oziroma 55. letom starosti naj bi se starostna pokojnina zavarovanca zmanjšala za 1,32 ®/'o (doslej se je za 4 oziroma 3%). Zavarovanec, ki bi se upoko- jil pri 55. oz. 50. letu starosti s 35 oziroma 30 leti delovne dobe, bi to- rej prejemal 70 odstotkov pokoj- ninske osnove (zdaj 60 %). H PET MILIJONOV DIN ŠKO- DE ZARADI PLAZU — Plaz, ki se je pred dnevi utrgal nad vipavsko vasjo Podraga, je povzročil samo na premičninah in nepremičninah ^ milijonov (novih) din škode. Vprašanje je, ali se bolj splača za- drževati nadaljnje drsenje plazu z betonskimi zidovi (za kar niti 200 milijonov din ne bi zadoščalo) ali pa zgraditi ljudem v ogroženih do- movih nove hiše na drugem kraju. Delegacija vasi je s t^^^^vami tam- kajšnjega prebivalstva seznanila predstavnike republiške skupščine z občinsko skupščino Ajdovščina in izvršnega sveta, ki naj bi hkrati sprejeli ustrezne ukrepe. B PODRAŽITEV NA ŽELEZNI- CI—S prvim marcem so se po- dražile tarife v železniškem potni- škem prometu v Sloveniji povpreč- no za 10—12 v ostali državi pa za 20 %. Občutne j še so se podražila potovanja na krajše proge, manj pa na dolgih progah. Razen v Slo- veniji in Makedoniji so v vseh dru- gih republikah podražili tudi me- sečne vozovnice za delavce, dijake in študente. Zvezni izvršni svet pa je sporočil, da ne odobrava teh po- dražitev. ■ POZIMI CENEJŠI — POLE- TI DRAŽJI PREMOG — Po spora zumu v zvezni gospodarski zbornici bodo slovenski premogovniki od začetka februarja do konca julija prodajali premog z 10% popustom, v ostalem času pa bo premog 10 % dražji. Premogovniki v drugih re- publikah pa bodo v zimskem času podražili premog za 20 %, medtem ko ga bodo v poletnem obdobju prodajali z 20% popustom. a UMRL PO KRIVDI NEKATE- RIH ZDRAVNIKOV? — Angela Kot- nik iz Maribora je v »Delu« opisala, kako je moral njen 18-letni sin za- radi brezbrižnih zdravniških pre- gledov mesec dni tavati od zdrav- nika do zdravnika, šele v bolnišnici so ugotovili zadnji stadij meningiti- sa, tedaj pa je bilo za učinkovito zdravljenje že prepozno in fant je umrl. Zdravniško društvo Sloveni- je je sporočilo, da bo tragični pri- mer proučilo njegovo častno raz- sodišče. Mariborski tožilec pa je naročil upravi javne vnrnosti, naj Vsaka beseda v ma- lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse dru- ge). Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat- nih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase spreje- mamo načelno v upra- vi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izje- moma sprejemamo na- ročila za male oglase iz oddaljenih krajev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja. C. TEDNIK, OGLAS- NI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregorčičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. Z OSEBNIM avtomobilom nudim prevozne usluge v mesecih: marec, aprü, maj. Naslov v upravi lista. MANJŠE vinogradniško po- sestvo z novo hišo v hri- bih, zamenjaš za manjšo hišo z vrtom v dolini. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENI sobi oddam Dobojsika 25 (pri opekar- ni). MLADA zakonca iščeta za- časno, neopremljeno ali opremljeno sobo v centru mesta aü okolici. Naslov v upravi lista. ZAKONSKI par išče enosob- no lahko tudi dvosobno stanovanje v zasebni biái, v Celju ali bližnji okoli- ci. Prevzameta varstvo dveh otrok. Nasíkw v up- ravi Usta. VELIKO enosobno stanova- nje v centru mesta z nizko najemnimo zamenjam za večje, najraje v bloku. Na- slov v upravi lista. PRAZNO sobo v centru me- sta ali okolici iščem Pla- čam vnapurej. Naslov v up- ravi lista. OPREMLJENO sobo oddam Naslov v upravi lista. DEKLETA sprejmem na sta- novanje. Jožica Stilin. K<> vinarska 10, Celje. OPREMLJENO sobo s po^ sebnim vhodom v centru mesta išče mlajši moški. Plača 15.000 Sdin mesečno. Naslov v upravi lista. 3 SOBOSLIKARJE - ples kar je sprejmem takoj. De- lo v Celju! Zdravko Veniš- nik, soboslikarstvo — ple- skarstvo, Velenje, Koroš- ka 54. TAKOJŠNJO in stalno zapo- slitev nudim kvalificirani ali pollrv-alificirani nataka- rici, ki ima stanovanje v Celju. Pismene ponudbe pošljite na naslov: BIFE PARK, Celje, Maistova uli- ca 2. POSESTVO 3 ha s stanovar Jnsko hišo proda: Pavia Stadler, láboje 73, Petrov- бе. AVTO Zastava 750 dobro ohranjen prodam. Naslov v uprawi lista. PARCELO v izmeri 54 arov, primerno za vinograd v bližini Šmarja pri Jelšah prodam. Insormacije pri Cilki Majcen, Vinski vrh 9, Šmarje pri Jelšah. NOVEJŠO stanovanjsko hišo v bližini Prebolda prodam. Vseljivo takoj., lahko tudi zamenjava. Naslov v upra- vi lista. MLADO plemensko kravo m kobilo prodam. Marija Pi- lih, Tmovlje 13, škofja vas. VSELJIVO vikend hišico z zemljiščem prodam. Vuko- savljevič, Celje, Košnica, nova hiša. VEČ gradbenih parcel v Koš- nici prodam po zmerni ce- ni. Naslov v upravi lista. 2 KOMADA novih vrat v iz- meri 188x95 cm ugodno prodam. Naslov v upra- vi lista. ENOSTANOVANJSKO hišo s pritiklinami, vrtom, pro- dam zelo pcceni. Aškerc, upokojenec, Bukovžlak 68, Teharje. MANJŠE posestvo z inven- tarjem v Savinjski dolini prodam. Naslov v upravi lista. GOSTINCI! Popohxttm nov gostilniški inventar, še ne- rabljen predam ugodno iz- pod lastne cene. Naslov v upravi lista. VIKEND 2x4 prodam zeo poceni. Ignac Gorenšek, Zabukovje 2, Frankolovo. MALO rablj>3n dvobrazdni traktorski plug COMET prodam. Anton Avgustinčič, Polje 3, Bistrica ob Sotli. 2 HA zemljišča ob glavni cesti prodam. Alojzaja Gra- čner, Medlog 66. TAKOJ vseljivo stanovanje v centru Celja prodam za 30.000 Ndm. Informacije dobite pri Podjavoršek, Zi- danškova 22. KOMPRESOR kompleten z elektromotorjem, električni motor visokotumi 1,4 KM, šivalm stroj BAGAT z o- marico 3 ženska kolesa, prodam. Vprašajte: Puš- nik, Zidanškova 25 SLADKO krmo prodam. Hartman, Lava 16. 3 DO 4 tXDne sladke krme proda. Naslov v upravi lista. STROJ za izdelavo cement- ne strešne opeke, 120 pod- stavkov prodam. Cena 700 Ndin. Naslov v upravi li- sta. REZKALNl stroj »LÖWE« in exc prešo 40 t prodam. Vanovšek, Teharska 38. SREDNJE veliko posestvo prodam. Lipovec 3, Skofja vas. ZAZIDLJIVO parcelo v Ce- lju prodam po ugodni ce- ni. Naslov v upravi lista. OPEL REKORD, 57 letnik, za letošnje leto neregistri- ran, prodam. Slance 1, Teharje. SAKSOFON tenor ugodno prodam. Naslov v upravi lista. SLADKO seno prodam. Franc Ban, Lopata 65 (Ostrožno). HIŠO z vrtom v Žalcu, Šem- petru aid Polzeli kupim. Naslov v upravi lista. .MALI traktor STEYER, lah- ko v nevoznem stanju, ku- pim. Naslov v upravi lista. ŽENSKE dolge lase (kite) kupim Naslov v upravi Usta. 20 tn dobre ohranjene vrtne ograje, žičnate ali lesene kuiïim. čemigoj, Ljubljan- ska 22. Dr«^vesnica MIROSAN p. PETROVČE prodaja vsak dan sadne sadike od 7. do 14. ure, vsak torek pa od 7, do 17. ure. Na zalogi imamo vse sadne sorte. Primariju dr. Jenšterlu in njegovemu osebju kirurške- ga oddella, se паоЛерве zah- valjuje za uspešno operacjo — Franc šarlah. Košnica, Ce- lje. Razpisna komisija Turističnega društva Dobrna razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA USLUŽBENCA TURISTIČNE PISARNE Pogoji; 1. srednja šolska izobrazba — ekonomska smer 2. aktivno znanje nemškega in pasivno italijanskega jezika. Prednost imajo kandidati z določeno prakso v turi- stični dejavnosti. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja 15 dni od datuma objave. 17. - Zgodilo se je kot v filmu. Paradižnik je pokazal sposobnosti samega Jamesa Bondal - Šofer tovornjaka ni videl nič in slišal nič. Vozil ie proti Ljubljani z enakomernim truščem. Tudi nI slišal udarcev s pestjo, ki jih je Paradižnik usui po kabini malce pred Ljubljano. Tako se je torej zgodilo, da sta se tovariš Paradižnik in njegova soproga Klara peljala po Ljubljani z odprtim avtomobilom, mimo same pošte ... - No, priznajmo - ne čisto tako. kot sta sanjala! - Šofer Mujo je vozil tovornjak skozi center daleč v predmestje, na drug konec mesta. Na velikem gradbišču »Betonopekapnograda« je zavrl in sko- čil v barako. - »Pripeljal sem!« je raportiral ^ pisarni. »Prost si!« ga je odslovil delovodja Mujo je kot srnjak izginil z gradbišča. Delovodji pa je poklical Murata in Sulejmana in jima иИ zal robo s tovornjaka spraviti v štirinajsto na® stropje stolpnice sedem. ^ daN: poročila ob 5.00, »Чоо 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, t, '.o bo, 10-30 in 22.00 Pisan spored od 4.30 do 8.00. pE'fEK, 7. MARCA: 8.08 Glas- f matineja. 8.55 Pionirski ted- ^10 15 P" doma. 11.00 Po- t' Turistični napotki za tuje ^ 12.30 Kmetijski nasveti — ''^Jernej Ude: Posebnosti pri k^ju gozdnega drevja. 12.40 ¿"^Ija in potoke. 13.30 Pripo- ' o vam . . . 14.05 Majhen kon- ? lahke glasbe. 14.35 Naši po- ^(¡i čestitajo in pozdravljajo. ^ Glasbeni intermezzo. 15.45 ^апа. oddaja. 16.00 Vsak dan ^ 17.05 Človek in zdravje, '-zvočni razgledi po zabavni 19.00 Lahko noč, otroci! ^iilinute s pevcem Ninom Ro- 20.00 Naái amaterski zbori ^,'ieio. 21.15 Oddaja o morju J^iiirščakih. i SOBOTA, 8. MARCA: 8.08 ¿^na matineja. 8.55 Radijska ^ nižjo stopnjo (ponovitev) ona i i ostala osamljena. Д ičez travnike zelene«. 10.15 jyas doma. 11.00 Poročila — ^ićni napotki za tuje goste, jj Kmetijski nasveti — inž. A Cizej: Novi strokovni tjose- . pri pridelovanju in spravilu jf 12.40 Srbske narodne pe- riz okolice Vranja. 13.30 Pri- J^jo vam . . . 14.05 Glasbena «Ijica. 15.20 Glasbeni intermez- 15.40 Naši podlistek — R. Čo- g^É: Mariborski jetnik štev. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 po v kino. 18.15 Vsako soboto «.pops 11«. 18.50 S knjižnega I 19.00 Lahko noč, otroci! Js Minute s pevko Sonjo Ga- zele. 20.00 Novi ansambli — le melodije. 21.30 Iz ionoteke ¡a Koper. 22.15 Oddaja za naže jjence. H NKUEUA, 9. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — James Krilss: »Upor snežakov«. 9.05 Koncert iz naàih krajev. 10.05 Se ponuiite, to- variši . . . Alenka Nedog: Tone Tomšič med komunistično mladi- no. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska repor- taža. 13.50 Z novimi ansambli viž. 14.30 Humoreska tega tedna — L. S. White: Zbogom, lepotec moj. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Jacques Constant: »General Frederic«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. ■ PONEDELJEK, 10. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila. — Turistič- ni napotki za tuje goste. 12.30. Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: O pridelovalnih cenah na naših kmečkUi gospodarstvi. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Novi posnetki Slo- venskega okteta. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Simfo- nični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.05 Literarni nokturno. ■ TOREK, 11. MARCA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Povest o dobrih ljudeh. 9.25 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Olga Stefula: Ekonomika obnove nasadov jablan na tera- sah. 12.40 Slovenske narodne pe- smi. lâ.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori! 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — Dr, France Sušnik: Pokrajina v očeh biologa. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Borom Go- stišo. 20.00 Radijska igra — Momo Kapor: »In spet noč«. 21.15 De- set pevcev — deset melodij. B SREDA, 12. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Olga Stefula: Ekonomika obnove nasadov jablan na terasah. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naái poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 15.40 Naš podlistek — o. Davido: Molčanje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. ■ ČETRTEK, 13. MARCA: 8.08 Operna matineja.' 8.55 Radijska šola za viájo stopnjo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Pogačar: Govedoreja na Nizozem- skem. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glas- beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nok- turno. 22.15 Komorno-glasbeni ve- čer. Tekoči detergenti in fino perilo v vsakem gospodinjstvu se včasih pripeti, da je treba v naglici oprati moževo srajco iz sintetike, sinov ali hčerkin smučarski pulover, lastno belo svileno bluzo in da zaradi izpada elektrike ali okvare bojierja ni tople vode. V takšnem primeru si vsaka žena želi detergent s katerim bi lahko v mrzli vodi ne samo učinkovito oprala perilo, temveč tudi obnovila njegovo kvaliteto in lepoto. Pred nedavnim se je na tržišču pojavil detergent Penil, ki lahko izpolni to željo. Penil enako uspešno pere v topli in mrzli vodi in se zaradi tekočega stanja hitreje topi kot detergenti v prahu in ustvarja bogato peno. Izdelki iz svile, volne in sintetike, ki so pri pranju izredno občutljivi na temperaturo vode in zahtevajo posebno nego, ohranijo po pranju s Penilom vse svoje prvotne lastnosti, lepo barvo, voljnost in obliko. Tekoče stanje detergenta pa zahteva novo embalažo, ki je bistveno drugačna od do sedaj poznane. Penil je v moderni, lični steklenički iz plastike, katere zamašek služi kot merica pri pranju. Gospodinja, ki se odloči za Penil, se izogne nevarnosti, da se ji razmoči škatla in se ji raztrese detergent po kopalnici, kar se zelo rado dogaja! Penil je izredno praktičen za ljudi, ki službeno veliko potujejo ali pa odhajajo na dopust in so prisiljeni v hotelski sobi kdaj pa kdaj kaj oprati, saj steklenica ne zavzame veliko prostora in ni nevarnosti, da bi se njena vsebina razsula po notranjosti kovčka. Detergent Penil ima še eno dobro lastnost — namreč ekonomičnost. Tekoče stanje omogoča veliko koncentracijo detergenta in z njim lahko peremo enako dolgo kot s 300 gramskim zavitkom običajnega detergenta v prahu. Penil je vrhunski rezultat dolgoletnih preiskav, poskusov, novih kom- binacij in testov v laboratorijih Tovarne Zlatorog. išče nove sodelavce 1. 2 gradbena tehnika za vodje na terenu 2. 2 strojna tehnika za vodje na terenu 3. 2 VKV delavca slikarsko-pleskarske stroke za" vodje na terenu 4. 50 kvalificiranih slikarjev-pleskarjev 5. 5 metalizerjev 6. 5 peskarjev 7. 30 priučenih slikar jev-pleskarjev Pogoji: pod 1.: končana GTS z dvoletno prakso v gospodarstvu, odslužen vojaški rok, po možnosti z znanjem angleškega jezika; pod 2.: končana STŠ z dvoletno prakso v gospodarstvu in odslužen voja- ški rok; pod 3.: končana delovodska šola slikarsko-pleskarske stroke ali VKV delavec z najmanj pet let prakse v strold; pod 4.: kvalificirani delavci slikarsko-pleskarske stroke; pod 5.: KV ali priučeni varilci za avtogeno varjenje; pod 6.: priučeni pleskarji; pod 7.: delavci z najmanj dvoletno prakso na slikarsko-pleskarskih ali anti- korozijskih delih; Delo izključno na terenu. Za delavce pod 1., 2. in 3. točko je obvezna enomesečna poskusna doba. Z delavci pod 4., 5., 6. ter 7. točko, ki morajo biti stari najmanj 18 let, zdravi (n sposobni za delo na višinah (zdravniško spričevalo), se sklene delovno razmerje za določen čas. Ponudbe sprejema Komisija za delovna razmerja pri podjetju »PLESKAR« Ptuj, Heroja Lacka št. 5 do 15. marca 1969. MERX ESPRESSO Komaj so odprli nova marketa v Vojniku ter na Lipi v Štorah, že se je ko- lektiv celjskega Merxa po- stavil z novo posebnostjo. V torek dopoldne so nam- reč v Stanetovi ulici v Ce- lju odprli izredno lepo in okusno opremljeno speci- alno prodajalno kave in čaja: Merx-espresso. Poleg kave (seveda Merxove v različnih mešanicah) in čaja v različnih zavitkih, bodo tu prodajali kavo in čaj za pitje. Na voljo pa so tudi domače in uvožene cigarete in cigare. Nov IVIerxov espresso ne po- meni samo afirmacije tega kolektiva, marveč tudi po- memben prispevek v ure- jevanju celjskih trgovskih poslovnih prostorov in ne nazadnje prispevek v turi-, stičnem gospodarstvu. (Foto: M. Božič) črn cilinder in palica sta simbola madjioničarjev, rokohitrcev, modernih ča- ro\'nikov. Z vso pravico si oba simbola lasti tudi Ve- ra Potočnikova — Deako- va, ki je edina žena sicer izrazito moškega aitJ| nega poklica v naši do vini. V tem poklicu je polnili 16 let, nekoč pa^ nastopala skupaj z znaij Bengali jem. Trenutno stopa v celjskem baru, TEDNIKOVA PLOŠČ Objavljamo imena novih dobitnikov TEa>NIKOVE PLOSCE: Genovefa Belo- vič, Dobrna 44; Ferdinand Lupše, Babna gora 12, Vinski vrh. Gorica pri Slivnici; Jože Flis, Polze- la 175 a; Franc Belec, Pes- je 63, Velenje in Zalika šušteršič, äibeaik IS, ^ jur pri Celju. Naročajte NOVI TI NIK! Kmalu bomo ob vili ime stotega «Deseé naročnika«, to je 100. bitnika TEDNIKOVEP! ŠCE in verjemite, p^ presenečen bo z nagradi vlečnice Ko to poročamo, kljub od- jugi še vse smučarske vleč- nice na celjskem burističnem področju delujejo: pri Celj- ski koča, na Svetini, v Libo- jah, na Ljubnem, v Gornjem gradu, Mozárju in pri Mo- zirski koči na Golteh. Tre- nutno so snežne razmere še ugodne za smučanje, žičnice o'bratujejo ves dan. drsališče Tudi drsališče v Ме^ parku še vedno obatuje. Od- prto je vsak dan od 10ДЉ 12.00 uie in popoldne ^ 13,45 dO 16,45. ure. Ob j nedeljkih, sredah in pei je od 19,15. dO 21,15. u rezerviran čas za rekreativi drsanje. NEKOLIKO STAREJŠI SMUČARJI POZOR! V torek, 11. marca 1969 bo pri celjski koči tekmovanje v veleslalomu za članice In člane, veterane smučanja v starosti nad 35 let. Za- četek bo ob 15. url. Vabljeni! Besedo Ima: TONI HERCFEliR Imel sem mlade goste, vsega tri. Pa sem jäh v nedeljo dopoldne popeljal po Celju, da pač vidijo to mesto ob reki. Na kcnou smo se ustavili v »Zvezdi«. Postregli so nas hitro, tako da je gostja iz Mariï.ra bila žeto pre- senečena. Tudi sicer je bila tovarišica, kii je stre- gla, zelo pozorna. Vseeno pa je mladim gostom ta- koj padlo v oči razdeja- nje, ki ga njihovi celjski vrstniki pa\rzročajo v ta- koimenovanem »vagonu« v »Zvezdi«. Razrezani se- deži, načete mdze in po- čečkani zidovi (nekoč so to bile samo stene v stra- ntôcih), niso nič kaj v čast rednim obiskoval- cem. V Laškem zadnje tedne ni več tistih velikih ku- pov snega in se zato lah- ko človek malo razgledu- je naokrog. Zadn^fič, ko sem se tu mudil — bilo je pred 1. marcem — sem pogledaj pred »Savi- njo« tudi malo proti ne- bu. Presneto, ti Laščani skrbijo za raizsvetljavo! še sedaj imajo namreč namreč pomožne ramo- barvne žarnice na žici, ki so razveseljevale najmlaj- še ob prihodu dedka Mra- za decembra lani. Sicer pa ni izključeno, da mor- da tovarna žarnic ne pre- izikuša enoletne garancije. Moram pa vam zaupati tudi nekaj v zvezi s pied- vodilno aktivnostjo. Kot veste, je kandidatov že veliko in kot običajno, tu- di na našem območju manjka med njimi delajv- oev, tistimi, ki z rokami ustvarjajo narodni doho- dek. Med poslanskimi kandidati je tudi nekaj dosedanj«ih poslancev. Ti začuda prav sedaj prihar jajo na seje občinskili skupščin, da ljudje ne bi slučajno pozabiM njihovih obrazov. To ti je r^eagi- ranje! Pred пбиалгШт sem bil na obisku v novih obratih ETTÖLA v Škofji vasi in ko smo korakaJi skozi zorilnico z velikimi gline- nimi vröi, sem iskad na- pis »vino«. Na številnih vnrčdh je pisalo RUM, KOiVi Komponenta A, Vi- njak, Oranžada, Pelinko- vec ... »Toda, kje imas- te esceno za vino?,« sem pobaral spremljevalca. »Tiste mi ne delamo. To znajo oni sami delati,« œ je spremljevalec odre- zad sredi zorilnice esenc. Na poti skozi Hudičev graben lahko pozoren človek opazi veliko starih mlinov, ki v zimskem času dobijo popolnoma drugačno in bolj svečano podobo. Kljub temu, da je odjuga tudi na tem mlinu že stopila bohotne kapnike, pa je vseeno lep spomin na zimo, ki je bila letos mnogo hujša kot prejšnja leta. Foto: tv MALENKOSTI, KI TO NISO Sestanek, ki ga je imel poslanski kandidat Sergej Kraigher s političnim aktivom in občani terena Štore, je bil uspešen. Ugleden gost se je seznanil z mnogimi problemi področja, od pro- blemov železarne, do tistih, s katerimi se bori krajevna skupnost. Volivci, predvsem kmetje in tisti, ki so pri- nesli v dvorano Mlinarjevega Janeza svoje kra- jevne probleme, so govorili o cestah, o zaseženi in premalo plačani zemlji, o škodi, ki jo povzro- čajo plini, o vodi, ki za ljudi in živali ni užitna ter podobnih zahtevah. Občani so o teh stvareh res govorili na način, ko da je vsakemu v dvo- rani popolnoma jasno za kaj gre, kot da vsi natanko poznajo vsak primer posebej. Morda je res nekoliko naivno pričakovati, da bi se lahko kdo odločil prav za tega ali onega, kajti moral bi upoštevati sila nezanesljiv dejavnik, kot sta na primer moč in prepričevalnost glasu. Toda to ni toliko važno. Ljudje so svojemu kandidatu zaupali svoje težave in pomisleke, pogovorili so se tako, kot se pogovarjajo o njih med seboj. Zaupanje za zaupanje. Vendar se tak način razpravljanja nekaterim v dvorani ni zdel dovolj na nivoju in dovolj te- žak po vsebini. To se le-ti tudi povedali svojim občanom in jih prepričevali, naj drobnari,)e raje prihranijo za sestanke, ko se bodo srečali kan- didati za občinsko skupščino. Godrnjanje, ki je po takšnih apelih velo v vrstah razlagalcev terenskih problemov, je bilo sicer polglasno, toda dokaz, da tovariši, ki radi klasificirajo probleme na velike in male, ne soglašajo. Tako tudi z njimi ni soglašal ugleden gost sam. Tovariš Kraigher je poudaril, da noben problem, ki je količkaj družbenega značaja, ne more biti tako majhen in nepomemben, da mu ne bi bilo vredno posvetiti pozornosti in mu prisluhniti. Nesporazum je čisto odveč, kajti obstoječ ve- lik problem je splet majhnih, kot so vsi majhni sestavni del velikega nastajajočega problema. Je hudo, kajti nihče ni dober prerok v svo- jem kra.iu. .ec. NOVI TEDNIK - OreJ niStvo in uprava CdJ*« Gregortičeva 5, poštni ÍJS dal 161. Dreiuje urednik odbor. Glavni uredÇf, BERNARD STRMCNft odgovorni nrednik J^. KRASOVEC. NOVI TE®'- NIK izhaja od decemW. 1968 kot naslednik CEJ¿\ 5KEGA TEDNIKA, И je ^ liajal od 1955 . leta. NO*' TEDNIK izhaja vsak trtek. Izdaja CP »DEL^ - enota tníormacije P^ pagandna СвЦе. Tisk ® klišej) CP »DELO«. ^ kopisov ne vračamo. ^ oa posamezne Številke^ par (60 SD), letna ол^ nina 30 novih din SD), polletna И n»^ din (1Л00 SD). Za toj^ oiaSa naročnina 60 оо^ din (6.000 SD). Teko»^ ftnn 507.1-Ш0 — , FONI; aredniStvo gS' ' maU ostasi In naro№^ ekonomska proepagW"' FRANK HELLER BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE m. DEL MED ZAROTNIKI IN RAZBOJNIKI ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 178 - KREDITNA BANKA CELJE Gospod Bekker je zdaj razumel njene besede in se je hrupno zasmejal: »A tako? Visočanstvo je izvolilo potovati pod tujim imenom? Visočanstvo se je predstavljalo za grofa! Senjorita, dovolite, da vam povem in pojasnim jaz tisto, česar ne veste: ta gospod, ki ga kličete grofa, sploh ni grof!« Pogledala je zanič^ivo Bekkerja in rekla v slabi španščini: »Ni grof? Nič nočem več slišati! Kdo pa ste vi?« Bekker se je zaničljivo zakrohotal: »Tudi to boste še zvedeli in še marsikaj več. Senjorita, jaz sem ubog in pošten trgovec, a ta gospod, ki ga kličete grof, pa grof sploh ni, me je silno razžalil. In najdalj v petih minutah, senjorita, bo ta vaš prijatelj, ta lažni grof obešen.« ' Bekker se je prav od srca smejal, ko je videl vtis svojih besed, žen- ska je stegnila roke, kakor da išče nekaj, česar bi se oprijela, omahnila je, vendar je hitro premagala slabost, globoko je vdihnila in z brez- izraznim glasom zašepetala: »Obešen? Kako to mislite? Zakaj naj bi grofa obesili?« Zadovoljno in zlobno si je Bekker mei debeli roki, ko je rekel: »Samo iz enega samega vzroka, ki sem ga pravkar povedal, da ta gospod namreč sploh ni grof. Haha! Da, samo zato!« »Kdo pa je, kdo je torej?« »Je, ne, bil je veliki vojvoda Menorce, njegovo ime pa je, če ga doslej še niste poznali, senjorita, don Ramon XX.« Bekker je vpil te besede z glasom, ki je čudno odmeval v praz- nem prostoru. Toda če je pričakoval, da bodo imeli njegove besede takšen vtis kakor prej, se je zelo zmotil. Mlada ženska, ki je doslej gledala velikega vojvodo s preplašenim pogledom in se tresla po vsem telesu, se je nenadoma ponosno zravnala kakor kraljica. Oči so ji žarele od presenečenja. Bekker in njegovi pajdaši so jo molče gledali, niso razumeli, kaj to pomeni. Zaklicala je z glasom, ki je bil popolnoma drugačen kakor prej, da ga skoraj niso prepoznali: »Ali govori ta človek resnico? Ali je to, kar je rekel, res? Vi ste ve- liki vojvoda Menorce?« Don Ramon se je molče in bolestno nasmehnil, ko je čul njen glas. Minilo je nekaj trenutkov, preden ji je odgovoril: »Ker me je gospod Bekker izdal, nima smisla, da bi še dlje tajil. Potoval sem pod izmišljenim imenom, gospa. Res sem veliki vojvoda Menorce, a vi prihajate prav v trenutku, da boste imeli priliko vi- deti, kako me bodo obesili moji zvesti podložniki.« Skoraj se je zasmejala, ko je odgovorila: VEZANE VLOGE — STALNA NAGRADNA ŽREBANJA — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 179 - KREDITNA BANKA CELJE »Prav gotovo ne! Prihajam o pravem trenutku, da vas rešim. V pe- tih minutah boste svobodni.« »Ah, gospa, vi ste hladnokrvni kakor vedno! Ne poznate mojega zvestega in vernega ljudstva, če mislite, da me tako rešite.« Preden je mogla odgovoriti, se je vmešal Bekker: »Njegovo visočanstvo nas pozna bolje kakor vi! Zdaj ima popol- noma prav. Toda, dovolj besed! Ali ste pripravljeni, tovariši? Ali je kljuka dovolj trdna? Mudi se nam, če hočemo še nocoj opraviti delo. Je torej vse nared?« Amadeo in njegova pomočnika, ki so ves čas začudeno gledali gospo Pelotard, so se predramili in se obrnili k v naglici za silo pri- pravljenim vislicam. Vlekli so za vrv in poskušali, če bo držala. »Pripravljeno!« »Prav!« Da ne bi tratil časa z besedami, je Bekker namignil črnobrademu naredniku. Gospa Pelotard ga je opazovala z okamenelim pogledom. Razvezah so vrvi, s katerimi je bil veliki vojvoda privezan na stol, vrvi okoli nog in rok pa se niso dotaknili, častiti duhovnik je zadnjih deset minut hodil gor in dol po temnem kotu preddverja, dvigal roke, kakor da hoče dajati blagoslov, potem pa se je kakor za stavo hitel križati. Ko je opazil končne priprave, se je počasi približal. Pogledal je velikega vojvodo in njegov obraz je spreletel skrivnosten smeh, potem pa je spet začel mrmrati svoje molitve. Njegove udrte oči so se uprle v mlado žensko, da se je stresla, kakor bi bila zagledala ste- klega psa ali strupeno kačo. Videla je, kako so vlekli grofa k vislicam, kjer je čakal Amadeo s tovariši. Nenadoma jo je minila otrplost, ki jo je prevzela ob pogledu na blaznega redovnika. Skočila je naprej in zaprla pot črnobrademu naredniku in Bekkerju. Njen pogled je gorel kakor ogenj, ko je zakričala v slabi španščini: »Lopovii kaj si upate! Kaj si dovolite! Kako si upate položiti roko na svojega vladarja? To ni mogoče!« »Senjorita,« je zatulil narednik, »tudi to je mogoče. Bodite tako dobri in stopite s pota! Z vami se dogovorimo pozneje, po izvršeni kazni.« Pogledala ga je kakor pošast z neznanega sveta. »Vi si torej upate ... vi... vi si predrznete ...« »Da, in to popolnoma resno in odločno! Proč!« Njegova surovost je imela prvi hip učinek, ki ga ni pričakoval niti on niti njegovi pajdaši, ženska je stopila korak nazaj, da bi jih lahko bolje opazovala, vzdignila je roke in vsa zasopljena rekla: MAJSKO ŽREBANJE VEZANIH VLOG — 151 NAGRAD — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 180 - KREDITNA BANKA CELJE »Stojte, nekaj vam moram povedati! Morate me poslušati! Vi ho- čete zagrešiti strašen zločin, umoriti hočete svojega vladarja! Kaj naj storim? če nič drugega, vzemite denar! Koliko terjate za njegovo živ- ljenje? Sto tisoč pezet! Ali vam ni dovolj? Dvajset tisoč vsakemu?« Sapa ji je skoraj zastala. Njene besede so imele učinek, da si ni mogla želeti boljšega. Za te divje in uboge lopove je imela beseda denar čudovito moč. Denar! Sto tisoč pezet, dvajset tisoč za vsakega! Kakor da se je vseh dotaknila s čudodelno palico! Vsi so utihnili, v preddverju je zavladala grobna tišina, slišati je bilo mrmranje blaz- nega meniha. Gledali so se. Sto tisoč! Don Ramon-je menjal barve, zdaj je prebledel, zdaj spet zardel. Hotel je ugovarjati, ker se ponižuje pred temi lopovi. Potem pa se je spomnil, da mu je to samo v korist, če pridobi na času. Kje je vendar profesor, ali ni našel paviljona? Mogoče je tam straža, na kar nista pomislila. Skoraj ena ura je že pretekla, kar je odšel. Dokler je on svo- boden, še ni vse izgubljeno. Dobra zamisel, da -jih mami z denarjem, to daje upanje na zavlačevanje. Pogledal je okoli sebe: vsi obrazi, ki jih je videl, so imeli isti izraz, to je boj med strahom in pohlepom. Kaj bi se zgodilo, ko bi v tem trenutku mogli odločati sami, ni bilo težko pogoditi. Toda med njimi je bil mož, ki ni imel vzroka, da bi se obo- tavljal. To je bil Bekker. Premor, ki je nastal po čudno vabljivih be- sedah mlade ženske, ni bil dolg, ker je Bekker hitel, da bi oslabil nji- hov učinek. »Norci!« je zavpil. »Dvajset tisoč pezet! Koliko časa pa vam bo ostal ta denar? Ali ste že pozabili, kaj vam je nekoliko prej obljubil vaš milostni vladar? Da boste jutri večer že vsi viseli. Da si je zago- tovil pomoč angleške oklopnice, ki bo že jutri zjutraj tu. Norci! Res, dolgo boste uživali za zaslužek.« Mlada ženska je preplašeno pogledala velikega vojvodo. Kaj je to? Ali je res to govoril? Kdo govori resnico? Veliki vojvoda je razumel njena nema vprašanja in prikimal. Videl je, da se bo njegova laž, ki je imela prej nekaj uspeha, maščevala zdaj tako, da bo vse pokva- rila. Njegova laž se mu je zdela šolarska in neumna. Beseda gospoda Bekkerja so imele takoj učinek. Obotavljanja je bilo tako hitro ko- nec, kakor se je pričelo. Zarotniki so glasno odobravali njegove be- sede. Vojvodo so začeli obmetavati s psovkami. Narednik Posada si je zavihal rokave in molče pripravljal zanko, Amadeo s pomagači pa je poskušal, če je vrv v redu. »štirideset tisoč pezet vsakomur!« je z zadnjimi močni zaklicala mlada ženska. »Ali slišite? štirideset tisoč pezet! Vsi boste bogati! Pri- segam vam, da vam bo veliki vojvoda vse odpustil. Jaz vam to obljub- ljam s prisego!« NAGRADNO fOTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATEUE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE - 181 - KREDITNA BANKA CELJE Tedaj jo je narednik surovo odrinil proč. »Mir, tišina!« je zarjovel. »Dovolj blebetanja! če denar res imate, nam tako in tako ne uide. Potratili smo že preveč časa. Popolnoma vseeno nam je, ali nam veliki vojvoda odpusti ali ne. Zdaj ga obe- simo!« Prebledela je kot mrlič, zenice njenih modrih oči so se razširile. Iz njenih oči so švigale strele, ki so za nekaj trenutkov zadržale tega zverinskega rablja. »To si upate?« je sopla. »Samo poskusite in prisegam vam pri svoji duši, pri vsem na svetu ...« »Upamo?« je zavpil narednik in njegovo obotavljanje se je spre- vrglo v jezo. »Upam? Haha! Ali upam? Takoj boste videh, da si upam!« Skoraj otrpla v svojem obupu in vsa iz sebe je uprla oči v veli- kega vojvodo in komaj slišno rekla: »Tako gotovo kakor sem Olga Nikolajevna, ruska velika kneginja, toliko časa ne bom imela na svetu miru, dokler ne plačate tega zlo- čina z življenjem. Prisegam vam to pri svojem upanju, da rešim njega, ki ga hočete umoriti, prisegam vam to pri svoji ljubezni do njega!« Nenadoma je prenehala, solze so zalile njene modre oči, potem pa se je skušala preriniti mimo črnobradega narednika, stegnila je roke, da bi objela don Ramona okoli vratu. Stal je pred njo zvezan, ranjen, brez moči. Njegove misli pa so blodile kakor v blaznosti: Olga Ni- kolajevna, ruska velika kneginja? Torej ni gospa Pelotard! Tudi ona je potovala pod drugim imenom! Ali so vse to samo sanje, ali je to mogoče? Da, da, zdaj je začel razumevati, zdaj, ko je prepozno! Ona mu je pisala pred dvema letoma, njeno pismo je on — ne, ni si upal misliti naprej. Zdaj pa tvega svoje življenje, da bi rešila njegovo! Premagale so ga te misli, ki so se za hip porodile v njegovi duši. Bil bi se zgrudil, da ga niso držali Amadeo in pomočniki. Noben zarotnik ni razumel, kaj je povedala velika kneginja. čutil je, kako so mu dajali zanko okoli vratu. Videl je, kako je odrinil črnobradi narednik žensko, katere lepota in ljubezen bi pre- magala vsako srce, proti Bekkerju, ki je ves ta prizor opazoval z za- ničljivim smehom. Pogledal je proč, ker ni mogel več gledati, kaj se dogaja. Za hip je pogledal proti vratom in zazdelo se mu je, da se je premaknila kljuka, kakor da skuša nekdo odpreti. Kdo naj bi bil? Ali profesor ali stražnik? V naslednjem trenutku pa je kljuka ostala nepremična. Zdaj se sploh ni zavedal, ali se je prej res premaknila. Komaj je zadí'^^val zadnji krik onemogle jeze in bolečine. Zaslišal je, gipdpti ni moefil ver-, к.чко je Amadeo javil: Nared! VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 182 - KREDITNA BANKA CELJE Gospod Bekker pa je s strastnim glasom govoril: »No, moja mala golobica, le sem k meni pridi, če bo treba, te že podprem! Od tod boš zelo lepo in dobro videla, le pridi!« Amadeo in pomočniki so zagrabili velikega vojvodo in ga potisnili pod vislice. Vrv okoli vratu se je napela. Odprl je oči, da bi se z zad- njim pogledom poslovil od nje, ki je zaradi njega trpela, ki ji je ne- koč storil tako veliko krivico, ki je rekla, da ga ljubi. Njuna pogleda sta se srečala in videl je njen napol blazni pogled uprt vase. Videl je, da bo zdaj zdaj omedlela. Videl je, kako je stegnil Bekker roke, da bi jo objel. Vrv se je čudno napela. Ničesar ni več videl. Njegova zadnja misel pred smrtjo je bila: Bekker bo s svojimi umazanimi rokami oskrunil to mlado, čudovito bitje! Bekker je stegnil roke, da bi jo objel, ona pa je ... Kretnja njegovih rok je bila zadnja, ki jo je napravil Bekker v svojem življenju. Preden so se dotaknile njegove roke velike kneginje, je počil skozi preddverje strel. Sledil mu je divji krik, divji krik smrtne groze. Roke, ki so hotele okleniti veliko kneginjo, so zakrilile po zraku. Za- jetno telo poštenega holandskega trgovca je z vso svojo težo telebnilo na marmorni tlak. Preden se je izgubil odmev prvega strela in smrtnega krika padlega Bekkerja, je počilo šest novih strelov in to tako hitro zaporedoma, da je bilo slišati kakor en sam pok. Vrv, ki je stisnila vrat velikemu voj- vodi, je nenadoma popustila, on pa je omahnil in padel na tla. Toda premikal se je, dihal je. čul je neke glasove kakor iz neizmerne dalja- ve, a ni razumel smisla besed: »Pogum, visočanstvo! Avgust, Joaquin, streljaj ta! Smrt lopovom! Nobenega usmiljenja!« čul je okoli sebe hropenje in kričanje, sledili so trije ali štirje streli, čutil je, kako se je vrinil med njegove roke in vrvi mrzel pred- met. Resk, njegove roke so bile proste, še enkrat resk, tudi njegove noge so bile svobodne. Stisnil je zobe, potem pa odprl oči. Zdelo se mu je, da okoli njega vse gori, da pokajo rakete. Zdelo se mu je, da se čezenj sklanja znan obraz. S težavo je premikal jezik, ko je zaprosil: »Ali bi bilo mogoče ... požirek konjaka!« Obraz, ki se je sklanjal nad njim, je zginil. Gledal je naprej in vi- del dve nogi, ki sta klečali, in hrbet, ki se je sklanjal. Nato se je tista postava dvignila. Zaman si je prizadeval, da bi jo prepoznal. Videl je le, da je tista postava nekaj odnesla na svojih rokah. VAŠI PRIHRANKI BODO PRI NAS ZA VAS VARNO IN KORISTNO KREDITNA BANKA CELJE - 183 - KREDITNA BANKA CELJE Iz precejšnje daljave je slišal besede, ki jih je gotovo govorila ti- sta oseba in ki so tako čudno zvenele njegovim ušesom. »Samo trenutek, visočanstvo! že neso konjak. Videti moram, kaj je z mojo ženo!« ženo.., ženo... je ponavljalo nekaj v možganih velikega vojvo- da. Morda je dvajsetkrat čutil te besede, ali zanj je bilo vse to tako čudno nesmiselno. Potem je začutil roko pod svojo glavo, nekaj mrz- lega in gladkega na ustnicah. Ostra tekočina je pogrela njegove ust- nice. Peklo je, peklo, tedaj pa se je nenadoma dvignil zastor v njegovi glavi. Videl, slišal in čutil je končno vse. Dvignil se je in se oprl na roke, na pomoč mu je prišla roka, ki je bila Joaquinova. Dvigal se je, noge so se mu šibile, kolena pa drgetala. Joaquin mu je spet ponudil stekle- nico z žarko tekočino, potegnil je še enkrat. Zdaj ga ni več tako peklo. Nenadoma se je zavedel. »Ona!« je mrmral. »Kje je ona, kje je profesor?« Joaquin je počasi spravil na noge svojega gospodarja in ga pre- vidno peljal proti sobi, kjer je nekoliko prej še vladal predsednik Luis Hernandez. Nenadoma se je Ramon spomnil svojega zvestega služabnika, pomislil je, kaj je siromak moral pretrpeti. Ustavil ga je in rekel: »Joaquin, moj dobri Joaquin! Tebi se je ta čas godilo slabo, kajne?« »Ah, kaj to, visočanstvo, samo da smo rešili vas!« »V beli paviljon so vaju zaprli ti lopovi!« se je jezil don Ramon. »To je moralo biti strašno! Kako sta sploh mogla z Avgustom zdržati take muke? Pa je vendar le še bolje in lepše biti moj kuhar, kajne. Joa- quin?« »Visočanstvo, da, res je bilo strašno. Ko bi ne bili prišli vi in po- slali profesorja, potem ...« »Kako vaju je osvobodil profesor? Ali ni bilo nobenih straž?« »Bilo so, celo dva stražarja sta bila, a profesor je prav hitro opra- vil z njima in naju potem osvobodil. Potem nama je priskrbel hrane in konjaka, bila sva popolnoma onemogla in bi mu sicer ne mogla prav nič pomagati.« Veliki vojvoda je molče prikimal in dejal: »Dobro se je izkazal ta profesor, bolje kakor jaz! Ali ste vi posku- šali priti skozi glavna vrata ali se mi je samo tako zdelo?« »Da, mi smo bili, visočanstvo. Toda glavna vrata so bila zaprta. Zato smo morali teči čez vrt. Ko smo prišli na hodnik, smo videli, da so vas ravno dvignili. Vsi lopovi so bili skupaj. Bekker je prav tedaj stegoval svoje debele roke, da bi objel mlado gospodično. Profesor je samo dvignil roko, takole, pumf, že je ležal umazanec na tleh mrtev. NALOŽENI — KREDITNA BANKA CELJE — VAŠI PRIRHANKI KREDITNA BANKA CELJE - 184 - KREDITNA BANKA CELJE Nama pa je zaklical: Streljajta vanje, pobijta vse! Brez usmiljenja, samo pazita, da ne zadeneta vojvode! Sam je trikrat ustrelil, ko je govoril te besede, in vsak strel je zadel. Midva z Avgustom sva se bala, da ne bi zaradi slabosti zadela vas. Najine roke so še vedno drgetale po tistih urah, ki sva jih preživela v paviljonu.« Nehote je pogledal veliki vojvoda po preddverju. Tam so ležali voditelji revolucije pobiti na kupu. Na vrhu je ležal črnobradi narednik Posada. Njihova trupla sd že začela dreveneti. Počasi, mirno in z veselim smehom na licu je prišel Filip Collin. »Kako je, visočanstvo? Menda smo prišli v zadnji minuti!« »Ne, v zadnji sekundi!« je resno odgovoril Ramon in mu podal roko. »še trenutek in nasilnik bi bil mrtev, ljudstvo pa gospodar Me- norce.« »Hvalabogu sem prišel o pravem času,« je dostavil Collin. »To je dobro za vas in za mojó ženo!« Don Ramonu je bilo v tem trenutku, kakor da mu bodo zdaj zdaj solze zalile oči. Spomnil se je, kako jo je videl v trenutku, preden je prišla po- moč, ko jo je hotel Bekker objeti, ko je bila že skoraj nezavestna, ker je videla, da se bliža njegov konec. Uboga kneginja! Ubogo dekle! Kako je mogla narediti vse tisto, kar je storila? Vse, kar ima, svoje življenje je tvegala zanj, zanj, ki... Premagoval je solze, pokimal Filipu in rekel: »Da, o pravem času ste prišli, gospod profesor, zame in zanjo!« »Toda kako je sploh prišla sem? Zdaj ji je že nekoliko bolje.« í'ilip je pokazal z roko proti sobi, kjer je ležala. »Nisem je mogel še ni- česar vprašati. Ali vi morda kaj veste?« »šla je na kopno, da bi naju poiskala. Izgubila se je in prišla še o pravem času, da je videla, kako me obešajo. Ponujala je« — veliki vojvoda je zaničljivo pogledal na kup pobitih zarotnikov — »ponujala je tem velikim borcem za svobodo dvesto tisoč pezet za moje živ- ljenje. Namesto odgovora pa so jo izročili Bekkerju. V strahu in obupu je povedala in se izdala, kdo je pravzaprav.« Filip je s kratkim pogledom ošinil velikega vojvodo. Ta pa tega po- gleda ni razumel, doumel ga je šele pozneje ponoči. »Da,« je nadaljeval vojvoda počasi, »vsi smo potovali pod napač- nimi imeni. Jaz nisem grof Punta Hermosa in ona, tako mi je re- kla, ni gospa Pelotard, temveč ...« »Olga Nikolajevna, ruska velika kneginja,« je popolnoma mirno dokončal Filip Collin. »Toda o stvari se bomo dogovorili jutri. Zdaj je, mislim, že čas, da poiščemo štorkljo. Kapitan Dupont bo nazadnje še znorel, če se ne vrnemo. Ko bi vedel, kaj vse smo doživeli nocoj, 151 NAGRAD ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ŽREBANJE V KREDITNA BANKA CELJE - 185 - KREDITNA BANKA CELJE majsko žrebanje vezanih vlog , k NAGRADE: Avto Zastava 750, 20 potovanj v Hoiandijo ïn še 130 praktičnih dobitkov VLOGE SPREJEMAJO: Kreditna banka'Celje — Osrednja enota PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje, Slovenj Gradec, Velenje in Slovenska Bistrica EKSPOZITURE: Žalec Mozirje Šoštanj Dravograd Prevalje Radlje ob Dravi Šentjur pri Celju Brežice Laško Ravne na Koroškem Slovenske Konjice Rogaška Slatina Šmarje pri Jelšah Mežica Sevnica in vse pošte na območju Kreditne banke Celje KREDITNA BANKA CELJE maju 1969 — vezane vloge — vlšje obresti — kb сглј^ KREDITNA BANKA CELJE - 186 - KREDITNA BANKA CELJE tedaj Di njegovo spoštovanje do nas bilo še mnogo večje. Pojdimo torej, visočanstvo! Vsa čast in spoštovanje vaši vojvodski palači, toda odkrito rečeno, prav nič me ne mika, da bi tukaj prenočil.« Vojvoda je pogledal pobite revolucionarje, se stresel in rekel: »Pri svetem Urbanu, mene tudi ne! Toda kaj je z njo? Ali bo mogla?« »Ponesemo jo,« je odgovoril Filip. »Avgust prav zdaj dela nekakšna nosila.« , Kakih pet minut pozneje so se vrata dvora za nocoj zadnjič za- prla. Filip, Avgust in Joaquin so nosili nosila, na katerih je v lahni mrzlični omotici ležala velika kneginja. Don Ramon, ki ga je noga na vso moč bolela, je šepal poleg nosil in zaman prosil, da bi smel po- magati. Hodili so kakih petnajst minut brez kake neprijetnosti, ko je Filip obstal in prijel velikega vojvodo za ramo. »Visočanstvo, visočanstvo, ali ste prešteli, koliko mrtvecev je bilo v palači?« Vehki vojvoda je odkimal z glavo in začudeno gledal. »Ne smete me napačno razumeti, a nečesa sem se spomnil, če se ne motim, nisem med njimi opazil gospoda predsednika republike.« Tedaj se je začel tudi vojvoda vsega spominjati. Da, profesor ima prav! Luisa v zadnjih trenutkih ni bilo v preddverju. »Tako je, kakor pravite, gospod profesor!« je pritrdil. »Luis je gotovo pobegnil. Kaj ko bi... Ali bi škodovalo, ko bi podaljšali pot za dve minuti?« »Nikakor ne, samo peljite nas, visočanstvo!« Veliki vojvoda je zadovoljno prikimal in takoj zavil v stransko ulico, ki je vodila na trg, kjer se je v nočnem vetru zibalo nekaj palm. Pred dvonadstropno hišo z velikim napisom je obstal. Filip je gledal skozi temo in na hiši videl napis Hotel Universal. Veliki vojvoda je potrkal na vrata. V začetku se ni nihče oglasil, potem pa so zaslišali glas starega moža, ki je preplašeno vprašal: »Kdo trka?« »Odprite!« je mirno odgovoril vojvoda. »Tujci smo, ki bi radi pre- nočišče.« Ključavnica je zaškripala, vrata so se odprla in na prag je stopil star mož z dolgimi sivimi lasmi, ki je držal tresočo se roko nad očmi, da bi videl došlece. »Dober večer, senjor Hernandez!« je pozdravil veliki vojvoda. »Ali ihe poznate? Ali bi lahko govoril z gospodom predsednikom repu- blike?« Mladinska nagradna žrebanja — kreditne banke celje KREDITNA BANKA CELJE - 187 - KREDITNA BANKA CELJE ücmeK njegovih besede je bil nenavaden. Komaj je končal vpra- šanje, se je starec začel tresti po vsem telesu in se zgrudil na kolena, dvignil roke in zajed j al: »Milost, milost, visočanstvo! Jaz nimam prav nobenih zvez s to zlo- činsko revolucijo. Prisegam, prisegam, visočanstvo!« Veliki vojvoda mu je namignil, naj vstane. »Dobro, dobro, senjor Porfirio! Prav rad verjamem. Toda odgo- vorite mi na vprašanje: Ali je Luis doma?« »Ne, visočanstvo, ni ga. Prisegam. Zapustil nas je, ni stanoval več v moji hiši, odkar ...« »Vem, vem,« je rekel don Ramon. »Pravkar prihajam iz njegove prestolnice. Dobro, dobro, stari Porfirio! Nekaj pa vam svetujem, če se Luis zglasi doma, mu recite, naj takoj odpotuje v inozemstvo! Zaradi vas, ki vas poznam, mu prizanašam, da ga ne boste videli ju- tri obešenega. Dajte mu denarja, da bo lahko že jutri odpotoval! Lah- ko noč!« Veliki vojvoda se je obrnil k Filipu in rekel: »Tako, zdaj gremo lahko dalje!« V zadnjem trenutku pa se je ne- česa spomnil in dostavil: »Trenutek, gospod profesor! če se ne motim, je jahta popolnoma zasedena.« »Da, visočanstvo, popolnoma!« »Potem moramo priskrbeti Avgustu in Joaquinu prenočišče! Halo, senjor Porfirio!« Stari Porfirio je priskočil, ko je slišal svoje ime: »Visočanstvo?« »Nič se ne bojte, Porfirio! Hočem vam dati le priložnost, da po- pravite vsaj del tega, kar je zagrešil vaš sin. Poznate moja zvesta slu- žabnika Avgusta in Joaquina, Luis in njegovi prijatelji so ju zaprli v belem paviljonu, kjer že trideset let gospodarijo ie podgane. Za nocoj moram zaseči vaš hotel za stanovanje mojih služabnikov. Pa- zite nanju, postrezite jima in tako popravljajte krivdo svojega sina!« »Visočanstvo, visočanstvo!« je jecljal starec in iskal Ramonovo roko, ta pa ga je potrepljal po rami: »Lahko noč, Porfirio! Pripravite vse potrebno, čez pol ure se vrneta.« Odšli so naprej po tihih in samotnih ulicah. Ni minilo niti petnajst minut, ko so se približali pristanišču. Bolj ko so se bližali obali, bolj so se križale uličice, na katere je legala gosta in težka megla, ki se ponoči dviga iz Sredozemskega morja. Ko so končno le dospeli na obalo, je bila megla že tako gosta, da niso mogli niti več razločevati mladinska nagr.vdna žrebanja — kreditne uanke CEUE KREDITNA BANKA CELJE - 188 - KREDITNA BANKA CELJE hiš. V taki megli niso mogli pomisliti, da bi zavili proti zahodu, kjer je bil na kopnem čoln z jahte. To bi trajalo še najmanj petnajst mi- nut, toda vsi so bili utrujeni, tako veliki vojvoda, ki ni ničesar nosil, kakor njegovi prijatelji. Vojvoda je pozval spremljevalce, naj neko- liko počakajo, sam pa je odšel, da bi se prepoznal v okolici, čez dobri dve minuti se je vrnil in rekel, naj mu sledijo. Previdno jih je vodil med lopami, ki so bile prav take kakor tista, pri kateri sta se zvečer izkrcala s Filipom. Prišli so do majhne stavbe, s katere je visela neka čudna zastava. Ramon se je sklonil k Filipu in mu zašepetal: »Tu je sedež vašega prijatelja Emilionesa, če se ne motim. Upam, da nas ne bo slišal.« Res, nihče se ni oglasil, šli so naprej in dospeli do morja, ki je valovalo v megli. Majhen čol, morda celo tisti, s katerim sta Luis in Emiliones obiskala štorkljo, je ležal na obali. Avgust in Joaquin sta zasopla položila nosila na tla. Veliki vojvoda jima je tiho naročilr »Tako, zdaj pa pojdita v hotel! Izberita si najlepše sobe, zahtevaj- ta, kar si vama poželi srce, tudi šampanjca, če ga ima stari Porfirio v zalogi. Jutri se spet vrnem in prevzamem oblast. Povprašaj, Joa- quin, kakšne so cene kuncev! To moramo vedeti za slavnostno kosilo! Lahko noč!« Joaquin in Avgust sta molče izginila v temi, vojvoda pa je rekel Filipu: »Zdaj pa moramo poiskati jahto! Poskusite poriniti čoln v vodo, jaz pa prenesem vašo varovanko!« S skrajno previdnostjo je prijel veliko kneginjo, da bi jo dvignil z nosil. Tedaj pa se mu je zazdelo, kakor da je nekaj kot električna struja švignilo skozi njeno telo. Preden se je mogel odmakniti, je skle- nila svoji roki okoli njegovega vratu. Ramon je čutil, kako močno ga oklepata roki, kako drhtita kakor v mrzlici. Potem pa je začul šepe- tanje njenih ustnic: »Ramon, Ramon! Ne smete ga ubiti, ne smete ga ubiti! Jaz ga ljubim!« Streslo ga je, da bi jo skoraj izpustil. Vendar se je premagal. 2ile v sencih so močno utripale. Dvignil jo je z nosil. Bolela ga je noga, v gležnju ga je peklo, ko jo je nesel do čolna, toda bil je srečen. Zdelo se mu je, da stopa po nebeških poljanah, da se njegova noga sploh ne dotika tal. Niti zavedel se ni, ko je že sedel v čolnu z njo v naroč- ju. Hotel se je oprostiti objema njenih rok, toda oklenila se ga je pre- več trdno. Filip Collin je rekel: NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDÍ JO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE - 189 - KREDITNA BANKA CELJE »Nosila, nosila, visočanstvo! Čakajte, da skpčim na kopno, da skri- jem nosila! Če jih zapazi naš prijatelj Emiliones ...« Filip je hitro skočil iz čolna, veliki vojvoda je ostal sam s knegi- njo. Bilo mu je tako čudno pri srcu, kakor v tistem trenutku, ko je stal pod vešali. Nič drugega ni slišal kakor njene vroče vdihe in iz- dihe, ki so greli njegove lice, nič drugega ni videl kakor njene črne kodre, ki so ji padali na bledo lice. Ko pa bi pogledal, kam je šel gospod Collin, bi se temu gotovo začudil. Filip je naložil nosila na rame in gledal naokoli, kam naj jih skrije. Ali je kje blizu kako varno skrivališče ali naj jih vrže v vodo? Tedaj je zapazil, da so vrata bližnje lope odprta. Hitro se je odločil, da skrije nosila tja. Tam jih gotovo ne bo nihče opazil. Stekel je z nosili do lope, stopil čez prag — tedaj pa se je zgodilo nekaj strašnega, ču- dil, je, da se je njegovega obraza dotaknila roka. Preplašen je skočil. Roka, ki se je v temi dotaknila njegovega lica, je bila mrzla ko smrt. Za trenutek je Filip obstal kakor okamenel, tresel se je po vsem telesu. Potem pa je hitro vzel iz žepa električno svetilko in jo prižgal. Nato je takoj pobegnil iz lope! Na tramu je visel z zategnjenimi ustnicami, iztegnjenim jezikom in od Filipove brce oteklim nosom — prvi in zadnji predsednik repu- blike Menorce. VII. POGLAVJE KDOR SE JE REŠIL ENE PASTI, SE LAHKO UJAME V DRUGO Filip je skočil v čoln, ne da bi z besedo omenil tisto, kar je prav- kar videl. Zagrabil je za vesla. Don Ramon je molče sedel na klopi in varno držal v naročju vitko telo velike kneginje. Ni opazil naglice, s katero je Filip skočil iz lope, ni se menil za besno brzino, s katero je Filip veslal od brega. V možganih Filipa Collina pa sta se menja- vali le dve sliki: tista mrzla, lepljiva, odrevenela roka, ki ga je pobo- žala v zapuščeni lopi, in tisti pomilovanja vredni iznakaženi obraz, ki ga je zagledal nad seboj. Z vso močjo je udarjal z vesli v morje, čoln je drsel v meglo, Filip pa ni niti pomislil, v katero smer vesla. Minilo je najmanj deset minut, preden se je nekoliko pomiril in za- čel trezno misliti. VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJI) ШУ — KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 190 - KREDITNA BANKA CELJE rTva grbza ga je minila, prenehal je z veslanjem üí ai oüiisal znoj s čela. Veliki vojvoda pa ni niti opazil, da se je čoln ustavil, prav tako ni čutil, ko je začel Filip veslati. »Visočanstvo!« je rekel Filip. Don Ramon se ni zganil. Filip je glasneje vprašal: »Visočanstvo, ali sploh imate pojem, kje je naša jahta?« Don Ramon se je predramil iz lepega sanjarjenja. »Jahta? Naša jahta? Pri vseh vragih, niti pojma nimam, kje bi mogla biti.« »Poiskati jo moramo!« je dodal Filip. Vstal je, dal roke na usta in zakričal: »štorklja! Hohoj! Kapitan Dupont!« Nobenega odgovora! »Hohoj! Kapitan Dupont! štorklja!« Spet nobenega odgovora, še enkrat je zaklical Filip, spet brez uspeha. Ničesar ni ne slišal ne videl v megli. Pogledal je velikega vojvodo. Stvar je res imenitna! Ali je kapitan Dupont odjadral sam ali se mu je morda kaj zgodilo, ko je šel na kopno? Končno se je spomnil še enega sredstva. Vzel je iz žepa samo- kres, ki mu je ostal od nocojšnjih prigod, in ustrelil je v zrak, nato pa še enkrat. Strela sta imela takojšen učinek, vendar popolnoma drugačnega, kakor ga je pričakoval Filip. Preden so se izgubili zamolkli odmevi obeh strelov, se je pretr- gala megla okoli njih v mlečno beli svetlobi, ki je začela trepetati vse- naokrog po vodi. Žaromet! Filip je zaslišal neke glasove v jeziku, ki ga ni razumel, nato zamolkel strel. V tistem hipu so svetlobni snopi našli čoln. Filip in vojvoda sta gledala in ugibala, odkod prihaja sve- tloba. Ni jima bil mar čoln, ki se je sam sebi prepuščen zibal na valovih. Filip je opazil nevarnost in prijel za vesla. Začel je veslati z vso močjo, da bi prišel iz svetlobnega snopa. Brž ko je nekajkrat uda- ril z vesli po vodi, je zagrmel drugi strel in krogla je zažvižgala nad njihovimi glavami. V noč je zaklical glas v slabi španščini: »Stojte! Ce ne boste mirovali, vas bomo postrelili! Kdo ste, kaj hočete, zakaj streljate?« »Streljajte!« je jezno zavpil Filip. »Kdo je streljal, vi ali mi? V pri- stanišču imam jahto in hotel sem opozoriti kapitana.« »Lažete!« se je zaslišal glas iz megle. »Vi sploh niste v pristani- šču. Takoj veslajte semkaj, da vas pregledamo! Takoj, sicer bomo streljali! Spet kak preklet upornik!« nagradno potovanje v holandijo za vlagatelje vezanih KREDITNA BANKA CELJE - 191 - KREDITNA BANKA CELJE Filip je slišal tudi te zadnje besede, ki jih je rekel oni tam v temi nekomu, ki je moral biti v njegovi bližini. Vojvoda in Filip sta se spogledala. Oba sta imela na jeziku isto vprašanje: Ali sanjata ali bedita? Kje sta, če nista v pristanišču? Tuja ladja, brez dvoma bojna! Torej se bo navsezadnje uresničila tudi ta laž velikega vojvode! To bi bilo nad vsako pričakovanje. Nista se spogledovala niti nekaj sekund, ko je spet zagrmel strel, krogla je udarila v vodo le dober meter proč od čolna. »Za božjo voljo, veslajte vendar!« je zaklical Ramon. »Ljudje v megli se ne šalijo. Zdi se mi, da sem v norišnici, prav ničesar ne razumem.« Filip je prijel vesla in veslal z vso naglico v smeri, od koder je prihajal glas. Bil je sicer v svojem življenju pripravljen na najrazlič- nejša presenečenja, toda kar se dogaja tukaj, je pa le preveč, da bi mogel verjeti, da je res. Gotovo so sanje! Nenadoma se je pred njim iz megle in morja dvignila ogromna senca. Slišal je spet isti glas kakor prej: »Stojte! čakajte! Kdo ste?« Preteklo je nekaj trenutkov, potem pa se je od gladke sive in oklopi j ene strani ladje iztegnil žerjav, zagrabil njihov čoln, ga dvig- nil nad morsko gladino in ga prenesel k stopnicam, kjer sta stala dva moža v uniformah. Bila je preslaba svetloba, da bi ju mogel razlo- čiti. Videl je le, da je bil eden velik, ta je najbrž prej klical. Zamr- mral je nekaj svojemu tovarišu, česar pa Filip ni mogel razumeti, ker ni razumel jezika, potem pa je rekel v španščini: »Vaša sreča, da ste nas ubogali! Toda vraga, kakšni pa ste? Ali ste uporniki? Pojdite na krov, da vas zaslišimo!« »S kakšno pravico to terjate?« je jezno vprašal veliki vojvoda. »S pravico močnejšega! Mi smo danes tukaj čuvarji miru, za- kona in reda.« »Lepi čuvarji!« je že hotel reči vojvoda, a ga je Filip potegnil za rokav. »Ali mi hočete pomagati, da prenesemo to žensko? Bolna je!« »ženska? Nočna zabava na prostem?« je rekel tujec in dodal nekaj besed, ki so prav gotovo bile kletev. Filip se je stresel, spoznal je jezik, mož govori rusko! Da, vraga, pravo ruščino! Dolgin v uniformi se je popolnoma v nasprotju z dosedanjim na- stopom sklonil in pomagal vljudno don Ramonu in veliki kneginji» ki je bila še vedno napol v omotici in se je opirala na vojvodo, po stopnicah navzgor. Don Ramon se je takoj pomiril, zahvalil se je tujcu in pomagal iti svoji spremljevalki po ozkih železnih stopnicah. »Ali je vaš prijatelj ranjen?« je vprašal tujec Filipa. VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CEUË KREDITNA BANKA CELJE - 192 - KREDITNA BANKA CELJE »Da,« je na kratko odvrnil Filip. »Ali vas smem vprašati, koliko časa nas nameravate zadrževati na krovu?« »Dokler mi ne boste odgovorili na nekaj vprašanj.« »Koliko?« »To je odvisno od vas.« »Storili boste svojo dolžnost kot častnik in plemenit človek, če poskrbite, da dobi mlada ženska, ki jo vodi moj prijatelj, dobro oskrbo. Ali imate na krovu zdravnika?« Filip je odšel z obema oficirjema, saj to sta oba tujca gotovo bila po stopnicah navzgor, mimogrede pa je spregovoril nekaj besed z ve- likim vojvodo. Don Ramon je še vedno podpiral veliko kneginjo in stopal za manjšim oficirjem, ki mu je namignil, naj gre z njim. Od- peljal je veliko kneginjo, a se že čez nekaj hipov vrnil k Filipu, ki je stal na krovu z oficirjem, ki je odrejal vse potrebno. Ramon je rekel Filipu v francoščini: »Vse v redu! Po dežju mora priti sonce! Ubogo dekle, zdaj je vsaj na varnem.« »Kaj, vi govorite francosko?« je rekel v gladki francoščini oficir. »Oprostite, nisem vas poslušal, a zdelo se mi je, da sem tako slišal.« »Da,« je odvrnil veliki vojvoda, »tudi francosko govoriva.« »Tako! To je zelo dobro. Ali mi torej lahko povesta, kaj se prav- zaprav dogaja na tem vražjem otoku? Ali revolucija še vedno traja? Tako prekleto tiho in"mirno je vse!« Don Ramon je mirno odgovoril: »Revolucija je bila končana nocoj, zato je tam tak mir.« »Nocoj končana? Tisoč hudičev! Odkod pa to veste? Ali ste prišli Semkaj, da bri jete norce?« »Nikakor!! Revolucija je bila nocoj končana. To veva najbolje ihidva, ker sva jo midva, jaz in moj prijatelj, oziroma moj prijatelj in jaz, nocoj končala.« »Sto vragov, ali sta prismojena ali kaj vama je? Vi in vaš prija- telj? Kdo je ta vaš prijatelj in kdo ste pravzaprav vi?« »Moj prijatelj je profesor Pelotard iz švedske, jaz pa sem veliki Vojvoda Menorce.« Samozavestno in odločno je izrekel don Ramon te besede, učinek pa je bil popolnoma drugačen, kakor ga je pričakoval. Veliki oficir je po- tegnil piščalko in zažvižgal. Rezek žvižg se je razlegel po krovu, takoj . So se približali koraki, dolgin pa je rekel tele čudne besede: »Vi ste veliki vojvoda Menorce? To je imenitno! Prisegam vam, boste čez pol ure viseli na najvišjem jamboru.« Nagradno potov/ì^je v holandijo za vlagatelje vezanih