PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2103. k im. CHICAGO, ILL., February 18, 1148. Published Weekly al 2S01 8. Lawndale A v«. ••• LETO—VOL. XLIII. Nova gozdna cesta na Jalovici v Sloveniji, ki Jo gradijo mladinske delovne brigade. Eisenhower o vojni sili Zed. držav in o možnostih vojne Predsednik Truman zagotovil Grčiji in Turčiji nadaljno varstvo. — Bivši šef generalnega štaba pričakuje le nadaljevanje "mrzle vojne" Prošli pondeljek je poročal predsednik Truman skupni kongresni zbornici o položaju v Sredozemlju, posebno v Grčiji in Turčiji, in razlagal, da je pomoč te dežele njima še potrebna. Prej njima dovoljeni denar je pošel in treba bo novih dajatev, ako so Zed. države za zajezitev komunizma kakor so bile v času dovolitve prvih 400 do 500 milijonov v ta namen v Grčiji in v Turčiji. Grška armada naša filijalka Se predno je istega dne predsednik Truman Imel svoj govor, je državni department sporočil, da so poveljstvo nad grško ro-jalistično armado prevzeli ameriški častniki z maj. gen. Jamesom A. Van Fleetom na čelu. Tako fxMtaja Grčija bolj in bolj podložnica Zed. držav. V diplomaciji je izgubila vso samostojnost, izgublja jo v svoji notranji politiki in izgubila je kontrolo nad armado. Nihče zadovoljen V začetku so oteti grški mo-r.arhisti mislili, da jim bo Amerika dajala le denar in materi-jal, a v grško notranjo in vna-njo politiko pa se ne bo ume-šavala. Tako se je nekaj časa tudi zdelo. Ko pa .so se ameriški poveljniki na Grškem — vojaški in ekonomski — tega stanja naveličali, so začeli oni ukazovati kdo naj bo minister in kdo ne in kako naj se suka rojali* stična armada v vojni proti ge-rilcem. In kdo in kako naj popravlja ali gradi nove ceste, kako preurediti pristanišča itd. Teka kraljevi ministri prej niso bili vajeni. Pred ameriško intervencijo so oni prepehavali, sedaj pa jim tuja sila ukazuje kaj naj počno, kdaj in kako. Vzrok je, ker hoče ameriška vlada z gerilci pomesti in se prisloniti k mejam Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Da-li ima kdo v naši vladi tajen namen potem udariti v te dežele z našo oboroženo silo, ni znano. Saj uradno ne. Ve pa se, da jih je veliko, ki pravijo, seveda, le udarimo, enkrat bo treba stopiti čez, torej čemu ne sedaj, ali saj čimprej?! Kritike glede Turčije Chicago Tribune z dne 16. feb. ima k tej politiki poročilo iz Ankare, katero pravi, da je moderna vojna mašinerija, ki jo pošiljamo Turčiji toliko kakor vržena proč. Turki nimajo ne izvež-banih mehanikov, ne smisla za naše vrste bojne stroje, zato bodo tanki ostali kje v blatu, letala pa v kakih pustinjah. Turčija nima ne modernih cest, ne modernega železniškega omrežja in njeno vojaštvo je staromodno, brez ambicij za kaj novega. A vlic temu, ameriška pomoč Turčiji bo nadaljevana, kajti kdo ve, morda pa bodo naše čete prišle 1J4 ter rabile to moderno bojno opremo. Na podlagi Truma nove protisovjetske doktrine se kaj takega prav lahko dogodi. Za takojšen udar na Rusijo Zadnji pondeljek je bilo objavljeno o sedanjem stanju poročilo bivšega vrhovnega poveljnika generala Eisenhowra, ki ga je podal vojnemu tajniku Ro-yallu in .deloma reporter jem. Eisenhower je postal po vojni šef generalnega štaba, po novem letu pa je predsednik univerze i Columbia v New Yorku. Njegove besede veliko štejejo in tako tudi v tem slučaju. Pravi, da je proti "preventivni vojni", dasi jo nekateri ameriški vojaški krogi zelo priporočajo. Iz poročila bi bilo razvidno, da tudi Eisenhower verjame v zmago nad Ruftyfc ako jo napa- demo. Toda v sedanjih okol&i-nah je on le za propagando, psi-hologično, ekonomsko in politično vojno proti nji in stopamo ji lahko na prste s kakršnimikoli mogoče drugimi sredstvi. Toda tudi to kar on priporoča podnetuje vojne. Vsi vemo, da nas Rusija ne bi mogla napasti tudi če bi hotela. In vsakdo ve, da imamo mi baze ab mejah Rusije vsenaokrog in okrog njenih takozvanih "sate-litk", dočim ima Rusija morda kako bazo le kje v bližini Ala-jke, nobene pa na Atlantiku ne na Pacifiku. Ta prednost milita-ristične sile Zed. držav je vzi;ok, 3emu se toliko naših častnikov, poslancev in drugih prenapete-žev duša za takojšen udar na JSSR, na Jugoslavijo in na dru-je države v sovj, bloku. Vismo za nadvlado nad svetom Dalje Eisenhower izvaja, da Zed. države niso za nadvlado nad svetom. V Moskvi bi mu tega ne hoteli verjeti. Kajti v istih stavkih Ugotavlja, da mi kontroliramo Pacifik in Atlantik, da naše zračno brodovje v zvezi z angleškim imperijem ter njegovimi dominjoni prepleta ves svet, da imamo vzletališča na vseh koncih in krajih, in da je naša industrijska produkcija ter tehnika VNANJA POLITIKA SEDANJE VLADE NAJREAKCIONARNEJSA V ZGODOVINI Zed. države so podpirale ie mnogo jreakcionarnih režimov in v latinski Ameriki so zadušile že marsikatero revolucijo'. * Toda še nobena zvezna administracija ni vodila tako nazadnjaške vnanje politike kot jo vodi po vsem svetu Trumanova administracija. Henry Wallace ji na svojih shodih upravičeno očita, da podpira kralje, koruptne vlade in najčrnejio reakcijo vsepovsod• Grška vlada je ena najbolj gnilih na svetu. O kaki demokraciji pod njo ni govora. Padla bi že davno, oziroma bi niti nastati ne mogla, če bi Churchill ne poslal na Grško angleške armade, dal pomoč rojali-stom in pripeljal iz Anglije ubežnega grškega kralja nezaj. Potem ko Anglija tega bremena vsled svojih šibkih financ ni več zmogla, smo ga prevzeli mi in potrošili v Grčiji že okrog pol milijardS denarja naših davkoplačevalcev, da vzdržujemo grško dinastijo ter njeno koruptno klik o. Našemu državnemu depOrtmentu je dobro znano, da to, kar vzdržujemo v Grčiji, ni demokratično. Ampak če odvzame pomoč rojalistom, bi postala Grčija levičarska—torej bi prišla v sovjetsko sfero—to pa se mora zaradi ameriških interesov v Sredozemlju preprečiti za vsako ceno. • Enako politiko vodi naša vlada na Kitajskem. Sto in sto milijonov je že potrošila v podpiranju diktatorja Ciang Kaišeka, o katerem niti še tako reakcionaren ameriški časnikar ne bi hotel trditi, da je "demokrat". Ampak je proti "komunistom" in to zadostuje, da je uradni Washington na njegovi strani. Oblastnike v našem glavnem mestu togoti le, ker Ciang Kaišek vzlic ogromni ameriški podpori ne more poraziti kitajske komunistične armade. Zalagamo ga z orožjem, pošiljamo mu živila, zalagamo ga s stroji, "posoju-jemo" mu dolarje a svojih obljub, da bo pomol s komunisti, ne more pa ne more izpolniti V tem aziru mu gre še ce/o veliko slabše kot pa grškim rojalistom. V arabskih deželah je naša vlada na uslugo despotom in njihovim fevdalcem, ki vladajo tiransko in ljudstvo pa izkoriščajo do skrajnosti in ga drže v nevednosti in v bedi. Flirtanje ameriške vlade s poten-Mi v Sredozemlju je zaradi oljnih bogastev, ki prehajajo ali pa so že prišla v last ameriških petrolejskih kraljev• Zaradi te politike se je naša vlada odločila dobiti Italijo v svoje področje, in pa Francijo. Vladi obeh teh dežel sta se navezali na ameriško in obe sta za svoj obstoj odvisne od ameriške politične in ekonomske pomoči. Drew Pearson je nedavno v radilt razkril, da se je de Gasparijeva vlada obrnila na ameriško vlado z nujnim apelom za naboje in puške, ker se boji civilne vojne. To se pravi, da se boji svojega lastnega ljudstva. Volitve v italijanski parlament so blizu. Ce zmaga socialistična-komunistična koalicija, ali se bo "demokratična" de Gasparijeva vlada umaknila? Po vseh znamenjih sodeč misli ostati kjer je in večino pa ustrahovati z orožjem. In zanaša se, na podlagi Trumanovo "doktrine", na ameriško pomoč, ko* jo je dobila grška vlada. Da — med sedanjo politiko ameriške vlade in med politiko, ki jo je vodil pokojni Roosevelt, je razlika kot noč pa dan. čikaiki dnevniki nazadujejo Od kar je nastala stavka stav- iačia kot katerakoli druca-ozi- cev pri *ika*kih ®ngleških dnev-jacja kot katerakoli druga—ozi- nikJh SQ ygi zelo na2adovali v oziroma se Nadaljevanje na 5. strani.) | cirkulaciji. Chicago Tribune ima' "Chicago *3 skoro sto tisoč izvodov manj naklade na dan kot prej. En dnevnik, namreč Marshall Fieldov "Chicago Sun" pa je prenehal, zaruzu z dnevnikom Time". Zid je se nad ameriško in še bolj nad angleško vlado zelo% razočarali V New Yorku, v Chicagu in v drugih mestih v tej deželi i velikim številom židovskega prebivalstva so se minule dni vršili veliki protestni shod ne samo proti Angliji ampak tudi proti Trumanovi politiki. Ob enem kolektajo milijone dolarjev v pomoč Židom v Palestini in radi bi jim poslali is Amerike orožja, da bi se branili pred Arabci, ki postajajo vedno bolj nasilni. Toda ameriška vlada Židom ne dovoli pošiljati municije, dočim jo arabske dežele dobe, če imajo denar, ker vojna naročila izvršujejo njihove postavne vlade. Židom v Palestini torej ameriški Židje ne morejo pomagati drugače kot i utihotapljanjem municije. A le malo jo doape na zaželjeno mesto. Večinoma jo naše oblasti za plen jo še predno ladje odidejo iz ameriških pristanišč. Kako neki se bo razvil ta zelo resen spor v Sredozemlju? Združeni narodi so s veliko večino glasov sklenili, da naj se Palestino razdeli v židovsko in v separatno arabsko državo. Jeruzalem pa naj pride pod mednarodno kontrolo, nekaj stičnega na primer kot Trst. Vlade arabskih dežel so izjavile, da v to ne bodo pristale in nekateri arabski ministri so sa-pretili z vojno. Vojna v Palestini je sicer ie dolgo v teku, saj zavratne sorte, v kateri padajo Židje, Arabci in angleški vojaKf. Anglija pravi, da bo svoje čete poklicala iz Palestine v aprilu ali najpozneje v maju. Istočasno se ima izvršiti razdelitev io če bode Arabci oalali pri sVqjih pretnjak, bo naval arabskih bojevnikov na tide, kar bi pomenile masno pokol je Za razdelitev Palestine v dve držav« so bile na konferencah Združenih narodov posebno Zedinjene države in podpirala jih jc Sovj. unija. Sedaj pa jc za Trumana in sa državnega tajnika Marshalla vprašanje, ali naj ostanemo pri svoji besedi in pošljemo v Palestino po odhodu Angležev svojo armado, ali pa ves ta problem vržemo v koš. Sicer bi lahko povabili Rusijo v Palestino, t odi njenih čet nočejo ne Zed. države ne Velika Britanija v Palestino ta nobeno ceno. Zares zamotan položaj. Radi hi si ohranili prijateljstvo ameriških Židov in še bolj pa prijateljstvo Arabcev. Kajti oljna polja so v njihovih puščavah. Američani v Moskvi izgubili na rublljih Ko je sovjetska vlada odpo-klicala rublje in dala za vsakih deset prejšnjih le nekaj novih, so izgubili nameščenci v ameriškem poslaništvu in drugi Američani v Moskvi pri tej izmenjavi $70,000. Poslaništvo je pri sovjetski vladi protestiralo, morda v veri, da jim bo ta razlika povrnjena. Sovjetsko vnanje ministrstvo je protest odbilo. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Nova Poljska ima postavo, ki določa, da so le civilne poroke veljavne. Vsakdo se zaeno lahko poroči tudi cerkveno. S to postavo se cerkvi jemlje privilegij, ki ga je doslej neprekidno imela. Krsti in poroke so bile njen mo- j nopol. V novi Poljski je dovoljena tudi razporoka — prvič v tisočletni zgodovini poljskega naroda. Hierarhija na Poljskem jc proti civilni poroki in razporo-kam je napovedala vojno, ki bo vladi prizadela mnogo neprilik. Orožje duhovščine je prižnica in spovednica, najbolj pa s stra-šenjem večnega pogubljenja. Milijone Poljakov je fanatično verskih. Ako jim rečeš, da so v vladi sami antikristi, se križajo in zagrizeno sovražijo vsakega, ki ga jim cerkev označi za bogo-tajca ali za sovražnika edino zveličavne katoliške cerkve. Novo Poljsko bo vzelo leta in leta. predno bo mogla posebno kmečko ljudstvo izobraziti toliko, da ne bo zatelebano v vraže in se izkopalo iz verskega bigotstva. Jugoslavija je dobila od Italije za vojno odškodnino dvanajst vojnih ladij in pet pomožnih ladij. Toliko vojnih ladij ni še nikoli imela. Sicer pa so v sedanji dobi male vojne mornarice le za parado. Celo angleška je zasenčena. Rusija je vrnila v Romunijo 38,000 vojnih ujetnikov, Madžarski pa je znižala vojno odškodnino. Nemški vojni ujetniki pa so še v Rusiji. Pravijo, da jih je okrog tri sto tisoč, nekateri pa menijo, da jih je približno milijon. Tudi v Franciji so nemški vojni ujetniki še na prisilnem delu in tudi Anglija jih ima še nekaj tisoč. V Zed. državah se časopisje zelo zgraža nad postopanjem omenjenih dežel in zahteva o<) vlade, naj izposluje osvoboditev nemških vojnih ujetnikov iz suženjstva. Po Priiat^i $25,_J. Metelko vjetske zveze. Pri sestavljanju ip razpravK Mojstri in vzorniki *10« 1 Babnik $5- J- Tavčar *5' U svojega vsakoletnega programa prav kakor prevode, kolikor le- niča". Miška Kranjca novele z ti razširjajo kulturno obzorje motivi iz narodnoosvobodilne novega slovenskega bralca ali s borbe "Tihožitja in pejsaži" in svojo umetniško pomembnostjo roman "Fara sy. Ivana", Ferda iz popolnjujejo domačo slovstve- Godine "Bele tulpike", Ingoli-no tvorbo. Pri tem pa prav po- čev roman v dveh knjigah "Vin-sebno upošteva potrebo zbliže-, ski vrh" i. dr. Ta serija izhaja v vanja in bratstva narodov Jugo- 5,000 izvodih in se odlikuje tudi slavije in željo po smotrnem po skrbni knjižni opremi, spoznavanju ostalih slovanskih Nadalje izdaja Slovenski knji-kultur, zlasti še potrebo načrt- žn- zayod nekaj rednih knjižnic, 42nd Parallel", "Nineteen Nine- vse eno jesenske volitve na pr-teen", ter "Big Money". To vem mestu. Ne samo voditelji delo je bilo izdano pod imenom 1 demokratskih in republikanskih "U. S. A." Poznano je tudi nje govo delo "Three Soldiers". Za časa zadnje vojne je postal časnikarski poročevalec in je obiskal razna bojišča, med njimi tudi Nemčijo. Tukaj se je silno zaljubil v nemške poražence ter zasovražil Ruse. Pred dvema letoma ste lahko čitali njegovo "grevengo" v reviji "Life". Ci-kaška "Tribuna" zelo pohvali te fante, ker so "pravočasno" zagledali pravo luč spokorjenja —> in ob enem ima tudi častno mesto ze," res" dober "socialisti-čen" list kot je "New Leader'!. Pri nas < Največja novica danes je bor- izbira založba med najboljšim N. Rogelj $5, Neimenovan $3.50, (zbirka življenjepisov svetovno,^ Babn_k $3 p<) $2; L piRe j in naimačilneišim kar premor* I P°membnih P"felJev' lJm^tnl- j Centa, A. Zakrajšek. F. Strumbelj. in najznačilnejšim Kar premore kov, znanstvenikov), Poljudno- F Krnc $1 50 Po SI A Zupan Zapad Njena posebna pozornost 2nanstvena knjižnica, Doku- j * ^k; Neimenov.n F Ta?' pa je posvečena poljudno-znan- menti iz narodno. osvobodilne ^ P M j>raust, F. smole. M stveni in publicistični literaturi, ^^ in Mala knjižnica (zbirka Mesec, J. Pire, F. šifrer, Jos. Tre- ki naj slovenskemu delovnemu | krajše pripovedno pro- bee. L. Kushlan, Neimenovan, L ze, opezije in esejev iz domače Hrvat, F. Katar, Matt Kern. literature in prevodov iz del Anton Jankovich poslal $6. Pri vseh časov in narodov.) Vsaka speval i so. F. Žagar $2 50; A. Jan- človeku razširja in poglablja znanje in poglede v življenje. Založba je organizirana po modernih načelih, ima poleg ravnateljstva s tajništvom svoj uradniško - programski odsek, tehnično operativni odsek in druge potrebne oddelke, ki jih zahteva načrtna in velikopotezna produkcija in distribucija knjige. Izvršujoč svoj program, je Slovenski knjižni zavod izdal od svoje ustanovitve do danes več kakor 200 publikacij (knjige in brošure) in sicer 1. 1945. 54; in 1. 1947. (tri četrtletja) 75 publikacij na skupno 28,000 straneh. Te knjige in brošure so izšle v skupni nakladi 2.161 izv., kar je dovolj visoko število, če uvažujemo krog slovenskega jezika in upoštevamo dejstvo, da je SKZ le ena izmed aktivnih slovenskih založb. Ta povečana knjižna produkcija, ki presega zlasti po nakladah vse prejšnje možnosti in pogoje knjižne produkcije na Slovenskem, je samo eden iz- teh zbirk, ki jih je treba pridružiti še politično knjižnico in mi-1 niaturne izdaje slovenskih pesnikov, se urejuje in izdaja po dobro preudarjenem načrtu, pri čemer založba uvažuje ne le potrebe slovenskega bralca in aktualnost snovi, marveč tudi veliko zahtevo po splošnem dviganju kulturne ravni vsega delovnega ljudstva. Slovenski knjižni zavod je izdal tudi celo vrsto pesniških zbirk v opremi, ki izpopolnjujejo učinek vezane besede. Njegove izdaje poezij klasičnih poetov Slovenije Prešerna in Gregorčiča so, prodrle tja, kamor sicer poezija ne prihaja: videti jih je na policah slovenskega delavca in kmeta. Samo Prešeren je izšel v nakladi 20,000 izvodov, kakor je ni doslej dosegla nobena posamezna izdaja slovenske pe sniške knjige. Nadalje je izdal SKZ knjige, ki — kakor zbrani spisi slovenskega slikarja Rihar- med prepričevalnih dokazov o velikem delovnem vzgonu in sil- _________ Socializem je socializem le tedaj, ako država izkoriščanje ljudstva za privatni profit odpravi in vodi vse gospodarstvo sploš-nosti v korist. Temeljni pogoj socializma je socialna zaščita — briga vsega vladnega aparata za ljudski blagor. Pod socializmom ne more biti brezposelnosti, ker je industrija v njemu obratovana za potrebe ljudstva, ne za privatni profit kakor pod kapitalizmom. Ako Attlee in Bevin ter njuni tovariši mislijo, da bodo v __Angliji zgradili socializem s svojo sedanjo politiko, se varajo. <^ai t£ IUQ1 CCSar rranc UUtCl Ulici ncnaj Mnvcg« mv>«•««'>•■■• • r* * 01 • j 1 Mnogo železnic je bilo državnih, tobačna industrija J* bila držav- Vse kar bodo z njo dosegli bo prej ali slej razočaranje med delavni monopol, enako sol, vžigalice itd. / v jstvom.in pa povrnitev torijev v vlado. ša $1.50; F Ifravec $1, L. Lovko $1. J. Fabjančič $1.50. (Poslal J. Krebel.) PENNSYLVANIA: Strabane: Klub št. 118 JSZ $50. Belle Vernon: Sam Debelak $2 (Poslal Anton Zornik.) ILLINOIS: Waukefan: Louis Kužnik $3.50. Chicago: F. A. Vider $2.50; Helen Vičič $1, John Kobi (Duluth, Minn.) $1. Detroit, Mich.: John Zornik $2. Willard, Wis.: Matt Malnar $2. Vicksburg, MIm.: Val. Savec $2 50. Elisabeth, N. J.: Amalia Oblak $1.60. St. Louis, Mo.: F. Roseman 50c, Ciril Medved $1. New York, N. Y.: Anna P. Krasna $1. Oirsrd, Kansas: Katerlne Novak 50c. Murray, Utah: John Malich 50c. Skupaj $210.10, prejšnji Iskss $455.45, skupaj $«65.55. BOLJ K JE TAKO Mož: Žena, glej, to je neznosno! Otrok se spet dere na vse grlo. . 2ena: Čakaj malo, mu bom eno zapela, pa bo nehal. Mož: Ne, ne, potem naj se le dere, bom laže prenašal, Gost: "Naročil sem bifstek, vi mi pa prinesete podplat." Natakar: "Z* tisoč lir vendar ne boste zahtevali celega pata čevljeV!" V* zno padanje cen žita, bombaža in živine. " Res čudovit je naš družabni red. Tisti, kateri ne se-jejo in ne žanjejo, krmarijo z živili — dvigajo cene do strahotnih višin, vse za privatni profit — dočim vsa naša sedanja kapitalistična struktura sloni na tej dvomljivi podlagi. Ko pride do viška nakupovalne sile, pridejo tisti kateri prodajajo. In tako je E. T. Maynard, član či-kaške žitne borze v enem dnevu prodal milijon bušljev pše-nise, porinil cene navzdol ter si napravil $400,000 dobička. On ni edini. Čitali ste, kako so gotovi člani vladnega kabineta igrali na žitni borzi. Kako je bil neki senator iz Oklahome zapleten v bombažnem škandalu vam je tudi znano. Eden največjih grehov sedanjega sistema je igranje in žo-ganje z živili. Naj še tako pojasnjujejo zakaj je šla cena pšenici in koruzi od $1.80 za bušelj do več kot tri dolarje, vsi vemo, da je to zločin. Profiti so bili v letu 1947 tako ogromni kot še nikdar prej v zgodovini te dežele. Če pomislite, da so korpo-racije napravile samo v tem letu po odbitku vseh davkov čez 17 milijard dobička, potem dobite saj nekoliko pojma kam da jadramo. Sedaj primerjajte delavske plače k tej ogromni številki. --In kje je nakupovalna sila? Izid tega je neizogibna depresija. Med tem ko se vse to dogaja, gredo v Washingtonu po isti poti kot že korakajo od kar je bila proglašena Trumanova doktrina — pot v vojno. V prošlih tednih je predsednik Truman pometal zadnje "new dealerje" iz kabineta, med njimi James M. Landisa in Maririner S. Ecclesa. Danes tvori njegov kabinet v večini Wall Street in "brass". Zunanja politika je čimdalje bolj zamotana. Na Grškem smo aktualno v civilni vojni na strani gnile monarhije. V Aziji smo še vedno na Kaiškovi protiljud- ski strani. In kaj pa v Palestini? To je menda najtrši oreh, kar so jih še imeli v Washingtonu. Olje, petrolej imajo Arabci. Mi rabimo to olje. Naše najbogatejše korporacije so si dobile mo- strank, ampak tudi naši unijski voditelji CIO in AFL so se oglasili. Kajpada, da so proti tretji stranki — in Henry Wallaceu. Meni se zdi, da se zgodi nekaj sličnega v jeseni, kot se je zadnjič, ko je dal Lewis nalogo svojim majnarjem, da morajo glasovati za Willkicja, ali so mesto tega glasovali za Roosevelta. Naše gibanje Čast našim ženskam pri "Progresivnih Slovenkah", katere so darovale i£ svoje male blagajne sto dolarjev y obrambni sklad Enakopravnosti, Proletarca m Prosvete Kadar je tak duh in odpor pri naših ljudeh, potem smo v svesti, da slovenska svobodomiselna beseda še ni v nevarnosti. Ženskam pri "Progresivnih Slovenkah" hvala! In kadar boste imele svoje priredbe, lahko računate na vso čika-ško papredno slovensko javnost. V soboto 28. februarja bo letno zborovanje delničarjev jugoslovanskega posojilnega in hranilnega društva. Ta letna seja delničarjev in delničark bo v Delavskem centru kot je že navada. Letošnja seja bo še posebno zanimiva, ker ponovno beležimo sijajen uspeh — vsoto, katera se bliža že tretjemu milijonu. Ta organizacija je ne samo hranilna ampak je tudi delavska ustanova. Je last nas vseh. Radi tega ste vabljeni, da se te seje vsi udeležite. Tole mi ne gre v glavo? Ker je katoliška duhovščina tako zlahka shajala s Hitlerjem in Mussollnijem, s španskim Francom itd., čemu se ne more prilagoditi za sodelovanje tudi s vlado Poljske, Slovenije in Hrvatske, to mi nikakor ne gre v glavo? Mar se slednje tri ne ravnajo bolj po Kristusovih naukih kot sta se rablja Mussolini in Hitler, ali pa sedaj Franco? Ako so v Vatikanu res sa .krščanstvo, mu s svojo sedanjo (kot i s prejšnjo polifiko) neizmerno škodujejo! PROLBTABEC, February IS, 114«. 9 VLADIMIR NAZOR NO V EI VODA E (Nadaljevanje.) (Nadaljevanje.) Ko je 11. bilo vsega konec, je Tiho sem se pritihotapil do svoje postelje, niti sobnih vrat nisem zaprl. Sezul sem čevlje in slekel oblekco, sedel na poste- 4- u 4 :» v 1 ljo in se znova zagledal v očeta. mati molče stopila v svojo sobo; J. , . 6 ..__,, , r J 1 Se vedno je nepremično sedel, toda zdelo se mi je. da se je še vselej, kadar jo je kaj zelo uža-lostilo, je legla. Sestri sta umirili mačka, gladeč ga po hrbtu, in gledali očeta, ki je sedel zraven mize in podpiral čelo z desno dlanjo. Gledal je naravnost predse, toda bilo je jasno, da so mu misli nekje daleč. Na lepem se je zdrznil: —Vlado! Svetilko poišči. Ko sem mu jo prinesel in prižgal, je dejal: — V Stran gremo. Vsi smo vstali. bolj zgrbil, da mu je glava zlezla še niže. Sveča na mizi mu je svetila v obraz, ki se mi je zdel drugačen kakor preje. To ni bil več obraz človeka, ki je zjutraj stal na pragu svoje hiše, veder in poln zavesti pred ljudmi, jih bodril, naj upajo in ne klonejo, naj verjamejo in naj se zaneso tudi v najbridkejši uri, toda več poguma jim je vlival s svojim mi- Jaz sem stopal prvi, svetil na rom kakor besedami. Zdaj se je objel kolena. — Oče! Oče moj! Zajokal sem z glavo na njegovih kolenih. Jokal sem nekaj časa. Pomiril sem se, ko sem začutil, da njegova roka brodi po mojih laseh. Zazrl sem se mu v oči; dejal sem: — Oče! Zakaj se tako trpinčiš? Saj mi ni mar mesta. Saj ni treba, da bi šel k teti. Pri tebi bcm ostal. Pomagal ti bom. Njegov obraz je bil zopet stari, prejšnji. Celo bolj veder se mi je zazdel. Oči so se mu smejale. — Ne, sinko! Ti boš vendarle šel. Tudi jaz ne maram, da bi postal Koščev tovariš. Nič ne bodi v skrbeh za svojega očeta. In tisti večer je on mene poljubil na čelo, preden sem legel. V OSLOVSKI KLOPI 1. V našem razredu poučujejo pot, oče in sestri pa so šli za ta obraz spremenil, v meni je vz- štirje profesorji. menoj. Dvakrat smo obstali, ker je voda, vsa blatna in polna zemlje, še vedno tekla z Glave, pot pa je bila vsa razrita in pregra-jena s kamenjem. Vinograd je ležal pod Glavo, na levi strani Konšiljerjeve dolinice. Zdaj smo bolje slišali in od blizu tudi videli, kako teče voda še vedno kakor reka po klancu nizdol, plavi ravni del dolinice, se razliva čez spodnji porušeni zid proti pristanu in odteka v morje. Voda je bila rdečkasta od zemlje, s seboj je nosila izruva-na drevesa in trte. Ko smo prišli v vinograd, je bil še ves bel od toče. Ponekod so se nam noge globoko pogrezale v mrzle, drobne kosce toče. Toda kar smo videli v vinogradu, nas je navdalo s še večjim hladom. Trte so bile skoraj čisto gole, samo tu in tam je še visel okleščen grozdič na poganjku. Vse listje je bilo ko z nečem izrezljano, razmetano po tleh, pomešano s točo. Gole trte s potol-čenimi in polomljenimi mladikami so se nam videle še bolj črne na belih tleh. — Vse! Vse je izgubljeno! — je rekel oče. Obšli smo ves vinograd, tudi v drugega, ki je bil blizu, smo pogledali, toda povsod ista žalostna slika. Vrnili smo se, ne da bi spregovorili besedo. 12. Mati je ležala. Sestri sta odšli v svojo sobo. Oče je sedel zraven mize, naslonil roke na kolena, se zamislil in gledal predse v mokra tla. Ko da ga je zdaj šele potrla utrujenost, ko da se je zvalilo breme na njegov hrbet. Navajen sem bil, da sem ga vsak večer, preden sem legel, poljubil na čelo. Tokrat pa se mi je zdelo, da bi mu bilo še huje, če bi se mu v takem razpoloženju približal. Ko da sem slutil, da je v njem nekaj, česar ne smem motiti. bujal nekaj, kar me je do dna , Menda ne mine dan, da ne bi vznemirjalo. V hiši je bil mir. Sestre so že rpale. Mati se ni oglasila. Nič drugega ni bilo slišati, samo počasno kapljanje vode, ki je skozi deske na stropu kapljala v bližini očeta. In ni slišal ničesar. Ko da je venomer razmišljal o eni in isti stvari. Vedno iste gube so bile na njegovem čelu, le da so postajale vedno globlje. Isti drget je krčil, njegova usta, vendar vedno silneje. Toda teh gub in tega drgeta nisem še nikoli videl na njegovem obrazu. Vsako leto nas je nekaj mučilo, kar naprej smo bili v strahu; on nas je vedno od nečesa ali pred nekom branil; še hujše ure je bil doživel, — toda žalost ga nikoli ni popolnoma zajela ali vsaj dovolil ni nikoli, da bi ga videli z obrazom potrtega človeka. Za nas je bil vedno tak, kakršen je bil danes na pragu svoje hiše, pred Konšiljerjevim dvoriščem, tik obrežja, ko so ljudje vpili na kapitana, • ♦ - i ' x Oče je zravnal glavo; ozrl se je proti meni. Ni videl, kako ga opazujem iz teme, in zopet je sklonil glavo; toda tisti trenutek mi je bil več ko preveč, da sem spoznal in odgonetil vso žalost v njegovih očeh. Da, sedaj je imel tak obraz zaradi mene, samo zaradi mene. V meni je nekaj zavrelo. Gnalo me je z mesta, kjer sem bil, vleklo me k njemu. Toda sram in strah sta me zadrževala. Kako naj se mu približam? Kaj naj mu porečem? ... Se sem ga gledal in se silil, da zadušim jok, ki mi je lezel v grlo. Nenadoma sem se zdrznil, Zagledal sem, kako so solze vrele iz oči mojega starega očeta, kako so mu počasi lezle po licih. Planil sem, stekel sem k njemu, pokleknil in mu z rokami domovini, kjer je število pisa-1 slej sestojal predvsem iz Unrri-teljev daleč večje in kjer so tla' nih pošiljk, njegove ladje plove-za kulturni razmah bolj ugedna jo na italijanskih progah in od-kot pa tu. Tu smo omejeni na hajajo v popravilo v italijanske malo skupino naših kulturnih ladjedelnice in njegova največja delavcev, ki že leta in leta požrtvovalno pišejo in delujejo na ; kulturno-literarnem polju za relativno malo skupino anmi I ških Slovencev,' ki šc niso izgu-j bili vsak smisel za višji in bolj plemeniti smisel življenja. Od tukajšnjih naših pisateljev/ so zastopani v letošnjem plovna družba prisostvuje sestanku "notranjih komisij" štirih velikih sil eminentno nacionalnega pomena: "Italic", "Tržaškega Lloyda" ter družb "Adriatica" in "Tirrenia" — v Rimu. Kako nadomestiti izgubljeni čas, dohiteti druga pristanišča LITIJA.—Delavstvo predilnice prostovoljno pomaga na gradilišču nove tovarne. TURČIJA S SVOJO VNANJO POLITIKO DOBRO BARANTA PRISTOPAJTE K slovenski narodni podporni jednoti USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA" Naročnina sa Zdruftene driave (lsvsemfti Chieaga) In Kanado $1.10 na leto; $4.M sa pel leta; $S.M aa tetrt leta; sa Chieaga la Ceak Ce., |9.5« sa eelo lato; 94.71 sa pol lato; sa inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS videli vsakega izmed njih, toda eden je, ki ostaja med nami vsak dan kar po dve uri. To je naš razrednik, profesor latinščine. Katehet je visok, suh in bole-hen človek. Ne muči se mnogo z nami, toda tudi prav malo zahteva od nas. Zanj je najbolj važno; da sediš mirno in tiho v klopi; sicer se takoj razburi, v obraz zardi, prsti mu začno po-drgetavati. Naučiš se —ali pa se niti ne naučiš — na pamet nekaj novih, zvečine nerazumljivih odgovorov iz katekizma, in zanj je vse v sedu. Pripovedujejo, da je bolan na pljučih in da bo kmalu odšel z gimnazije. Prirodopisja, matematike, zemljepisja in lepopisja nas uči dober, in tih človek, ki ga pogosto vidimo v mestu, kako se sprehaja z ženo in majhnimi otroki. Govori nam po knjigi — tudi iz khjige — o nekih živalih, a mi mu potem po knjigi — a naskrivaj tudi h knjige — prav tako tudi odgovarjamo. Njegove zveri in ptice so vse nekam sive, negibne, brez diha in brez glasu, prav take, kakršne so naslikane v naši šolski knjigi. Njegove številke so gole, tsde in mrtve. Gore, reke in mesta, ki jih omenja, se ne razlikujejo drugo od drugega razen po imenu; kakor da niso nič drugega ko imena. Ure, ki jih prebije med nami, teko brez vsakega dogodka, mirne, a tudi dolge. Kljub temu imamo radi tega človeka,, ker je nekaj blagega v njegovem obrazu in ker poznamo njegove otroke. Najmanj se učimo hrvaščine. Profesorji za ta predmet se vedno menjujejo. Tudi sedaj smo dobili enega, o katerem vemo, da ne bo dolgo ostal pri nas. Pravijo, da je doktor in da pojde na neko šolo, kjer se uče celo bradati ljudje. 'Stasit, močan človek je; kretenj in obnašanja je pa drugačnega kakor naši učitelji. Zastonj je ljubezniv in išče po čitanki kar je najlažjega. Prav za prav ne razume ne on nas, ne mi njega. • • • Lahko je s to trojico; zato je pa križ z glavnim, našim razrednikom, profesorjem latinščine. Suh je in koščat. Mirnih in hladnih kretenj. Na suhljatem telesu in tankem vratu ima precej obilno glavo z izbočenimi ličnimi kostmi, usta, ki se krčevito krivijo med ščetinami brkov in brade, sov je oči, ki so zaradi naočnikov še večje in še bolj okrogle, in črne, svaljkajo-če se kodre nad ušesi. (Dalje prihodnjič.) V prošli vojni je Turčija jemala podkupnine od Anglije in Zed. držav in od Nemčije. Izže-mala je oboje. Ob enem je pomagala Nemčiji, • ker je Rusiji zaprla Dardanele. Ta Turčija je sedaj pod ameriškim varstvom, zato, da ne postane plen Rusije. Tako je odločil naš State Department. V Evropi gledajo na turškega komeleona z drugimi očmi. Tam vedo, kaj je Turčija bila med vojno in kaj je sedaj. "Soča", glasilo goriških, beneških in kanalskih Slovencev piše o nji sledeče: Da bi mogli pravilno razumeti današnjo zunanjo politiko turških službenih krogov, moramo vkrcala na ameriško ladjo. Menjala je kar preko noči gospodarja. Nov gospodar ji seveda ni ničesar očital zaradi prejšnjih grehov s Hitlerjem, temveč ji je takoj pritekel na pomoč, k^kor da bi bila Turčija v pravkar minuli vojni najbolj razdejana in prizadeta. Dobila je vsakovrstno pomoč v hrani, denarju in predvsem v orožju. Prišli so v deželo strokovnjaki, da bi pomagali pri obnovi, ustanovili celo vrsto trgovskih družb, industrijskih podjetij, letalskih prog, ki seveda zahtevajo tudi zgraditev letališč itd. Ni težko razumeti, kam vodi taka zunanja politika Turčije. V koledarju Etbin Kristan z dalj ter preskrbeti kruha za sto ti-šim literarnim delom "Zatajcna KOče prebivalstva, to so vse vest", Frank Ce sen s satiro "Za-1 vprašanja, ki čakajo rešitve od služni mož", Anton Slabe s sati- stilni guvernerja in začasnega ro "Bratovščina izvoljenih", An-1 vladnega sveta. In če se politi-ton Shular s črtico "Na razsta-1 čno vprašanje imenovanja gu-vi", Frank Puncer s črtico "Mo- vernerja in sestave začasne vla-ja prva stavka", Anton Garden de še vedno ne bo rešilo, mar z znanstveno razpravo "Na pra-1 naj ti gospodarski problemi ve- nujno pogledati vsaj površno bUžini sq mna ležišča nafte razvoj zunanje politike zadnjih y Iranu ^ Afabiji ^ je Suez. Turčija mora biti na straži ob imperialni poti, ki vodi preko Gibraltarja, Malte in Sue-za v Indijo, v Palestino in Daljni Vzhod. Mora igrati isto vlogo kot njena soseda Grčija, pa tudi Španija in Italija sta že v tej verigi stražarjev velikega mednarodnega kapitala, ki bi hotel države in ljudstva voditi iz vojn v vojne, iz uničevanj v uničevanja. , Kakšne koristi ima od take zunanje in notranje politike turško ljudstvo, nam jasno povedo različni ukrepi turške vlade, ki jih je pbdvzela proti demokratičnim strankam in demokratičnim glasilom. Ukinila je list za listom, ki si je upal pisati resni- let. Kot premaganka v prvi svetovni vojni, je Turčija ves čas vodila nekako politiko ravnotežja med raznimi velesilami. Seveda je drugo vprašanje, če je bila ta igra ravnotežja ravno posrečena in če je šla v korist turškega ljudstva. Notranja politika turških oblastnikov na vsak način ni šla v korist širokih ljudskih plasti, kfet je tako zva-na modernizacija samo pospešila močnejše in bolj organizirano izkoriščanje glavnega sloja prebivalstva, to je kmečkega ljudstva. Agrarna reforma se n. pr. v Turčiji ni izvedla, industrializacija je pa ustvarila nov sloj izkoriščanega razreda, industrijskega proletarijata. gu atomske dobe", F. Zaitz, ki je koledar uredil, pa z uvodnim člankom "Dve svetovni vojni, obe odeti z ideali — in kaj?" Med pisatelji in pesniki iz Slovenije je potrebno posebno omeniti pesmi mladega pesnika-par-tizana Karel Destovnik-Kajuha, ki Ji padel v Osvobodilni vojni leta 1944. Med ostalimi pesniki so zastopani Oton Zupančič, L. Krakar, Črtomir Šinkovec in drugi. Od bolj znanih slovenskih pisateljev pa Juš Kozak, Gaber, France Kosmač, Albin Cebular, Anton Ingolič. Poleg omenjenih so zastopani v prevodu tudi ruski in ameriški pisatelji. Cela vrsta znanstvenih člankov in fotografskih reprodukcij iz Slovenije, kakor tudi reprodukcij umetniških del slovenskih in drugih slikarjev, so lfep prispevek bogati vsebini letošnjega koledarja. Ne bi smelo biti zavedne slovenske družine, ki bi v svoji hiši ne imela ta pomemben "Družinski koledar". Mi ga z naše strani toplo priporočamo. Stane 91:50, kar je za tako lepo opremljeno čno čakajo rešitve? — "P. D." IZ KANSASA v Piše ANTON SHULAR "Namesto da bi se 'potepal' po Chicagu se rajše vsedi in napiši kaj za v list," se navadno obregnejo vame kadar se oglasim na domu Proletarca. Ampak doma človek ložje "prime pero z desno roko" — včasi kar tako iz dolgega časa, kot pa kaclar pride z dežele v velemesto in pričakuje videti in doživeti kaj posebnega in zanimivega, ne pa da bi še pisal dopise. Prvo kar sem zjutraj opazil, prišedši v velemesto, da ima vsak drugi sivo liso na čelu. Premišljeval sem kaj naj bi to po- • menilo — kdo neki jih je zaznamoval? Končno sem le " po-gruntal", ko sem pogledal na koledar, da sem dospel v Chicago na pepelnično sredo. No, ima pač vsak človek svo-jeivrste veselje in navade. ništvu. 0 ... ,, rp » 14 • co o taki zavoženi politiki, o bedi bU-L^n^JSt'e,": U«*". « ** pomanjkanje skih odnošajih, temveč si je iskala zaveznikov daleč od svojih meja. Včasih je tudi sanjala, da bo postala vodeča država bližnjega Vzhoda, kjer je prebivalstvo večinoma muslimanske vere, pa ji to ni uspelo. Izgleda, da je to vlogo prevzel na sebe Francija za moderniziranje poljedelstva " Francija je naročila v Angliji pet tisoč traktorjev za moderniziranje svojega poljedelstva in zvišanje pridelkov. Stali jo bodo osem milijonov dolarjev. Poslušajte vsako nodolfo prvo In naf-sfaro/lo jugotlovantko rad/o ura v Chicagu od 9. da 10. uro dopoldno, posta/a WG£S, 1360 kilocyclos. Vair la Goorgo Marchan. Egipt. V močnejšo industrializacijo je pa Turčija vse bolj in bolj postajala odvisna država mednarodnih monopolov in finančnih skupin. Pred zadnjo vojno je veliko besedo igrala v Turčiji prav Nemčija.i Zaradi tega vpliva tujega kapitala, nam je razumljivo tudi njeno zadržanje v zadnji vojni. Hitlerjevi Nemčiji je na široko odprla svoja vrata in veliko pripomogla s svojimi surovinami nacističnemu vojnemu ustroju. Do Sovjetske zveze je v tej vojni zavzela skozi in skozi sovražno stališče. Tako zvana "nevtralnost" je bila pa taka, da je Turčija puščala skozi Dardanele celo nemške vojne ladje. Ko je pa Turčija uvidela, da bo Hitler vojno izgubil, je pričela zapuščati potapljajočo nacistično ladjo in obračati svoje poglede drugam, toda svojega sovražnega stališča do sosedov ni menjala, posebno ne do Sovjetske zveze. Se dolgo dobo po vojni je držala pod orožjem preko milijon vojakov, zahrbtno izzivala incidente ob aovjetaki meji, postavljala nekatere zahteve glede Dardanel, dokler se končno ni Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 97S4 WEST Mth STREET Tal. Crawford Mil OFFICE HOURS: 1:39 te 4 P. M. _ t Wed., Sat. snd 8un.) J:I9 ta •:!• P. k (Except Wad., Sat. and Sun.) See. ttlt Se. Hideaway Ave. Tel. Crawford 9449 (Except^ If oe A — Call #V* kljub temu, da Turčija ni sodelovala v vojni. Ta politika gre samo v korist peščice domačih magnatov, ki so prej služili Hitlerju, sedaj pa dolarju. /i Enakopravnost" o vsebini Ameriškega drui. koledarja £levelandski dnevnik "Enakopravnost" je priobčil o letošnjem Ameriškem družinskem koledarju sledečo oceno: Ze dolgo vrsto let predstavljajo "Ameriški družinski koledarji" skoraj našo edino bolj pomembno kulturno manifestacijo. To niso samo koledarji v navadnem pojmu te besede, ki imajo le kratko življenje in minljivi značaj. To so v pravem pomenu besede izbor najboljših literarnih del naših tukajšnjih slovenskih pisateljev izpopolnjenih z književnimi deli naših slovenskih pisateljev v rojstni domovini, reprodukcijami unletni-ških slik najbolj znanih klasičnih in mo^prnih slikarskih mojstrov, znanstvenimi razpravami, važnimi podatki, ki bodo nekoč služili kot prepotreben vir za proučevanje zgodovine ameriških Slovencev. Ta pestrost literarnih del in odlično izbran materijal dajejo Ameriškim družinskim koledarjem trajno vrednost, ki jih imajo samo antologije. Mi, ameriški Slovenci, smo lahko ponosni na takšne kulturne manifestacije, ki nam lahko služijo na čast tudi v naši rojstni Ko sem prišel v Proletarčev in vsebinski bogato knjigo res urad, mi je mrs. Beniger pove-neznatna vsota. Družinski kole- dala, da so v upravništvu z de-dar dobite tudi v našem ured-1 lom preobloženr. posebno sedaj ko še razpošiljajo koledar. Seveda pomagajo o prostem času tudi somišljeniki, posebno pri zavijanju koledarja. Precejšnje število koledarja gre v stari kraj, kjer je dobrodošel. Pod čaršijo je bilo drugače. Tiste čase sem poslal tja svojcem tri koledarje. Ampak kraljeva in klerikalna gospoda je smatrala, da je to za njene podanike preveč pohujšljivo čti-vo ter koledarje zaplenila. In morda je koledar imel celo rdeče platnice, križ božji! Proletarčevi somišljeniki skušajo po možnosti pomagati tiskovnemu skladu, ker vedo, da se bi lista samo z naročnino ne moglo vzdrževati. Zdaj pa je treba poleg lista misliti tudi na obrambni sklad za svobodo tiska. Ko sem pred nekaj tedni po kansaških slovenskih naselbinah razpečaval koledar, so mi somišljeniki rekli: "Proletarec" je vajen borbe, pa naj bi ga zdaj uničil kak kranjski kaplan in njegova * nazadnjaška družba? Nikoli! Gospodarska ohromelost Trsta Ce listaš po poročilih mednarodnih poročevalskih agencij ali po gospodarskih rubrikah velikih listov, ne najdeš danes v njih imena tržaške luke, pač pa pogosto naletiš na Trst med političnimi novicami. Na pozomi-co svetovnega tiska prihaja Trst še vedno samo zaradi svojih političnih vprašanj, kakor je n. pr. vprašanje imenovanja guvernerja. Za Evropo, za svet Trst kot gospodarska luka po dveh letih miru skoro ne obstoji. Povsem drugačen je položaj drugih velikih evropskih luk, celo takšnih, ki so bile pred vojno težko prizadete. Hamburg n. pr., ki so ga angleške in ameriške bombe skoraj uničile, in Bremen se že omenjata kot tekmeca Rotterdama in Antverpa za promet med zavezniškimi državami in Nemčijo. Gdinja in Sčečin naglo vstajata iz vojnih razvalin. Sčečin, nova poljska luka na zapadu, bo letos po vsem izpolnila program, ki ga ji je postavila poljska triletka (1.7 milijona ton letnega prometa). Gdansk je v mesecu juniju 1947 dosegel 575,0Q0 ton prometa, od tega 412,000 ton izvoza (63'* premoga in 23koksa) in 163,-000 ton uvoza (železne rude,gnojil, pšenice itd ). Letni promet Gdanska bi se na tej podlagi povzel na skoraj 7 milijono^ton, t. j. na predvojno višino. Benetke so v prvem polletju dosegle 1.7 milijona ton prometa ter so že blizu polovice predvojnega prometa. Genovsko pristanišče je pretrpano z bVigom in ladjedelnice prejemajo čedalje več novih naročil. Genova je že stopila v ostro konkurenčno borbo s svojim najnevarnejšim tekmecem Marseilleem. Promet v genovskem pristanišču se je v prvem polletju 1947 povzpel na 3.3 milijona ton, to se pravi, da je že dosegel predvojnega. In Trst? Njegov promet je do- ooooooooooaoaooooooooooooo j BARETINCIC & SOK : POGREBNI ZAVOD Tal 20-961 494 Broad Stroot JOHNSTOWN. PA. leooooo ' Listu v podporo (v tiskovni sklad) so prispevali Paul Kumer iz Breezy H ilia en dolar, in Jerry Okorn ter Chas. Vorina iz Edisona prvi dolar in pol in drugi dolar. Vabilo na zabavo Cankarjeve ustanove Odbor Cankarjeve ustanove priredi družabni večer v soboto 6. marca v sobi št 1 Slov. nar. doma na St. Clairju. Namen tega večera je, da se pridobi nekoliko finance v svrho stroškov za odpošiljanje vezanih letnikov "Carkarjevega glasnika" v staro domovino, za katerega toliko povprašujejo in ob enem tudi za vezavo istih. V to svrho apelira odbor na vse zavedne naše rojake, da posetijo ta večer in nam pomagajo gmotno, da nam bo mogoče ustreči željam čitalnicam v stari domovini. ' J. Krebel. ZA LJ0NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN 3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL . T PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PROLETARY, February 18, 1M8. 1 " ■ j. —vv>..... VATIKANSKA POLITIKA TESNO V ZVEZI S TRUMANOVO IN OBRATNO Pokojni predsednik Roosevelt je storil bržkone veliko napako, ker je v vojni proti osišču (takrat so bile Mussolinijeva, Hitlerjeva in Hirohitova vlada zelo "dobro" zastopane pri Sveti stoliei) poslal tja za svojega poslanika industrijalnega magna-ta Taylorja. da bi tudi on kaj dosegel v prid naših naporov. Kajti vatikanska diplomacija je ena izmed najboljše treniranih in njena moč je v igranju na čustva ljudi, ki so verni toliko, da se boje pekla čim jim kak spovednik, ali pa kako škofovsko pismo zagrozi, da bodo ob zakramente posebno ob poslednji uri, oe se ne bodo ravnali po navodilih duhovščine. F. D. Roosevelt je mislil s tistim poslanikom omamiti Vatikan predvsem z obljubami, da čimprej bo vojna končana, več denarja bo prihajalo v skrinjico Petrovega novčiča. Tako se je i zgodilo., Rimsko-katoliška cerkev je , sedaj finančno na boljšem kot še ,kdaj prej, vzlic temu da ni več «Avstro-Ogrske, da ji Bavarska o ne more več toliko dajati, da je Poljska obubožana, da Jugoslavija vsled ameriške politike tudi ne more sipati srebrnih novcev in še manj pa cekine bodisi katoliški ali kaki drugi cerkvi, vzlic temu je sedaj Vatikan finančno in politično jako močan. In rešil si je klerofašizem v Španiji. Ojačal si je z ogromno ameriško finančno - diplomatično - a-tomsko silo svoj položaj v Franciji. Enako — z denarjem, z diplomacijo, z "darili", vojnimi ladjami itd. se čuti klerikalna stranka v Italiji,na trdnem. Saj je ves naš vladni aparat tam baš zato, da ji pomagamo iz nevarnosti poraza. Namreč v Italiji se pripravljajo na volitve. Komunistična-socialistična koalicija ima svojo skupno listo. De Gasperijeva stranka svojo in zanaša se na pomoč vseh drugih skupfri, v veri, da jim bo več za ogromne ameriške' dajatve kot pa da bi se Italijo prepustilo preobratu. V tej stiski italijanske reakcije bi Washington sam ne mogel zmagati brez zveze z Vatikanom. Sicer se še ne ve, kako se bo ta bitka med dvema svetovoma zaključila, a dejstvo je, da za enkrat izgleda v Italiji, v Franciji in v ostalih zapadnih deželah reakciji v korist. To, da se Trumanova administracija celo po zmagi nad fašizmom še vedno toliko oslanja na Vatikan — to namreč togoti v Italiji in drugod v Evropi in po ostalem svetu vse, ki so za spravo namesto za pripravljanje v tretjo svetovno vojno. Papež Pij sicer zagotavlja, da je proti nji in moli za mir. Ampak v Vatikanu se igrajo rajše s posvetnostmi kot pa da bi pripravljali ljudstva, ki jih ima njegova hierarhija v oblasti, v razumevanje socialne pravičnosti, miru in v odpravo izkoriščanja. V Trstu izhaja list z imenom "Primorski dnevnik", ki ima veliko vzroka, da se Slovenci branijo nevarnosti take vatikanske diplomacije. O tem je priobčil sledeči članek: Že v 15. stoletju so Francozi govorili: "Če hočeš postati papež, moraš znati obračati nos po vetru." Pij XII. se vedno drži tega pravila. V začetku svoje kariere je služil italijanskemu imperializmu, potem se je pri-kupoval cesarju Viljemu II., pozneje je koketiral z Mussolini-jem, Hitlerjem in japonskimi samuraji, zdaj pa ima za svojo "najsvetejšo dolžnost" krmariti ladjo Vatikana po vodah atomske diplomacije. Zdaj je najbolj spoštovani gost Vatikana Myron Taylor. Nekoč je bil Taylor na čelu jeklenega trusta. Zdaj je os^rni zastopnik prezidenta ZDA Har-ryja Trumana na dvoru papeža Pija XII. Mimo grede rečeno Myron Taylor spretno združuje svojo cerkveno diplomatsko misijo v Vatikanu s službo "boga velikega businessa". Taylor je član ekonomskega sveta pri pre-zidentu. Med njegovimi najožjimi prijatelji je newyorški nadškof kardinal Spellman tesno povezan z banko Morgana, v čigar safih je imel Pij XII. med vojno spravljene svoje kapitale. Taylor je prispel v Vatikan 24. avgusta L i Takoj je bil sprejet v avdijenci in namesto tradicionalnega poljuba na konec papeževega šolna je pogrel srce "nezmotljivega" z osebnim pismom svojega prezidenta; Harry Truman je v tem pismu radodarno trosil gesla "protiko-munistične križarske vojne" in vneto opeval "krščansko politiko" Wall Streeta. "Kot krščanski narod," je pisal Truman, "želimo predvsem sodelovati z neoporečnimi ljudmi. Sodelovati hočem z vašo svetostjo, kakor tudi z vsemi tistimi, ki vodijo moralne sile »vft* Hal eilj.je* okrepiti in poživiti vero lju* v večne vred- "Tečne vrednote" so pomenile očividno 52 milijard dolarjev v šestih letih vojne nakopičenega dobička. Pridobivanje teh "večnih vrednot" pa se je imenovalo uveljavljenje "krščanskih načel". Obširni odgovor Pija XII. je vseboval izraze hvaležnosti in soglasja z željami Wall Streeta. Izjave zvestobe so bile pomešane z zelo prozornimi protiso-vjetskimi izpadi. Povpraševanje je rodilo predloge: v odgovoru je bilo vse, kar je po volji ameriški Imperialistični duši. Po poročilih tujih listov se pripravlja sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči med Vatikanom in ZDA. Obe strani bosta v skladu s to pogodbo tesno sodelovali na področju mednarodne politike. Kje tiči vrok? Kaj se res kdo pripravlja napasti meje "Citta del Vaticano" in kaj se tri sto vrlih gardnih vojakov res ne zanaša na ostrino svojih ostrog in na slepečo silo sultanov na klobukih? Pa tudi Harry Truman — da morda ni igubil vere v svoje sile? Kako bi naj drugače kre- pil oborožene sile ZDA z zvezo z gardo Vatikatia? s Sicer pa so vzroki kaj preprosti. Ameriškim bankirjem, ki jim diši svetovno gospodstvo, je "najsvetejši" Pij XII. potreben kot pajek, ki prede svoje mreže v vseh deželah sveta in ki lahko da to pajčevino na rapolago ameriškim monopolom. Taki netilci vojne, kakor John Foster Dulles, trdovratno trdijo v ZDA, da se je treba čimprej združiti z Vatikanom, da bi se z združenimi močmi uspešneje borili proti "boljševiški nevarnosti". Finančni magnati so pripravljeni usuti obilen zlat dež v prostrani žep Pija XII., samo da bi še z večjo vnemo mobiliziral nevednost, lahkovernost in fanatizem svojih vernikov za borbo proti demokraciji in napredku. Osnovna naloga, ki jo je postavil dolar v osebi Myrona Taylorja zdaj pred papeža Pija XII., je sledeča: z vsemi sredstvi podpirati osvajalno politiko ameriških monopolov. Vatikanski radio izliva vsak dan na naslov miroljubnih narodov pomije obrekovanj. Katoliški listi — v Italiji "Os-servatore Romano" in "Quoti-diano", v Angliji "Catholic Herald", v Franciji pa "La £roix" — prizadevno pojo v skupnem zboru. Črna vojska Pija*XII. povsem odkrito poziva na vojno proti ZSSR. "Zakaj bi ne vrgli na Rusijo atomsko bombo?" je izjavil fašist Circonell na predavanju, ki ga je priredila katoliška duhovščina v Kanadi. Njemu sekundira bivši vojni ku-rat ameriške vojske Havley, ki je nastopil v septembru 1947 na kongresu 'veteranov tujih vojn' v Clevelandu s sledečim vprašanjem: "Kdaj bomo končno izkoristili atomsko bombo, ki nam jo je položil bog v roke za izpostavitev miru?" Seveda, iz višine papeškega prestola se že da komunizem obsoditi in celo prekleti. Vendar pa ne smemo pozabiti, da zdaj ne živimo v srednjem veku v časih Loyole in Torquemade. Ne smemo pozabiti, da duhovno suženjstvo, v katerem ječe milijoni preprostih katoličanov, ni večno. Nai vsakdanji kruh V armenskem mestu Erivanu vidiš še dandanes prodajalca, ki nosi na glavi velik, lesen pla-denj z nekaj sto mlinci. To je star ostanek iz zgodovine kruha, kajti kruh, v današnji obliki, je dokaj moderna iznajdba. DELAVSTVO V AMERIKI - ZAČETNA LETA NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Ceno $5.00 IN ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig )e DS. F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ^ILL. Prvi od serije člankov o zgodovini delavskega gibenja v te) deteti. Članki temeljijo na mi-terijalu prirejene« v Delavskem department M Zed. držav. Zgodovina ameriškega delavskega gibanja sega nazaj v koloni jalne čase. Pred izjavo neodvisnosti 1. 1776 in vzpostavitvijo Zed. držav ameriških leta 1789, so imela svoja podporna društva in Jed note rokodelci, industrialni in domači delavci ter razni izurjeni delavci in obrtniki. Namen je bil zavarovati člane podpornih skupin pred finančnimi potežkočami v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Poslovale so podporne jed note in društva na prilično isti podlagi kot danes — na podlagi medsebojne samopomoči. Ko so ameriške kolonije izvo-jevale svojo neodvisnost od Anglije, se je povečala zahteva po ameriškem blagu. V času tega širjenja ameriškega trga je postalo nakupovanje in prodajanje ameriškega blaga za izvoz specializirana funkcija "trgovskega kapitalista". Ta je skušal nakupiti za čim nižje cene in prvi so se temu postavili po robu organizirani delavci rokodelci in obrtniki, ki so jih uposlje-vali. Moč kompeticije je seveda polagoma ločila delavce od de-lodajalskih obrtnikov — ti slednji so pričeli gledati kako bi producirali izdelke po nizki ceni — delavci so bili interesirani kako si bodo zagotovili plače vredne njihovega dela in izurje-nja. Ko se je pričelo nižanje plač, so rokodelci kot čevljarji, mizarji in tiskarji pričeli organizirati svoje unije.v Philadel-phiji, New Yorku in v Bostonu in sicer okrog 1. 1791. Te unije so bile seveda lokalne in niso vključevale vseh članov enega ali drugega od teh poklicev v imenovanih predeljih. Te ameriške unije so bile do gotove meje podporne, vendar so pogosto postavljale zahteve za višje plače, minimalne mezde, krajše delovne ure, unijsko uposljevanje ali "zaprto delavnico", kakor temu pravimo danes. V začetku 19-tega stoletja so bili delavski in delodajalski krogi prilično dobro seznanjeni z načelom kolektivnega pogajanja. Bilo je tudi večkrat uveljavljeno v delavskih sporih. Prvič so stopili v medsebojne razgovore filadelfijski čevljarji in njih delodajalci 1. 1799 V nekako isti dobi se Je prvič pojavil unijski zastopnik, kateremu danes pravimo "poslovni za-* itopnik" unije. TI prvi zastopa niki so se "klatili" od tovarne do tovarne, so "vohali", 4e tvor-ničarji in drugi delodajalci iz-polnujejo unijske dogovore, v plači in drugače. Tudi stavke segajo približno v isto dobo — newyorški peki so pustili delo, da izvojujejo svoje zahteve že 1. 1741. A prvi avtentični štrajk* so vprizorili tiskarji v Philadel-phiji 1. 1786. Tiskarska organizacija je svojim stavkujočim članom nudila podporo. Dobro desetletje kasneje, 1. 1799 so v istem mestu zastavkali čevljarji iz simpatije do stavkujočih izdelovalcev škornjev. Leta 1805 pa so čevljarji v New Yorku ustanovili stalni stavkovni sklad in že 1. 1809 so ravno ti rokodelci, oziroma čevljarski delavci sodelovali v stavki, ki se lahko smatra za prvo "generalno stavko" v tej deželi—zastavkali so čevljarski delavci v vsak: tvor-nici ali delavnici, ki je hotela lomiti stavko. S tem se je pa tudi začelo gibanje delodajalcev, da stavke zlomijo. Najemali so stavkoka-ze, da stro delavske unije in zatekali so se na sodišča, da bi ta proglasila delavske unije za nelegalne. Tožbe proti organiziranim delavcem so bazirale na neki stari angleški postavi, ki je označevala kolektivne zahteve delavcev za zaroto proti javni blaginji. Teh tožb je bilo največ v letih 1806-1814. Kontroverza izvirajoča iz tega je držala skoro vse stoletje. Tako se je borba med delavstvom delodajalci ter sodišči vlekla v nedogled in ko je po Napoleonovih vojskah nastopila kriza, je mnogo unij propadlo. Kljub temu so se po 1. 1820 pričeli delavci spet močno organizirati po večjih mestih. Unije so rasle med klobučarji, tkalci, žebljarji, mizarji, krojači in drugimi. To je bil poče-tek organiziranja tovarniških delavcev. (V naslednjem članku bo opisano kako je delavstvo pričelo posegati v politiko.) svefcev v starem krajih pošljite jim lanski ftn pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski Pošljite nam naslov in vSotn, drngo izvršimo mi. Louis Adamič Je avtor mnogih knjig. Naročite si Jih It Pro-letarteve knjigarne. _J v'WeW^r-l^alrtnpeiire, ixiivWJ t{'?f>>rr*v< * »Hf*t >noWcf Res je, pšenična in ječmenova zrna najdemo že v prastarih grobovih Egipčanov in Babilon-cev in celo v naselbinah iz mlajše kamenite dobe, kar dokazuje, da jih pozna človeški rod najmanj 10,000 let, vendar takega kruha, kot ga delamo danes mi, takrat le še niso jedli. Zrna so sprva kar surova uživali in velik napredek je že bil, ko so jih začeli pražiti, spražena pa mečkali v nekakšno kašo. Od te, vsaj za naše pojme malo okusne kaše, pa do kruha, ni bogve kako daleč. Kvečjemu kakih 20 pokolenj gospodinj! Kaši so sledili najprej mlinci! Delali so jih v začetku kaj preprosto: kepo goste kaše so vrgli v žerjavico, pa je bil praded našega kruha spečen. Pozneje so bolj umetelne gospodinje to ka-šasto testo razvaljale na tenke mlince, ki so bili vsekakor precej uiitnejši. Take mlince uživajo še dandanes, pa ne samo v Armeniji, temveč tudi na Kavkazu, v skandinavskih deželah, Perziji in drdgod. AH ao stari Rimljani in Grki že poznali kruh, kaj menite? Kruha s kvasom še niso, pač pa skisan kruh. Ta kruh, napravljen s kislim testom, pa je uživala le najimenitnejša gospoda, preprosto ljudstvo se je slejko-prej hranilo z ovseno župo in proseno kašo. S kašo in mlinci so osvojili rimski vojščaki skoraj ves. tedaj znani, svet! Nekako v srednjem veku, — kot vidite, torej šele pred nekaj stoletji, so začeli delati kruh s kvasom. Do kvasa so prišli peki v pivovarnah. Torej lahko rečemo, da je pivo nekak patron našega kruha,. Toda s kvasom se dolgo niso sprijaznili. Se leta 1666 je pariška urtiverza odločno odsvetovala kvas, češ, da je škodljiv, ker da nastaja iz gnitja vode in ječmena! Vendar okvašeni kruh je šel na zmagovito pot! Danes ga uživa okroglo 5000 milijonov ljudi, kar je pa še vedno manj od okroglo 6000 milijonov Kitajcev, Japoncev in drugih Azijcev, ki se hranijo z rižem. • • • Zgodovina kruha je dolga in mučna. Smrt od lakote je pretila vse dotlej, dokler se človek ni popolnoma 'izučil v pridobivanju kruha. Do nekako preteklega stoletja so bile lakote reden gost Evrope. V šesto preteklih stoletjih so jih našteli nič manj kot 276, kar pomeni, da je vsako drugo leto kak del Evrope stradal in umiral lakote. Take lakote so trajale seveda več let, kajti po prvem "lačnem letu" je kmet izgubil vso živino, tako da ni mogel več obdelati zemlje. Tudi semensko žito je šlo v hrano. Prebivalcem po navadi ni preostalo drugo, kot zapustiti svoje kraje in zbeiati drugam. V takih letih so se hranili z zelišči in travami, pekli so kruh iz skorje in ilovice, — v Franciji so poznali celi nek hrib, ki je slovel po svoji užitni zemlji .. . Ko je nekoč papež Damasus II. potoval skozi tirolsko mesto Brixen, z velikim spremstvom v cerkvi, ga je obkrožila v hipu preteča, izstradana množica. Hotel se ji je odkupiti z denarjem, vendar denarja ni nihče maral, saj ni bile kaj sanj kupiti. Zahtevali so njegovega, lopo hranjenega konja. Ni mu preostalo drugega, moral je razjahati. Ko nja je množica pred njegovimi očmi raztrgala na kose! Stare kronike poročajo celo o primerih ljudožrstva. Celo kopico lakot je preživela celo v zadnjem stoletju — Rusija. Kljub izredno rodovitni zemlji! Zemlja je bila v rokah veleposestnikov, ki se za zemljo niso brigali, temveč le tlačane izže-mali. Zato je bil kmetijstvo zelo zaostalo. Če ga je zadela suša — je bila tu lakota. Vendar nikar ne mislite, da so lakote že — zgodovina. V eni najbogatejših dolin sveta, v Indiji, ob Indusu in Gangesu, so lakote še vsakoletni gosti. Poplave, suše, viharji, živinske kuge, kobilice, oderuhi — vse to se je spravilo nad indijskega kmeta ter mu pije kri. Hude lakote tepejo tudi kitajskega kmeta. Zadnja največja lakota je divjala v letih 1927 do 1929 od Kitajske in Koreje čez Indijo, Perzijo, Turčijo, vse do Belgijskega Konga v južni Afriki. Moderna znanost je dala dandanes kmetijstvu take pripomočke, ki enkrat za vselej odstranjujejo nevarnosti lakot. Dvignila je v prvi vrsti pridelek po hektarju s pomočjo umetnih gnojil, z izbiro semen, ustvarjanjem novih rastlinskih sort, ki so veliko odpornejše in rodo-vitnejše, s pobijanjem najrazličnejših škodljivcev in bolezni. Če so v prejšnjih stoletjih pridelali rodovitni kmetijski predeli komaj za lastno prehrano, danes lahko velik del pridelka izvažajo ter pomagajo onim krajem, ki jih je zadela kaka elementarna nesreča. Voranc, Stari grad (Slovenske večernice 98 >, izvirna povest in novela iz nemške okupacije. 3. F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, II. del (Mohorjeva knjižnica) 125). 4. Marjan Mušič, Obnova slovenske vasi, strokovno delo, opremljeno s številnimi kulturno-zgodovinskimi ilustracijami in podrobnimi gradbenimi načrti za prihodnost; dopla-čilni: 1. Družinski molitvenik in 2. Katoliška katekizma. — Redne knjige so obsegale osemdeset pol osmerki in so izšle v nakladi 50,000. Za leto 1947 je izdala štiri redne knjige, in sicer: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1948 z običajno vsebino. 2. Stanko Cajnkar, Po vrnitvi (Slovenske večernice 99), izvirna povest iz dobe po osvoboditvi. 3. Skozi trpljenje v lepše življenje, (Mohorjeva knjižnica 123) z opisom trdega življenja na otoku Pagu pred vojsko iHinko Vilfan) in črticami iz okupacije (Jože Kro-flič). 4. Josip Strekelj, Vrtnarstvo, strokovno poučno delo. — Knjige so obsegale nad šestdeset pol osmerki in so izšle v nakladi 50.000. — Napovedani do-plačilni knjigi: 1. Sveto pismo nove zaveze in Bog s teboj, bosta izšli kasneje. Za leto 1948 bo Družba izdala štiri redne in eno doplačilno, namreč redne: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1949 z običajno vsebino. 2. Slovenske večernice št 100 z izvirno povestjo. 3. Mohorjeva knjižnica 126 z izvirno povestjo. 4. Jože Klemenčič, Sadjarstvo, strokovno poučno delo; doplačilna knjiga: Dr. Janžekovič, Od vere do vere. Sans. Založniško delo družbe Sv. Mohorja po osvoboditvi Ko je narodna vlada Slovenije po osvoboditvi dovolila delovanje Družbi sv. Mohorja,, upoštevajoč njeno dolgoletno kulturno in vzgojno poslanstvo med ljudstvom, je Družba v nekoliko skrčenem obsegu obnovila svo-' je založniško delo izpred vojne. Za leto 1945 je izdala tri redne knjige in sicer: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1946 s številnimi sodobnimi aktualnimi in leposlovnimi prispevki; 2. Julija Bračič, Zaprta vrata (Slovenske večernice 97), izvirna povest s problemom "Tete" pri hiši. 3. F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, I. del. (Mohorjeva knjižnica 124). Knjige so obsegale petdeset pol v osmerki ki so izšle v nakladi 65 tisoč. Za leto 1946 je izdala štiri redne ter dve doplačilni knjigi, in sicer redna: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1947 z običajno vsebino. 2. Lojze Remec, Opustošena brajda in Prežihov Gradnje v Sloveniji: Veliki šerjav (dvigalnfk) prenaša na streho ob-delovalnice teške tovore betonskih plošč, takoimenovane "čokolade". Ako Je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa Je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam Je naročnina potekla. Prosimo, da Jo obnovite. \ ayyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy proletarec" « je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. ► \ Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo leto: Pol leta $2. Naročite ga čitalnicam ter bralnim društvom v valih rodnih krajih. : V starem kraju tudi žele, da pm naročite: AMERIŠKI družinski koledar : Stane ta stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom pot- 3 ► j > I jemo oba za $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni « urad slovenske vlodejoli, da pošljemo ljudem tam : čimveč Izvodov Proletarca in Družinskega koledarja 2 ► * i N« odlaiojtel Poiljit« naroČilo takoj! Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. I'iftino iz Slovenije 27. jan. 1948. Nedvomno vas bo, dragi rojaki v Ameriki, zanimalo, kako živimo v Sloveniji, kaj se dogaja pri nas. Stare vezi med domovino in vami ne morejo nikdar usahniti. Te vesti naj se ohranjajo in naj se utrjujejo. K temu naj pripomorejo pisma iz Slovenije, ki naj posredujejo med vami in nami. Te dni smo bili pod močnim vtiskom dogodka, ki je imel svoj odmev med vsemi jugoslovanskimi narodi. Praznovali smo namreč 70-letnico našega največjega živečega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Vsi jugoslovanski listi, časopisi in revije so posvetili daljše članke in razprave pesniku svobode in napredka. Oton Župančič je več nego samo pesnik. V letih pred prvo svetovno vojno je že oznanjal uporno misel jugoslovanskih narodov in slovenskega de lovnega ljudstva, združitev Slovencev ter njihovo vstajenje. Mied drugo svetovno vojno pese je uvrstil med boritelje za osvobojenje izpod fašističnega jarma in je pisal vzpodbudne pesmi kot "Anton Pesnik". Njegova najznamenitejša pesem iz tega časa je "Ves. poet, svoj dolg?", ki je z neverjetno silo potegnila za seboj junaške borce in vse delovno ljudstvo. Z mladostnim ognjem napoveduje v zadnji kitici pomlad in zmago nad fašizmom: še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor, takrat volčji zbor poj de lovce k lat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo— zob za zob in glavo za glavo! Slovensko ljudstvo se je z globoko hvaležnostjo spomnilo svojega prvega pevca ter se mu oddolžilo z neštetimi izrazi iskrene pozornosti. Z vseh strani so prihajale čestitke, njemu na čast so bilejteštete proslave. . Do solz ginjen se je Oton Župančič zahvaljeval za te dokaze uda ne zvestobe. Ob tej priliki je bil deležen najvišjih odlikovanj. Tako ga je Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije odlikoval z redom Narodnega osvoboje-nja. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je izdal Ukaz o podelitvi častnega naslova "Ljudski uVnetnik" Otonu Župančiču. V zbornični dvorani vseučilišča v Ljubljani je bil slavljenec zaradi svojih zaslug za slovensko kulturo pro-moviran za častnega doktorja slovenske univerze. Oton Župančič ie prikazal u-sodo slovenskih izseljencev predvsem v svoji znameniti pesnitvi "Duma", ki bo večno živela med slovenskim ljudstvom kot najpopolnejši pesniški izraz njegovih življenskih bolesti in prelesti. • * • Druga stvar, ki priteguje zanimanje vsega slovenskega delovnega ljudstva je zidava zadružnih domov. Kakor po vseh ostalih ljudskih republikah nove Jugoslavije, tako bodo tudi Ko Vat ZAPEKA naredi TRDOVRATNE KOT MULO' Ne jezite se na družino In prijatelje . . . Vzemite raje Trinerjevo Grenko Vino! (A) Zapeka bo naglo odlegla (B) Dobili boste DODATNO zdra- vo pomoč Vitamina B-l. Varno za vsakega člana družine. — Rabi se čez 60 let. TRINERJEVO v Sloveniji gradili po vseh va-;eh zadružne domove. Računajo, da jih bo letos postavljenih v Sloveniji 400 do 500. Poleg nadaljevanja del pri gradnji velike avtomobilske ceste Beograd - Zagreb - Ljubljana, ki se imenuje cesta bratstva in enotnosti, bo zidava zadružnih domov najpomembnejša delovna naloga drugega leta naše prve petletke. Po vsej Sloveniji se zbira ljudstvo na sestankih in ;klepa o zidavi zadružnih da nov. Tudi strokovnjaki se sha jajo in razpravljajo o tej stvari ci bo globoko posegla v življe-ije naše vasi. Slovenski kmeto -alec mnogo ustvarja. Njegove ielo je trdo in naporno. Toda redstva, s katerimi obdeluje vojo zemljo, so še zmerom pre-eč primitivna in nezadostna za aloge našega časa. Uporaba metijskih strojev, ki kmetijsko elo poenostavlja in izboljšuje, c še zelo nezadostna. Ni pa mo-;oee misliti na to, da bi bilo vse e stroje mogoče nabaviti brez ;b!ike skupnega, družnega sodelovanja. In najboljša njegova oblika je zadružništvo. Nedvomno bo ta akcija za zadružno sodelovanje mnogo, mnogo pripomogla k izboljšanju, olajšanju obdelovanja ter boljšemu pridelku. In središče tega gospodarskega sodelovanja bodo zadružni domovi s svojimi posojilnicami, trgovinami, skladišči, semenarnami, odseki za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo, gozdarstvo, pašništvo itd. Toda ti zadružni domovi ne bodo pripomogli le h gospodarskemu, temveč tudi k splošnemu prosvetnemu napredku, saj bo v teh zadružnih domovih tudi dvorana za razne prireditve z ljudsko knjižnico, čitalnico itd. Tako bodo ti za družni domovi na vasi živahna žarišča novega, smotrenega življenja, ki bo zagotavljalo našemu slovenskemu kmečkemu delovnemu ljudstvu lažje, bolj plodonosno delo, mestnemu prebivalstvu pa izboljšano preskrbo. Slovensko ljudstvo se danes živo zaveda teh važnih okol-ščin, zato bo z veseljem in toplo zavestjo sodelovalo pri izvedbi tega daljnosežnega načrta. Seveda bo sodelovala pri zidavi zadružnih domov tudi naša požrtvovalna vzgledna mladina. Kakor je doprinesla svoj delež k izgradnji važnih prog Br-čko-Banoviči 1. 1946 in Samac-Sarajevo 1947, tako so že sedaj pripravlja, da se odzove klicu domovine ter postavi svoje mlade sile v službo skupnosti. Razen tega bo pomagala tudi pri izgradnji Novega Beograda, gradnji avtomobilske ceste Beo-grad-Zpgreb, razširjenju tovarne težkih in orodnih strojev v Železniku pri Beogradu, pa tudi pri gradnji Nove Gorice, ki je njena letošnja najvažnejša republiška naloga. Naj pripomnimo, da bo v o-kviru akcije za zadružne domove urejenih 28 športnih igrišč, dve hidrocentrali, 5 planinskih domov in 9 ambulant. • • • Slovenija V Novi Jugoslaviji ima predpogoje za bogatejše kulturno življenje. To vidimo iudi na polju založbene delavnosti. Od osvoboditve do konca 1947 je izšlo namreč na področju Ljudske republike Slovenije 1439 knjig in brošur, kar predstavlja prepričljiv uspeh, če pomislimo, da je bilo treba po končani drugi svetovni vojni postavljati tudi kulturne in prosvetne naloge na nove, trdnejše temelje. Najvažnejše založbe v Sloveniji, ki izdajajo knjifee, brošure in druga dela, so Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Založba tiskarne družbe sv. Mohorja v Celju. Slovenski knjižni zavod je izdal od osvoboditve do konca 1947—208 del, Cankarjeva založba 78, Državna založba Slovenije 166, Mladinska knjiga 111, Mohorjeva družba pa 42. Ostale publikacije so izšle v drugih založbah ter izdajateljstvih. Tudi časopisje Ljudske repu* blike Slovenije se lepo razvija. Danes izhaja tukaj 73 listov in časopisov. Med temi je največ strokovnih, ki obravnavajo vprašanja z vseh strokovnih OTON /J PANf K Dne 23. januarja so se vršile v Ljubljani k proslavitvi 70-let-nice največjega sodobnega slovenskega pesnika Otona Zupančiča velike svečanosti. Več o tem je poročano v pismu Iz Slovenije, objavljeno v tej številki. Sledeče je ena njegovih velikih pesnitev — glas iz duše o Slovencih, ki so se razkropili po sVetu za kruhom, ker ga jim takratna njihova domovina doma ni mogla dati. DUMA (ODLOMEK) O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti; golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj: kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese Čez morje, čez gore. Golob je nad hišo gorečo omamljeni krotijo... moje misli nad rodino pusto osamljene totijo ... Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v št r, kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastovice v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti. .. Mladost je zdaj moja bujno glave povesilat a misel se tajna je v ptico podnebno vtelesila, m bila golob več, ki obletava požar, zdaj je bila orel, ki so mu peroti vihar, oči so mu bliski. hiteči v temino — daljinot iskale, našle so; ne doma, vse več: domovino ... Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš; ali poljane poznam — Čigave so v soncu bleščeče? Pustil si plug in motiko, v zemljo se talezel, starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša še; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih. Čul sem vdovice jok: "Moj Mate, jo, moj Mate!" Pel je veliki zvon — "Moj Mate, jo, nioj Mate!" Jlamburk, Hamburk! kliče ji zvon ... tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, znamrnja ni za grob njegov. Hamburk — Misel ji blodi okrog, pa ne ve, kam naj poleti, kje se naj na grob spusti, da potoči nanj solzo. Da sem takrat .bil Bog. — "Moj Mate, jo, moj Mate!" vzkliknil bil v grob bi njegov: "Moj Mate, vstani Mate!" Hamburk, tfamburk! — Veliki zvon poje ji, bije, toži, vpije, t pa da trdo na njeno glavo. s Hamburk, Hamburk! — pada Črno, meša se,Hi je, vse ovije v svojo motnjavo, zemljo in nebo. Da « takrat bil, Bog, — "Moj Mate, jo, moj Mater Vzkliknil bil v grob bi njegov: 44Moj Mate, vstani, Mate!" Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje — kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, tn tujina se diči' z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — reč ne doseže jih naše oko ... Kje domovina, si? Ali na poljih teh? Se pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo —r * glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. Boš jih kot lastovke k sebi poklicala? Kakor golobe pozvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo? Kje, domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plaviih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Slutim te, čutim te. Sanja poetova letala dolgo je let nad teboj, gledala, slušala, plakala, upala, izpraŠevala za tvojo skrivnost. Školjka na morskem se dnu razboleU je, v biser je stisnila svojo vso bol — srce poeta — kaj v tebi se zbralo je? Srce poeta — od nje »i bolno. (SANS—Chicago.) področij. Sedanje naklade listov znatno presegajo predvojne, tako da je v novi Jugoslaviji pridobila na važnosti posredovalna vloga tiska glede na poučevanje ter obveščanje ljudskih množic. V skladu s tem se je dvignilo tudi zanimanje ljudstva za čti-vo. Ta pojav se odraža v razmahu ljudskih knjižnic in čitalnic Slovenije. Danes deluje tukaj 1094 knjižnic. Čitalnic, ki so ločene od knjižnic, je 25, domov kulture, kjer je osredotočeno vse prosvetno življenje, pa 350, Z zidavo zadružnih domov, bodo te številke še znatno zvišane. To novo življenje vliva vse- mu slovenskem« delovnemu ljudstvu mnogo poleta in vera v zagotovljeno lepše življenje. Vsestranski uspehi nas častno postavljajo ob stran ostalih ljudskih republik SANS. Italijo "podkupujemo" V namenu, da rešimo Italijo pred "komunizmoK", ji je dala Trumanova administracija v obliki posojil, relifa, daril in raznih drugih podpor v vrednosti nad eno milijardo dolarjev. Eisenhower o vojni sili Zed. držav in o možnosti nove vojne (Nadaljeranje s 1. strani.) roma močnejša kot vse druge skupaj. Zed. države torej že kontrolirajo pretežni del sveta — pred vsem ves ameriški kontinent, skoro vsa morja, velik del Evrope, so sedaj najjačja sila v Sredozemlju, imajo bojno mornarico kakršne svet doslej še ni videl, imamo pod orožjem nad poldrug milijon mož* skoro vsa Azija je pod anglo-ameriško kontrolo, razen v kolikor jo je pod sovjetskim vplivom, postali smo sila na Balkanu, v Perziji, v Saudi Arabiji, v Italiji itd. Naša politika je torej vojna politika, čeprav govorimo o miru. Naša politika je vojna za ohranitev kapitalizma — predvsem seveda ameriškega kapitalizma in vsakega drugega, ki ga je mogoče varovati. To je vzrok, čemu je angleška vlada snedla obljubo nemškim social-demokratom, da bo v svoji okupacijski coni nemške obrate socializirala. V Washingtonu so rekli, "ne še — saj pet let se naj s tem odloži." In v tem času pa se bo — tako upajo — kapitalizem znova utrdil ne le v Nemčiji temveč posebno v Angliji, v Franciji in v Italiji. Ljudi, ki bi v Washingtonu iskreno delovali za mir, bi tam sedaj težko našel. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) UNRRA. V njemu je bilo 18,000 parov čevljev, 20 ton sladkorja, 500 ton konser.viranega mleka, 1150 ton volne, 1,300 zabojev sadnega soka in 250 zabojev sira. To je že precejšen "šac". In ni prvi, ki so ga našli. V nekaterih je bilo že vse pokvarjeno. Ako je Grčija res tako bedna čemu leži v skladiščih cele zaloge raznega živeža ne da bi se kdo brigal zanje? Ali pa je via da tako malomarna, da ji je vse eno ako se ljudstvu godi slabo Skoro gotovo bo resnica slednje. Če ne bi bilo tam Američanov, bi bilo še slabše Sicer pa, kaj boljšega naj se od rojalistov in njihove fašistične vlade pričakuje! Michael. Kumer pravi v Pro-sveti, da ker je Wallaceova "tretja" stranka brez podpore unij, bo to stranka le na papirju. Ugotavlja, da je liberalna stranka v New Yorku proti nji in ve. lik del newyorške delavske stranke (Labor party) je tudi ne podpira. Pridobil si ni ne S. P. ne soc. demokratske federacije. Zato Kumer svetuje, naj nadaljujemo svoje delo za socialno demokracijo. Ne verjame, da ni druge alternative kot Henry Wallace. Po njegovem mnenju je še ena alternativa — namreč socialna demokracija. Nesreča je, da tisti v New Yorku, ki se označujejo za "socialdemokrate" bodo glasovali za Trumana. ki gotovo ni social-demokrat. Toda so si sorodni v brezmejnem sovraštvu do "komunizma' in do Sovj. unije. Wallace je za demokracijo. On govori proti sejanju sovraštva, je za gospodarski sistem izobilja za vse in za svetovni mir. To, da niso unije zanj je razumljivo. So pre-konservativne, da bi njihova vodstva mogla ali pa hotela biti za kaj drugega kot za kapitalizem in v volilnih bojih pa za "prijatelje" v starih strankah. Res je sedanje gibanje nastalo vsled magnetizma ene osebe in če se ta oseba umakne bo tudi te "tretje" stranke konec kakor je bilo prejšnjih. Ampak dokler to gibanje obstoja, in če si za mir, za toleranco in za graditev blagostanja, potem je pametnejše delati za socialno demokracijo v tem gibanju kot pa iskati kako drugo alternativo, ker je za napredne delavce ni. Klub št. 118 JSZ za obrambo našega tiska • Strabane, Pa. — Člani gori omenjenega kluba smo razmo-trivali na svoji nedavni seji o tožbi Rev. Gabrovška proti Proletarcu, Prosveti in Enakopravnosti za vsoto $1,200,000 in to zaradi priobčanja poročil o njegovem delovanju pred vojno v Zadružni zvezi v Sloveniji. Nam ta zadeva ni znana razen kar čitamo o nji v listih. Smo pa prepričani, da ni tožba samo proti omenjenim trem li-stim radi objavljenih člankov temveč je atentat na vso napredno slovensko javnost. Zato jo bomo mi, ki smo v nji za napredek veliko delali in prispevali, branili moralno in gmotno pred vsemi, ki mislijo da nas ni več. Na tej naši seji smo določili v tiskovni sklad Proletarca $50 in $25 v sklad za obrambo svobode tiska. Za klub št. 118 JSZ, John Ter-čelj, organizator; Frances Bar-tel, tajnica. Zbor poljskih ikofov Ko se je poljski kardinal Hlond vrnil iz Rima, je sklical vseh 40 poljskih škofov in nadškofov v svrho, da si določijo taktiko v svojih odnošajih napram vladi, ker je uvedla civilno poroko in dovolila razporoko. Za Trumana dela veliko uradnikov Za pomočnike in služabnice vseh vrst je dodeljenih predsedniku Trumanu v Beli hiši okrog 500 uradnikov, oficirjev, strežajev, en brivec, zdravnik itd. Poleg teh so za njegovo varnost vedno na straži detektivi FBI. r O SPANJU pod električno odejo ali pogrinjalom se boste vsako jutro zbudili osveženi. Tu ni nobenih težkih odej, ki bi vas utrudile ... ne zbujanja za dodajanje ali odjemanje pogrinjal. Smuknili boste in zaspali pod prijetno lahko gorko odejo, ki vam ohrani udobnost ne glede-na spremembo temperature. Odpočili se boste kakor hitro se vležete v prijetno ogreto postelj ... tresenje med mrzlimi rjuhami bo stvar preteklosti. In tako boste ostali spočiti skozi vso noč pod prijetno gorkoto kot perje lahko električno odejo. Enostavno naravnate kontrolo in potem se bo električna odeja avtomatično segrela kot si sami zaželite. Skrb za električne odeje — pranje in shramba — je pač enostavna. Perejo in čistijo se tako lahko kot staromodna pogrinjala... vi pa si prihranite na času in delu, ker imate samo eno odejo za vsako postelj, namesto tri ali štiri. Nove električne odeje in pogrinjala se dobe v raznih barvah v skladu z opremo vaše spalnice. Oglejte si te nove električne odeje pri vašem trgovcu ali pa v bližnji Edisonov! prodajalni in poizvejte o tej moderni spalni udobnosti. Litthico uredništva , C. M., St Louis, Mo. - Bo priobčeno v prihodnji Številki. f^^OWV of fMI, t*d mmUn comfort*- mM 'Induriinc Pwfarml Krctaa Trn*. COMMONWEALtH EDISON COMPANY A Yugoslav Wsakly Devotad H Ihs Interest of tho Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC CDUC ATION ORGANIZATION C O-O MRATIVE COMMONWEALTH Don't Scold France for Juggling Franc; It Is Nothing New in History Kings, Bankers and Governments Have Frequently Played Profitable Tricks with Their Nation's Money; a Faw'Examplcs France reduces the "value" of its money—the franc. As a result, Americans can buy $1 French products which cost $2 before. France expects this to boost its exports to the United States and other countries. This is only the latest chapter in an old, old story. For centuries, kings, governments and bankers* have been playing tricks with money, to take advantage of the people of their own countries and other lands. At first, kings manufactured all the money, and chopped oft the head of anyone else who tried it. When a king needed more money, it was easy for him to "debase the currency," by such methods as making coins smaller so gold and silver would "go further." Ancient "goldsmiths" got in the game. People brought their gold to them for safe-keeping. The goldsmiths gave the depositors "certificates" for their gold, and these certificates circulated as money. The goldsmiths got to issuing more certificates than they had gfild. Thus they "made money" out of nothing.- This "depreciation of the currency" was profitable, but was overdone and led to scandals. In moce subtle and legal ways, bankers, the successors to the old goldsmiths, make money out of nothing. Former Congressman Jerry Voorhis of California has written a very interesting book showing how it's done. Since kings lost their money-making power to bankers, the -latter have always bitterly opposed the idea of governments getting back in the game. Rich and powerful Uncle Sam could print his name on the back of old envelopes, and they would be accepted as good money anywhere in the world. Everyone would know tbat. back of the money, stood the good faith of our government and all the vast resources of the American people. Only once, however, did Uncle Sam defy the bankers. That was during the Civil War, when Abraham Lincoln was in desperate need of money to save the Union. The government then printed $450 million of "greenbacks." They circulated down through the years at par with gold. When it became necessary to print more "greenbacks," the bankers put over a smooth trick. They had Congress insert an "exception clause," providing that these greenbacks could not be used to pay customs duties or interest on the public debt. If a merchant imported goods, he had to go to the bankers to get gold to pay the tariff charges. When Uncle Sam had to meet interest on the public debt, he, too, had to go to the bankers for gold. It was a highly profitable game for the bankers. "Exception-clause" greenbacks slipped to a fraction bf their face Value. Ever since then bankers have pointed to this as a •'horrible example" of "government printing press money." They don't mention the "exception clause" they slipped in when the nation's life was in Perl What will be the final result of Frances experiment? Frankly, no one knows. We must wait and see. This we do know: Stabil ized currencies the world over would be good for all tbe people. If another war doesn't interfere, we may reach that goal.:-—Labor, Washington, D. C. _ To 'Smoke Ouf Hidden Dollars Of Europeans Bankers Protest That Would Not Be "Respect for Private Property** Some members of Čongress have been suggesting that, before Uncle Sam gives billions to Europe under the "Marshall Plan," it would be a good idea to find out how many American dollars wealthy Europeans have hidden away ip the United States. When that suggestion was first made to Secretary of the Treasury John W. Snyder, he showed no enthusiasm for it. Recently, however, he told the Senate Foreign Relations Committee that, about three months from now, the government will take a "census" to find out what foreigners have dollars hidden here, and how many of them. The three months' delay, Snydei said, will give the Europeans time to turn over their dollars to the governments of their countries, in exchange for their own kinds of money. If that is done, European governments can use those dollars, instead of asking so many from Uncle Sam. Snyder estimated that British citizens, alone, have $2.3 billion in this country. Holdings of wealthy Frenchmen, Turks and other Eu ropeans brought this total figure up to $4.3 billion, even before the census locates hidden hoards. Most of the money is "cached away" in American banks and "brokerage houses/' Some of it It there under the names of the real owners, but, Snyder disclosed, a great deal is disguised as "Swiss accounts." Up to Old Tricks Swiss banks have long made a specialty of acting as "fences" for the wealth and secret deals of international financier!, including the ones who helped put the Nazis in power in Germany. Snyder, who was a banker himself before he became a government official, showed a good deal TBE MARCH Or LABOR c^S < fcVms ts -me uNio*) lmsl th^t HAT OR GAP. I8PWCCHCTBD1HATTH6 Will »4** 20,000,000 - ~oobrčbeyi90o-T*»ce^ AAV/Y 0* AMERICAS iNOUflptlCS ertPi&GV HMotcArrtD \ i faiO lvCAC WOHKCHo. _ atrutti of sympathy for the attitude of the American bankers. They, he told the Senate committee, arc against forcing the European owners to disclose their hoards of American dollars on the ground that would violate "respect for private property." Something to Remember The wealthy British. French and other Europeans would have no private property to "respect" if the American people had not spent their lives, limbs and countless billions of dollars to help win the war. i i . , . i Both during and since the war, many of these same Europeans have greatly increased their dollar hoards by speculating in American stocks, grain and other "commodities," thus helping to push up the cost of living. Now that they are boing "smoked out" by protests in Congress, they may have to turn over at least some of their dollars to help their own countries.-^Labor. Why Not Look Into "Foundations"? "Richard K. Melon, nephew of the late Andrew Mellon, has established a $6,400,000 foundation, the seventh set up by members of his family." That news item calls attention to a problem which is becoming serious—the hundreds of "foundations" formed by rich men to hold their wealth during their lifetime and after their deaths. Uncle Sam's income and inheritance taxes cannot touch these foundations, because they claim to be for "charitable, educational, scientific" and other praiseworthy purposes. Actually, there is no real supervision of these huge and grewlng funds. No one knows how many of them are mere tax dodges, perpetuating family forfunes and depriving Uncle Sam of money which he badly needs. The more rich men's "piles" are locked up in "foundations," the more taxes must be paid by people who are not wealthy. Why shouldn't some committee of Congress make a full, fair and vigorous investigation of such foundations, tellthe public the facts, and recommend any needed changes in the Federal tax laws?—Labor. Pointing With Dollars The hope and prayers for peace—the great need for world peace—were never more dramatically exemplified than in Truman's budget to Congress recently. Consider this*statement of the President: "In the fiscal year 1949 (beginning July 1. 1948» 79 per cent of our expenditures directly reflects the costs of war, effects of war, and our efforts to prevent a future war." If only the world would realize how much these excessive billions could go toward relieving suffering, clothing and housing, education and research for the welfare of man—how much better off all of us would be! % What a pity that man—made in the image of God—acts more inhuman than even the devil himself in his relationships with his fellow man. Taft-Hartley In Greece The Last Word By DUFFY It takes a lot of moral courage to lu>at the beat of other drums than those which mark the tempo of our every day life. Most of us kick and complain and do nothing about the things which irk us but the neretics, those who are out of step somehow managed to do the things we want done. Those men who framed our declaration of independence were out of step — out of step with King George of Britain and a lot of his henchmen in this country—but they did something about it. The fellow who first dared to perfect a bathtub ran so counter to public opinion that laws were passed against bathtubs and it became so bad that you had to have a doctor's permission to take a bath. The president who had bathtubs installed in the white house, at his wife's insistence, had one heck of a time explaining and came near getting congress so mad that they were preparing to order him impeached. When shortly after the civil war some crackpot said he thought he could transmit a voice by wire which he called a telephone, he was so derided and laughed at that he almost gave up in disgust. The idea of transmitting a voice by wire sounded so ridiculous that it was rank anti-God to even think of such a thing. But Alexander Graham Bell carried on and fortunately for Amer ica and the world that he did. The story is almost common place today about all of our modern inventions. To fly like a bird in the air in a machine heavier than air was co\in ter to God's law of Gravity. It couldn't be done and it shouldn't be done. That was the idea of the vast multitude. Risk the lives of the people ip a carriage on rails traveling at the tremendous speed*of 15 miles an hour? Why the man* who conceived that deviTs contraption of a railroad must be insane. Who would ride in such a vehicle? Even Charles Ducyea, when he had his horseless carriage almost perfect, was denied the use of streets to try out his buggy run with a motor, and that wasn't back in the dark ages, either, that was only about 50 years ago. And so the world moves on—tc new things, pocket radios, television ih color, sending pictures thousands of miles by telephone wires, radio and the countless other things which we consider as necessities today. All of them took someone out of step to perfect, men, women who didn't believe that the world ought to stand still and who were on the constant search for a new way to lighten toil and labor and to lift the bucden off mankind. It's not comfortable being a What Is Illegal? The morals of capitalism were revealed recently by a story concerning congressional investigation of a "steel operator," one of whose several names is Albert Bennett-Fey. Mr. Fev is charged with dealing in gray market steel. That means that he bought steel for resale and then charged a higher prioe than he paid. A local touch is given his operations by the discovery that he was negotiating for the purchase of the big addition to the Birdsboro Steel plant that was erected during the war and paid for with the people's tax and bond dollars. But why all this fuss about Mr. Bennett-Fey? Isn't it legal to buy cheap and sell dear? Is a business man supposed to operate for the public's welfare? Well, if the gentleman goes to jail, which is doubtful, it will not be because he put a squeeze upon the general public. For that was legal. What interests those who want to halt his activities is whether, after receiving his rake-off, he divided up with Uncle Sam. Rep. Macy, a New York Republican, rtow threatens to ask for Mr. Bennett-Fey's income tax returns. If he didn't pay the tax collector he may be retired from circulation. But nobody can do anything to him for playing the steel racket. There is a reason why black marketeering is legal and tax evasion illegal. It is because the working people who are the victims of inflated prices continue to tolerate and approve of the capitalist private-profit system and to reject the Socialist objective of production and distribution for the general welfare. Tax evasion is an attack upon the capitalist economy. Therefore that is a crime. Price kiting is an attack upon ordinary citizens, and it is quite in line with the morals of private profit* That is what the people have been voting for. So that is what they get.—Reading Labor Advocate. _ reflections The reactionary government of Greece has its own tough version of Taft-Hartley legislation. The reactionary rulers of Greece, who were among the first post-war recipients oi aid from this country, have taken action outlawing strikes and providing the. death gpenalty for strike leaders. The wave of protest called for by the CIO News on the anti-labor law in Greece must be forthcoming.—Minnesota Labor, CIO. War Costly During the war. Uncle Sam spent 113 bill ion to build merchant ships. Now the Maritime Commission has sold 1,750 of them, or nearly half, for a total of $1.7 billion These ships were "the better half." and the others will bring comparatively little. Uncle Sam will lose at leait $10 billion of the $13 billion the ships coet him. Thst one war cos«« amounts to about $70 for every man, woman and chUd in the United States, or $280 for s family of four. • By RAYMOND S. HOFSES Worse than the robbery, the legalized robbery, of profits that keeps workers poor and sends a bulging stream of dollars into the pcckcts of owners, worse than the black and gray markets that clever and unscrupulous men set up to levy tribute from society, worse than the degrading waste of the 'abor of those who work only to ierve the convenience and desires it those who hold the nation in '.heir debt, worse even than the a daughter of wars that arc rooted in the exploitation of producers and the hatreds that Injustice must engender, are the lies that are now being dinned into the ears of the American people. ' For it is by those lies that the people may be deceived and befuddled and rendered impotent to direct their lives along the course that leads to delivery and freedom. They tell you that you can't You can't use the political power that iS in your hands to free yourself from insecurity and scarcity. You can't control prices and you can't ration, they tell you. And then, with brazen arrogance, the voices of the profiteers' spokesmen tell you why: If you try it they will close their factories and their packinghouses. They will make everything scarce and starve you into submission unless the millions who work permit the few who own to play their lecherous game. They tell you thst workers will sacrifice freedom if thfy plan together to produce abundance and ^^^ ■>*RRfci to enjoy to the full the fruits of their own industry. They remind you of the artificial scarcities that forced you to surrender price controls a year or so ago. And they intimidate you with the old war song, "We did it before and we can do it again." And up to now the American people have surrendered. They hnve voted approval of the game entrenched owners want to play. They have asked for nothing more than relief from evils and rejected the task of ending the evils themselves. The lies of the owners have made the people afraid. A Britisher Scores An Englishman stepped into a taxicab in New York and found himself in the company of a conversational cab driver. The driver propounded this riddle: "It's not my sister or my brother but it's the child of my father and mother. Who is it?" The Englishman deliberated and then admitted, "I give up. Who Is it?" The cabby roared triumphantly, "It's me!" Returning to London, the Eng lishman tried the riddle at hir club: "It's not my brother or my sister Who is'It?" His fellow members pondered and then gave up. It was his turn to triumph. Joyfully he shouted the answer: "It's k cab driver in New York City!" j MORE PRODUCTION, EH? When the so-called economists shout to the high heavens "we need more production" let them take a look at the figures for 1947. Production, in spite of fewerl working hours, has been the highest In the history of the nation, and case in particular point is that of the coal diggers. Throughout 1947, a comparatively peaceful year, yet one hampered by a lack of coal cars for eight months, coal miners dug more than 600,000,000 tons of soft coal. This in itself is an answer to two loud shouts: more production and more working hours. The answer to the first is obvious but the answeT to the second should be pointed out. Coal miners, during the latter part of the year, when production really began to mount, were working fewer hours at the face than at any time in our history. This is proof, if ever proof were needed, that fewer hours lessened accidents, kept the men In better condition for their tasks, and produced more than under the grind of more hours and increasing fatigue at the close of the day. The miners may well be proud orf their achievement.—The Progressive Miner. Arfament Refuted Parent: "How do I know that you aren't marrying my daughter for my money?" Suitor: "We're both taking a risk; how do I know you won't fail Let's Show Hearst! The Hearst chain of newspapers created quite a sensation a few weeks back with a full-page spread under a banner headline: "America's Tragedy—The Female Bar Fly." Prominently displayed was a picture showing the front of a bar with three women, skirts hoisted to their knees, and a man, each with one foot on the brass rail. The identity of these people was not divulged by the picture, as it showed them only from the waist down. The caption for this picture read: "Throughout the nation, this scene is being reenacted on a scale increasing at a rate that has brought a rising tide of demand for a law to end promiscuous drinking by women." The text of this entire page was such that it seemed to nave been lifted in its entirety from some Dry organization's sheet. It was prohibition propaganda pure and simple and with its picture of the "women bar-flies," could have been mighty damaging propaganda. Fortunately, the picture has since been exposed by Time magazine as a fake. "With three women in tow," says the January 19 issue of Time, "a Hearst reporter and photographer strolled into a deserted Los Angeles bar. They moved the bar stools (required bv California law) to one side, and the photographers shot a waist-to-toe picture of the reporter and women, standing with Iheir feet planted on the rail. A picture suspiciously like their faked shot turned up a full-page layout that replaced the editorial page of most of the Hearst papers. ..." The Time story then goes on to reveal that the whole thing was cooked up bv the Los Angeles Examiner upon orders from Hearst and dished out to the entire Hearst newspaper chain, with the result that "prompted by Heartslings. prominent citizens cave out statements swatting the barflies. Pastors preached in favor of the campaign, and judges anxious to Ret their pictures in the paper took it for a text in lecturing defendants. As a moral crusade, it was taking its place alongside such other news-icss Hearst favorites as anti-vivisection, anti-cockfightmg and the whipping post for wife-beaters —The Brewery Worker._____ | the wrong approach" to fighting high prices, according to Senator Taft. -"You Increase demand by lowering prices.' and you decrease supply." Just the same, we'd like to try it for a while, if only for old time's sake. It's been ages since we've seen a low price We See By the Papers • . . Those lazy workers: Production of steel in the United States last vear according to the American heretic, but its interesting JJron'and Stecl institute, amounted in a year qf so?' to almost B5 million tons. This es tablished a new record for peacetime operations, and marked a jump from 66 million tons in 1946 To achieve the record, steel mills operated at 92 2 per cent of capacity, the first time they have ever averaged over 90 per cent in a peace-time year.. According to those NAM ads such production should bring prices down. Actually, steel prices are higher than ever. So are steel profits. Not long ago Congress had an opportunity to do something for the needy people of Europe, but the big-hearted boys dropped it •ike an overheated bun. Rep. Wadsworth of New York suggested the members give up their $220.000 travel allowance for attending the recent special scs sion, and tack it on as a "token sacrifice" to a foreign aid apnro-oriation. Party lines vanished when the question came to a vote According to one reporter, "the No's' could be heard all the way to the cashier's window." Senate ' investigators admitted Jan. 19 that the Treasury has no chance of taxing the more than $117,000.000 profits made from Arabian oil by two "foreign" corporations owned by the Texas Co. and Standard Oil of California. And so far no Republican Congressman has asked the companies to pay up voluntarily. Price control is "fundamentally Speed is the word: On Feb. 25, 1944, the Baker Mfg. Co. of Evans-ville, Wis., refused to bargain with Local 416. United Auto Workers-CIO. On Jan. 27, 1948, the NLRB decided that the employer had not bargained in good faith and issued a lukewarm decision to that effect. In 1952 we ought to be able to give you the final decision of the courts on this matter. The United Steelworkers (CIO) sharply disagrees with steel indus-'ry spokesmen's claims about increased steel capacity. Challenging the statement of President Walter Tower of the American Iron & Steel Institute that there was a three million ton increase in basic steel ingot capacity in 1947, the union's research director, Otis Bru-baker, charged the report was "misleading and inconsistent." "Not one new blast furnace was built during 1947," Brubaker said. "If capacity has been increased it seems strange that it could be done with the same number of blast furnaces. The industry association is misleading the people when it attempts to claim the industry has expanded by three million tons in 1947."—The Brewery Worker. Apparently the Palestine underground would like to put some high-up Britishers under ground also.