LETO XXI. - številka 79 KRANJ, sreda — 9. 10. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovitelji: občinske konference SZDL J;senice, Kranj, Radovljica, &*ofja Loka in Tržič. _ Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar 5i ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Kranjska občinska skupščina razpravljala o programu razvoja otroškega varstva v občini Za uresničitev razširjenega programa bi bilo treba blizu 5 milijard S din ^a^na investicija pa bi v prihodnjih petih letih terjala skupno akcijo vseh občanov - Predlog programa bo tudi v javni razpravi Razprava Voja kranjsk prt skup- o programu raz-otroškega varstva V ki občini je na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine pokazala, da je ta problem v kranjski občini vsako leto bolj pereč. Osnova za razpravo je bil predlog Programa, ki ga je izdelal svet za otroško varstvo Temeljni izobraževaln »osti v Kranju. Problem otroškega varstva V kranjski občini prihaja do izraza posebno v zadnjih ne-'kaj letih. Čeprav je problem aktualen tudi v drugih gorenj sikih občinah in prav tako tudi v republiškem in zveznem merilu, pa je v Kranju prav specifičen. Posebej izrazit je še zaradi tega, ker je v kranjski občini med vsemi zaposlenimi skoraj polovica žena oziroma mater. Zato vse obstoječe vzgojno varstvene ustanove ne morejo Pokriti potreb. t V razpravi o programu se je na seji izoblikovalo nrne-nJe, da bi bilo treba predloženi program za otroško varstvo razširiti oziroma dopolniti s programom urejanja šolske mreže v občini. ^e bi namreč v občini hoteli uresničiti soli, p nireža, mJUD ravno končani veliki samoupravni akciji ° gradnji šolskih objektov, Premajhna. Zato so se na seji zavzeli za izdelavo zdru-Zer»ega oziroma razširjenega Programa gradnje šol in ^gojno-varstvenih ustanov. Menili so, da bo morala posebna komisija pripraviti te-^eljit program razvoja obeh dejavnosti in le-tega potem Ponovno predložiti pred ob-Cinsko skupščino. Odborniki so se za ta pred-j°S zavzeli. Govorili pa so tu-Qi o financiranju takšne izgradnje. Ugotovili so, da taksnega programa ne bi bilo ^ofcače uresničiti s sredst- tudi varstvo ^Potem Je sedanja šolska kljub „•a. ro groDiri m *e'veda za zdaj še nepopolnih Podatkih bi bilo za uresničitev takšnega programa v pri-j^lnjih potih lotih potrebnih ohzu pel milijard starih dinarjev. To pa je za kranjske ^nioirliivosli velika investicij ia. Vendar pa so bih na seji skupščine soglasni, da reše-Vanja otroškega varstva ni Mogoče več odlagati. zato so na seji sprejeli Predloženi predlog programa * Pripombo, da ga je treba dopolniti oziroma razširiti (tako, da bo zajeta res celotna občina — mesto in krajevne skup>nosti). Sklenili so, naj komisija za volitve in imenovanja skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami sestavi poseben koordinacijski odbor, le-ta pa naj potem pripravi vse potrebno, da bo skupščina ponovno razpravljala o reševanju teh dveh vprašanj. Po tej drugi razpravi na seji občinske skupščine pa je o predlogu razširjenega programa razvoja otroškega varstva in šol predvidena javna razprava. Povedali smo že, da je pet milijard starih dinarjev prevelika investicija oziroma vsota za občinski proračun. In ker so potrebe velike, je bil na seji podčrtan tudi predlog, da bi ta program uresničili podobno kot pred štirimi leti predvideno in pred kratkim končano izgradnjo osnovnih šol. čeprav po razpravi na zadnji seji kranjske občinske skupščine še ne moremo govoriti o konkretnem obsegu predvidene akcije oziroma programa in prav tako tudi ne o dokončnih in točnih številkah, pa vse dosedanje razprave in podatki kažejo, da bi to vprašanje v kranjski občini v prihodnjih petih letih ali pa morda še prej lahko rešili najlažje in najhitreje s samoprispevkom občanov, sredstvi gospodarskih organizacij in še nekaterih drugih virov. O zadnjem predlogu bi bilo zdaj še težko konkretneje govoriti. Vendar pa bodo podatki kmalu znani in bodo o njih razpravljali tudi občani. A. žalar Praktična vaja civilne zaščite V okviru nalog vseljudske obrambe bo 19. oktobra v Kranju praktična vaja civilne zaščite. Na njej bodo sodelovali občinski upravni organi, gospodarske organizacije, ustanove, družbenopolitične organizacije, enote civilne zaščite in del vojaških enot. Tega praktičnega prikaza civilne zaščite v primeru vojne nevarnosti pa se bodo udeležili tudi predstavniki republiških organov, slovenskih občinskih skupščin in njihovih organov ter drugi. Po podobnih vajah v nekaterih drugih mestih v naši državi bo to prva tovrstna vaja v Sloveniji. O njej bomo še pisali. A. ž. Občinska skupščina potrdila spremembo delovnega časa Svet za občo upravo in notranje zadeve je na četrtkovem zasedanju obeh zborov kranjske skupščine predložil v razpravo predlog sklepa o spremembi delovnega časa za državne organe in organizacije, ki opravljr-jo zadeve javaaga pomena v kranjski občini. Oba zbora sta predloženi predlog sprejela oziroma dala soglasje, da bodo občinski organi ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih delali od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure. Do tega sklepa je prišlo, ker je dosedanja enomesečna praksa prehoda na novi delovni čas v kranjski občini pokazala, da delovni ljudje v teh organih in organizacijah nove razporeditve, določene z zakonom, niso ugodno sprejeli. Nova sprememba je namreč preveč posegla v delovne navade, zagotovljeni pa niso bili tudi drugi pogoji (prehrana, varstvo otrok, prevozi). Na seji so v predlogu poudarili tudi nekatere druge vzroke, ki so narekovali spremembo. Tako med drugim zmanjšano produktivnost delavcev v popoldanskem času; hkrati pa je komisija izvršnega sveta za spremljanje prehoda na 5-dnevni teden ugotovila nekatere negativne posledice in je zato tudi že predlagala spremembo zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji, o čemer bo republiška skupščina odločala še ta mesec. O takšnem delovnem času, kot bo v prihodnje v Kranju* pa so že ali pa še bodo razpravljale oziroma dale začasno soglasje do spremembe zakona organom in organizacijam tudi druge občinske skupščine na Gorenjskem. A. ž. S samoprispevkom do novih šolskih prostorov Te dni je v tržiški občini čutiti živahno politično aktivnost. Kako tudi ne, saj se vsi zavedajo, da bo le dobro pripravljen referendum o samoprispevku uspel. Idejo o gradnji novih šolskih prostorov s sredstvi samoprispevka občanov, delovnih organizacij in občinskega Na kraju, kjer bo v prihodnje stal nov kranjski hotel, trenutno kopljejo pet metrov globoko gradbeno jamo. Zvedeli smo, da bodo še letos končali betonska dela do pritličja. Pred krat-l.im pa so pri gradnji imeli precej težav z razpoko v lahori v brezini ceste Iva Slavca Tokia. Foto: F. Pcrdan proračuna je sprožil izvršni odbor socialistične zveze v Tržiču, njegov predlog pa je v celoti osvojila tudi tržiška občinska skupščina. Po sprejetju te ideje, oziroma predloga je občinska skupščina dala nalogo svojim upravnim organom, da so pripravili račun gradnje novih šolskih prostorov. Danes so že znana naslednja dejstva: s sredstvi samoprispevka, seveda če se bodo Tržičani odločili zanj na referendumu — delovnih organizacij in sredstvi občinskega proračuna bodo zgradili oziroma dozidali nove učilnice v osnovni šoil v Križah pri Tržiču, popravili osnovno šolo heroja Biačiča v Tržiču in zgradili novo šolo v Bistrici pri Tržiču Kol rečeno, sredstva bodo prispevali občani, in sicer 5 let v višini enega odstotka od os.b-nih dohodkov, delovne organizacije naj bi prispevale le 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov, medtem ko bi sredstva iz občinskega proračuna znašala letno 250.030 novih dinarjev. Samoprispevek pa naj bi plačevali tudi kmetje, obrtniki, np»l-;sjenci, vključili pa bi tudi sredstva iz amortizacije šolskih zgradb. V. G. Nov program idejnega izobraževanja tržiških komunistov Pred dnevi je komisija za klejnopolitiene zadeve občinskega komiteja ZK v Tržiču pripravila program idejnopo-litičnega izobraževanja komunistov. Kaj je komisijo vodilo pri pripravi izobraževalnega programa? Komisiji je šlo najprej za učinkovitost pri idejnopolitičnem izobraževanju, na drugi strani pa je prevladala ugotovitev, da je idejnopolitična izobrazba komunistov eden izmed pogojev za uspešno družbenopolitično dejavnost. Ko so o omenjenem programu razpravljali na zadnji seji občinske konference ZKS v Tržiču, so uogotovili, da so v zadnjih letih precej storili na področju idejnopo-btičnega usposabljanja članov ZK, vendar je to šeie organiziran začetek. Tržiška delavska univerza je lani pripravila akcijske seminarje za občinska vodstva političnih organizacij. Teh seminarjev se je udeležilo 117 ljudi iz vodstev ZK, SZDL, sindikata in ZMS. Prav tako je dobro uspela politična šola, v kateri si je 28 mladih pridobilo dokaj trdno znanje o naši družbenopolitični ureditvi, samoupravnem sistemu, gospodarskih problemih in o svetovnih dogajanjih. Na seji občinske konference so še poudarili, da delovne organizacije rade prispevajo finančna sredstva za razne oblike izobraževan ja, dosti težje pa je z udeležbo na raznih seminarjih. In kakšen je program ide j- nopolitičnega izobraževanja tržiških komunistov, ki ga je pripravila komisija za idejf-nopolitično izobraževanje občinskega komiteja ZK izvedla pa ga bo tržiška delavska univerza? V tem programu zasledimo politične šote za člane ZK, sindikalne delavce, aktivne člane socialistične 'ifiiiiiiiiiiiiiKiiiuniiTiniinifiuKiimrifm'^* I. SEJEM OBRTI IN OPREME V K It A NJU OD 12.—21. OKTOBRA 1968 laiiuiii.iiiilllll.liiilli......iitiii.iiilKlilttllll.l. zveze in mladino, šole za upravljavce (namenjene so članom samoupravnih organov in kandidatom za na novo izvoljene organe samoupravljanja v delovnih organizacijah), seminarje za na novo sprejete člane zveze komunistov, seminar o aktualnih idejnih problemih, seminarje za vodstva družbenopolitičnih organizacij, seminarje za člane samoupravnih organov, seminarje za prosvetne delavce, vikend seminarje (izobraževalne akcije povezane z rekreativno dejavnostjo v naravi, in nevsiljivo družbeno zabavno aktivnostjo, ki zbližuje milade ljudi) ter cikluse predavanj in razprav. Vili G. Pogled na sveže asfaltiran del ceste v Poljansko dolino. V ozadju naselje Poljane. Foto: F. Perdan Tudi Poljanska dolina bo dobila novo cesto Cest v Poljansko dolino je bila že vrsto lot kamen spotike za tamkajšnje prebivalce. Zbujala je nejevoljo pri motoriziranih ljubiteljih izletov v naravo, kajti luknjav in načet asfaltni trak, preozek za vse gestejši promet, Spomladi nov obrat mineralne volne na Trati Na Trati pri Skofji Loki, za železniško postajo, raste gigantsko poslopje, v katerem namerava tovarna Termika iz Ljubljane urediti nov obrat mineralne volne. Proizvodnja naj bo stekla že marca prihodnje leto. Kako velik industrijski objekt bo to, pove že podatek, da zgradbe — proizvodna hala, kupovka, skladišče, bunkerji (ki so delno ped zemljo) in upravno poslopje — zavzemajo skupno 8140 m2 površine. Od uslužbencev GP Tehnika iz Ljubljane, ki je prevzelo gradnjo, smo izvedeli, da za sedaj gre vse po načrtih. Proizvodna hala in kupovka sta že pod stri ho. Vse potrebno notranjo opro. mo in stroje bo Termika nabavila pri firmi Jungers iz Gotoborga. Svediski strokovnjaki so že dopotovali na gradbišče in v ponedeljek začeli nameščati dragocene naprave. -ig- ni več ustrezal sodobnim zahtevam. A težav bo kmalu konec. S sredstvi, ki jih je občini Skorja Loka dodelil Republiški sklad za ceste, so že prenovili tpestišče v Selško dolino, prav te dni pa obnavljajo tudi edino prometno žilo v Poljansko dolino. V ponedeljek smo obiskali gradbišče in si ogledali, kako potekajo dela. Cesto bodo obnovili v dolžini 25 km, od vasi Selo, ki leži na meji med občinama Logatec in Škofja Loka. Veljala bo 400 milijonov sta- rih dinarjev. Ker je te dni vreme graditeljem naklonjeno, hitijo z deli. 15 do 30 cm debel in 4 do 5 m širok as-falitni trak je bil pred dvema dnevoma speljan že do naselja Poljane. Ce bo šlo vse po sreei, smo zvedeli od odgovornih oseb, bo nova cesta gotova že konec novembra, sicer pa šele spomladi prihodnje leto. Kjer je le goče, tudi razširjajo in blažijo ostre ovinke, ki jih tamkaj ne manjka in ki spričo nepreglednosti pomenijo ho do oviro za promet. -ig Se pred nekaj meseci na tem mestu ni raslo drugega kot trava. Danes pa kipijo kvis>ku dovi bodočega obrata mineralne volne. Foto: F. Pcrtla MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varčujte Pri »min brniški kreditni kaiki U vam odobri na podlogi privarčevanega denarja po 2% obrestni meri« Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. ^iiiiiirnuiuniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiinuiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii^ Iskra na sejmu Sodobna elektronika j 1 i ^m^eno podjetje Iskra sodeluje na sejmu Sodobna E g elektronika v Ljubljani že od njegovega začetka. Prav- g g naprav je bila prav Iskra pobudnik za organizacijo = § tovrstne razstave pri nas. Tudi letos bo to podjetje so- = 5 cle|pvalo na sejmu. Tokrat bo predstavljalo združeno jf § P°d.)etje z zagrebško Radioindustrijo. 16 proizvodnih S |j ovarn s 30 obrati bo razstavljalo na skupnem prostoru s 5 v nali B. Vendar pa so se v podjetju odločili, da letos E 5 n_e bodo razstavljali vsega izbora izdelkov, marveč le E 5 .* del, ki sodi v skupino elektronike. Tako bodo na E 5 .e-'rnu zastopani tako imenovani profesionalni izdelki in S 1 d u Za sPJošno rabo. Le-teh bo skupaj 164. Vse te iz- = g elke Iskrine tovarne že redno proizvajajo. Obiskovalci §j g Pa letos v razstavnem prostoru Združenega podjetja 5 tskra --* ...... • ... 5 V°V' Prav tako pa tudi ne posameznih skupin izdelkov, j 1 ot so avtoelektrični deli, elektromotorji, brivniki itd. 5 ne bodo mogli videti najnovejših prototipov izdel- E A. Ž. 'lll'li:lliiWilSii!::!iill!lli;i;m Nadaljnja rast gospodarstva Klub gospodarstvenikov bo jutri (četrtek) ob 17. uri pri- Javni natečaj za 30 stavbnih parcel v Preddvoru redil d i,uu<" slvcuhvjv o st ,v..I?rostPrih Kluba, Prešernova 11/1 v Kranju predavanje j^aoilizaciji in nadaljnji rasti gospodarstva v okviru spre-ril 1 a gosP°đarskem sistemu in gospodarski politiki. Govo-D]- °. c~- France Černe, profesor Ekonomske fakultete v Lju-lovrn' gospodarstvenikov v Kranju vabi vse, ki so v de- udel 3-.or2anizacijah bavijo z gospodai-skimi problemi, da se eziJo tega zanimivega predavanja. KONFEKCIJA »K ROJ« ŠKOFJA LOKA proda 9 peči na olje znamke KONTAKT malo rabljenih 1 lutzovo peč rabljeno manjšo Licitacija bo na upravi podjetja v škof ji Loki, Klobovsova ulica 6 in sicer za družbeni sektor od 10. do 11. ure po 11. uri pa za zasebnike. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ IŠČE ZA ZAPOSLITEV v proizvodnih enotah šivalnic 40 delavk ZA DELOVNA MESTA PREŠIVALK Sprejemanje bo postopno do konca leta. Predi kc most pri sprejemu bodo imele prijavljcn-s sličnim poklicem ali usposobljenostjo In Prijavijenke, ki so v čevljarski stroki že delale. Pr Pogoji: — starost do 30 let — poln delovni čas — poskusno delo do dva meseca. ijave sprejema kadrovska služba podjetja. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju je konec minulega meseca razpisalo javni natečaj za oddajo tridesetih stavbnih parcel na Francariji v Preddvoru. Ker so se na zadnji seji občinske skupščine v Kranju pokazale nekatere nejasnosti oziroma vprašanja okrog tega natečaja, smo zaprosili direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Iva Miklav-čiča za krajše pojasnilo. © Kaj pomeni javni natečaj za 30 parcel? Na Francariji v Preddvora bo mogoče v prihodnjih štirih letih zgraditi 30 stanovanjskih objektov, in sicer: 11 enonadstropnih hiš, 15 medetažnih in 4 stanovanje hiše oziroma penzione. Prednost natečaja je v tem, da bodo kupci oziroma bodoči lastniki stanovanjskih objektov imeli še pred gradnjo urejene vse potrebne dokumente. Izklicna cena za eno stavbno parcelo znaša 980 tisoč starih dinarjev. V tej ceni pa je upoštevano: zazidalni načrt in glavni projekt cest, kana lizacije, vodovoda, elektrifikacije in telefona; stroški gradbenega dovoljenja za ceste, kanalizacijo, vodovod, elektrifikacije in telefon ter zakoličbe vseh teh komunalnih naprav na terenu. Upoštevana je tudi prestavitev obstoječega električnega zračnega voda in telefonskega kabla ter izgradnja asfaltnih stanovanjskih cest, vključno s prehodi za instalacije pod asfaltom, zemljišče za ceste in obcestni prostor. Razen tega pa so v ceni upoštevani še stroški načrtov za hiše, stroški lokacije, raznih soglasij, gradbenega dovoljenja, zakoličenja, zemljičenja parcel z betonskimi mejnik: itd. Razen izklicne cene pa bodo graditelji morali plačati še tisoč starih dinarjev za kvadratni mater uporabljenega zemljišča. Medtem ko bo- do ponudniki izklicno ceno za stavbno parcelo (980 tisoč S din) lahko zviševali in si tako pridobili prednost pri oddaji zemljišča, pa bo znašala cena za kvadratni meter zemljišča (1000 S din) za vse ponudnike oziroma graditelje enako. 0 Direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju nas je tudi opozoril, da Je pisme- j ne ponudbe treba predložiti komisiji za razpis natečaja pri Podjetju za stanovanjsko in komunaino gospodarstvo Kranj najkasneje do 14. oktobra do 12. ure. Interesenti lahko dobijo obrazec ponudbe ter vse ostale informacije na Podjetju (Cesta JLA 6 V — soba 4), in sicer ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. in ob sredah 14. do 16. ure. A. ž. IV. vakuumsii kongres na Bledu V Festivalni dvorani in konferenčni dvorani hotela Jelovica na Bledu bo 10, in 11. oktobra IV. jugoslovanski vakuumski kongres. Udeležilo se ga bo okrog 100 domačih in tujih strokovnjakov iz različnih področij uporabe vakuumske tehnike ter nekaj uglednih strokovnjakov iz tujine. Tovrstne kongrese prirejajo sekcije jugoslovanskega komiteja za vakuumsko tehniko vsako drugo leto. Namen kongresa je, da se strokovnjaki na njem seznanijo o raznih problemih vakuumske tehnike in njene uporabe v praksi. Prav zato je prireditelj strokovni del kongresa razdelil na več interesnih skupin. Razen tega bedo na kongresu govorili o ustvarjanju in merjenju vakuuma, o sodobnih dognanjih na tem področju in še posebej o razmerah pri nas. Pregledali pa bodo tudi razvitost vakuumske tehnologije v naši državi ter razpravljali o njenem nadaljnjem razvoju in o mednarodni delitvi dela na tem področju. Eden od namenom kongresa pa je tudi, da se strokovnjaki spoznajo in se hkrati povežejo s sekcijami in komiteji v naši državi. A. 2. Kmalu brez sDrevodnikov v ne- m. katerih Transteristovih avtobusih Podjetje Transturist iz Škofje Loke je pred dnevi povečalo svoj vozni park za dva nova avtobusa. Vozili tipa mercedes sla posebej prikladni za lokalni promet, kjer je mnogo vmesnih postaj. Prostorna notranjost, več stojišč kot običajno in troje vrat omogočajo udobno vožnjo ter naglo vstopanje in izstopanje. Avtobusi te vrste stanejo 24,5 milijona starih din. Bolj zanimivo je, da pri vozilih na lokalnih progah nameravajo v kratkem odstraniti sprevodnike. Le-te bodo nadomestili posebni avtomati, uvoženi s Švedske. To ni posebna novost. Na Reki, v mestnem prometu se je stvar dobro obnesla. Podjetje bo s tem prihranilo mnogo denarja — sprevodnik namreč stane delodajalca 29 s din na vsak prevožen kilometer — in tudi za potnike bo odslej vse skupaj mnogo enostavneje. Seveda novost zahteva od ljudi več discipline. Namesto pri zadnjih vratih bodo po novem vstopali pri sprednjih, kajti avtomat, s katerim upravlja šofer, je montiran ob volanu. Avtobusi brez sprevodnikov bodo vozili na progah škofja Loka — Kranj in Gorje — Lesce — Begunje, kasneje pa tudi drugje. -ig Nov, posebej za lokalne proge konstruiran avtobus, ki vozi na relaciji Škofja Loka—Kranj. Dve takšni vozili je pred 14 dnevi kupilo podjetje Transturist. Foto F. Perdan Dobri učni uspehi tržiških osemletkarjev Kranjska jesenska razglednica — Foto: F. Perdan Ob začetku novega šolskega leta radi pregledujemo rezultate prejšnjega šolskega obdobja. Zanimajo nas poprečne ocene učencev, odstotek ponavljavcev, zasedenost posameznih oddelkov in še marsikaj. Radovednost smo tokrat hoteli potešiti s podatki s tržiških osnovnih šol. In kakšni so ti podatki? V treh tržiških popolnih osnovnih šolah (Križe, osnovna šola heroja Bračiča in osnovna šola heroja Grajzarja) je bilo ob koncu šolskega leta 1967/68 1537 učencev, kat je za 41 manj kot v prejšnjem šolskem letu. Sploh pa je na tržiških osnovnih šolah že od šolskega leta 1961/ 1962 čutiti upadanje števila učencev. Če primerjamo nove normativne pogoje o najmanjšem in največjem številu učencev v enem oddelku s stanjem v tržiških osnovnih šolah, dobimo naslednje podatke: osnovna šola heroja Bračiča je imela 27 učencev v enem oddelku, osnovna šola heroja Grajzerja 26 in osnovna šola v Križah 24 učencev v enem oddelku. Omenimo naj še to, da normativi zahtevajo najmanj 16 in največ 36 učencev v enem oddelku. Gradnja nove šole v Kranjski gori Prvega oktobra so imeli v Kranjski gori majhno slovesnost ob začetku gradbenih del za novo šolo. Zbrali so se prosvetni delavci, predstavniki občinske skupščine družbenopolitični delavci in predstavniki gradbenega podjetja Sava z Jesenic. Da Kranjska gora potrebuje novo šolsko poslopje, so sicer ugotovili že pred petnajstimi leti, saj je sedanja stara že več kot sto let in že davno pretesna. Grajena je bila za sto učencev, sedaj pa se v učilnicah stiska kar 369 otrok, šola nima telovadnice, r Svet brez bleščic Bil sem tako sam Najprej je bil zelo srečen, ko je dobil službo. Najti službo v mestu, potem ko je zapustil majhen kraj nekje na koncu naše dežele, je zanj pomenilo zares veliko. Ni bil še star osemnajst let, ko je odšel od doma, da najde delo v večjem mestu. Znašel se je popolnoma v novem okolju. Brez znan. cev in prijateljev. Po svoje je preganjal občutek osamljenosti, vendar se na novo okolje ni mogel takoj navaditi. Za osamljenost mladoletnika in njegove težave v privajanju na novo okolje niti ne bi nikoli zvedeli. Niti tisti, ki se z mladino ukvarjajo, niti družbene institucije, ki skrbe za red. Postaja milice ga je namreč prijavila na senatu za mladolettiike zaradi povzročene telesne poškodbe. Nekje se je namreč stepel. Mogoče bi bilo reči tudi tako: spet en mlad razgrajač več, huligan in podobno. Največkrat pa se pri taki obsodbi delikventov> posebno mladoletnih, kaj radi pozabimo vprašati — zakaj pa je postal delikvent? »Bil sem tako sam. Poznal nisem nikogar. Nekoč so me povabili k neki družbi, pa sem šel. Nisem se vprašal, kakšni so ti ljudje, kdo so, kaj delajo. Bil seni srečen, da sem bil lahko z njimi, da nisem več sam. Bil je vesel, Če je šel lahko z njimi. Pa čeprav niso bili tisti fantje družba zanj. Drugih pač ni poznal, pa tudi nihče drug se zanj ni zanimal. Pozanimali so se, ko je bilo nekaj narobe, pa še to — roka pravice. Razočaran nad mestom, nad okoljem, ki ga ni spre. jclo, ki mu ni pomagalo pri vključevanju v novo družbo, se je vrnil. Vrnil se je spet v svoj mali kraj, daleč od velikega mesta, kjer ga ni nihče poznal in razumel. K. L. M. .J prav tako ni prostora za kabinete in šolsko knjižnico. Šolsko kuhinjo imajo v neki zasebni hiši. Pred leti so zgradili majhno stanovanjsko poslopje, da so tako v rav-nateljevem stanovanju opremili sobi v dve učilnici. Šola v Kranjski gori je prišla na vrsto potem, ko so podobne probleme rešili že v Mojstrani in na Koroški Beli. Za kranjskogorsko šolo so pričeli pripravljati potrebno dokumentacijo že pred devetimi leti. Letos bo stavba zgrajena do plošče, leta 1970 pa bo že sprejela prve učence. Del sredstev bodo prispevali nekateri kolektivi, tako da bodo tri leta prispevali za šolo po 80 N din. na zaposlenega. Celotni znesek, kolikor bo veljala nova šola, namreč 4 milijone 760 tisoč novih din, še ni v celoti zbranih. S svečanosti, ko je buldožer začel kopati temelje novi šoli, so zbrani naslovili na drugih 72 podjetij prošnjo, naj tudi oni prispevajo za novo šolo. B. Blenkuš Razstava treh likovnikov v Škof ji Loki Prihodnja petek, 11. oktobra, bodo v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo del kiparja Mome Vukoviča in slikarjev Francija Novinca ter Franca Kokalja. Pokrovitelj tokratne razstave je podjetje Koteks Tobus iz Ljubljane. Otvoritev bo ob 18. url. Rezultati o učnih uspehih tržiških šolarjev v preteklem šolskem letu so precej ugodni, saj je od 1537 učencev izdelalo razred s samimi pozitivnimi ocenami 1257 učencev ali 81,7 odstotka, kar je za dva odstotka več kot v šolskem letu 1966/67. Porast učnega uspeha beležijo v vseh razredih, le v tretjem razredu je nižji kot prejšnje šolsko leto. V višji razred, pa je po posebnih določilih, ki dovoljujejo napredovanje v naslednji razred z eno negativno oceno iz enega predmeta, napredovalo še 114 učencev ali 7,4 odstotka vseh učencev. Kakšne pa so poprečne ocene pri posameznih učnih predmetih? Najnižja ocena je pri slovenskem jeziku — 2,44, matematiki — 2,55 in tujem jeziku — 2.61, medtem ko so pri drugih predmetih poprečne ocene višje. Letošnji sprejemni izpiti na kranjskih srednjih šolah so pokazali kar precejšnjo učno raven tržiških šolarjev, saj so se pri matematiki učenci kriške osnovne šole med 28 g<> renjskimi osnovnimi šolami povzpeli na prvo mesto. Pri slovenskem jeziku so bili med najboljšimi učenci z osnovnih šol Križe in heroja Grajzerja, pri angleškem jeziku pa z osnovne šole heroja Bračiča in Križe. Tudi na tekmovanju matematikov so posamezni učenci dosegli dobre rezultate —- na tekmovanju gorenjskeh šol so zastopniki Bračičeve šole dosegli prvo mesto v 8. razredu in drugo mesto v 7. razredu, medtem ko so učenci kriške osnovne šole dosegli eno drugo in eno tretje mesto, na republiškem tekmovanju pa je učenka iz Bračičeve šo*e zasedla drugo mesto. vig PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ obvešča interesente za gradnjo individualnih hiš, da je bil dne 28.9.1968 v Glasu, 29.9. pa v Delu objavljen natečaj za oddajo 30 stavbnih parcel v Preddvoru na Francariji Na parcelah je možno zgraditi: 11 ENONADSTROPNIH HIŠ 15 MEDETAŽNIH HIŠ 4 STANOVANJSKE HIŠE — penzione Razpisni pogoji natečaja so na razpolago na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4. Interesente za nakup parcel vabimo v četrtek, dne 10. 10. 1968 ob 18. uri na sestanek v prostorih Krajevnega urada v Preddvoru. Na sestanku bodo interesentom obrazloženi razpisni pogoji in dane vse informacije v zvezi z gradnjo hiš. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Kadrovska komisija KRANJSKIH OPEKARN KRANJ, Reginčeva 8 razglaša prosto delovno mesto tesarja v obratu Stražišče Pogoji: Kvalificirani ali polkvalif icirani tesar ali mizar ,s prakso. Pismene prijave z dokazili o sposobnosti sprejema kadrovska koinisi j A, Zasedba delovnega mesta je možna takoj. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ■mm • '•■■'iiiiiii Te^^y>o svetu Ljudje 100 let slovenskega taborstva PULJ, 5. oktobra — Danes popoldne je s puljskega letališča odpotoval na Dunaj predsednik republike Avstrije Franz Jonas, ki je bil na štestdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Od avstrijskega predsednika se je poslovil predsednik republike Josip Broz Tito. INTANBUL, 5. oktobra — Pristaniške oblasti v Istanbulu so sporočile, da bo sedem ladij sovjetske mornarice ta teden zaplulo iz Črnega v Sredozemsko morje. Sovjetska zveza je sporočila, da je v Sredozemlje podala Pet hidrogral'skih ladij, eno ladjo za zvezo in enega mi-raolovca. W ASHINGTON, 5. oktobra 7- Predsednik ZDA Johnson }e včeraj sprejel podpredsednika ZIS Kira Gugorova. Pogovarjala sta se • mednarodnem položaju ter o odnosih med Jugoslavijo in ZDA. Podpredsednik ZIS Kiro Gligo-r°v se je že vrnil v domovino. PRAGA, 5, oktobra — De-kgacija CK KPC, ki jo je vodil prvi sekretar Aleksander Dubček, se je sinoči vrnila iz Moskve v Prago. De-Jegacija se je dva dni pogovarjala z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Ob vrnitvi je Cemik, ki je bil tudi član Pod krošnjami stoletnih hrastov, kot pred sto leti, ko se je zbralo okoli deset tisoč slovenskih rodoljubov, je velika množica v nedeljo proslavila stoletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Na slovesnosti je o zgodovinskem pomenu prvega tabora in o aktualnih vprašanjih našega razvoja govoril član sveta federacije Edvard Kardelj. Udeleženci spominske slovesnosti so v pozdravnem pismu predsedniku Titu takole opisali pomen prvega tabora v Ljutomeru: ... Slovensko narodno gibanje je s taborskimi akcijami postalo prvič v zgodovini stvar in potreba naših širokih ljudskih množic. Te množične akcije so oblikovale in krepile nacionalno zavest in ponos, čut za enakost in solidarnost, zato so imele velik vzgojni in idejnopolitični pomen. Pred vsem drugim pa je taborsko gibanje odkrilo, koliko potencialne revolucionarne sile se skriva v slovenskih ljudskih množicah in kako zapletene narodnostne in socialne naloge bi lahko ta sila opravila. V kmečkih uporih, v protestantskem gibanju, v taborskih akcijah, v bojih za severno mejo in drugod, so slovenske ljudske množice dozo revale za najpomembnejše dejanje v svoji težki zgodovini: za ustanovitev OF in za narodnoosvobodilni boj . . j* Edvard Kardelj pa je v svojem govoru med drugim dejal: »Tu v Ljutomeru in prav na tem mestu je slovensko ljudtsvo pred sto leti oznanilo novo razdobje v raz- voju slovenskega naroda v boju za svojo uveljavitev in osvoboditev. Kakor ob vseh prelomnih zgodovinskih trenutkih, kadar je šlo za usodo človeštva, so se tudi na zgodovinskem prizorišču pojavile najširše ljudske množice s svojimi nacionalnimi in socialnimi težnjami, s svojim revolucionarnim in demokratičnim nemirom, s svojo neposredno politično akcijo in. s svojim direktnim pritiskom na vladajoče in odločujoče kroge takratne avstro-ogrske družbe, pa tudi slovenske politike ... Tisoči in tisoči slovenskih ljudi, zlasti kmečkega ljudstva in mladine, se sodelovali na taborih, izražali narodne, demokratične m socialne zahteve, pa tudi svoje nezadovoljstvo s politiko konservativnega vodstva in zahtevali odločnejša borbo za norodnoosvobodilne in socialne cilje slovenskega ljudstva... Tabori — zlasti ljutomerski — niso oznanjali gesla enotnosti za vsako ceno. Nasprotno, dobršen del taborskih množic, zlasti pa najnaprednejši del demolirati čne mladine, je bil pripravljen, tudi za razkol, ki naj bi osvobodil slovenski narod pogubnega vodilnega vpliva konservativnih in cesarju zvestih krogov v tedanjem slovenskem političnem vodstvu. Čeprav ne v popolnoma dognani obliki, je taborsko gibanje izdelalo tako rekoč celovitejši demokratični koncept programa slovanskega narodnega boja in v njem obnovilo že skoraj pozabljeno zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ki je bila v resoluciji leia 1S48 proklamirana kot vodilju cilj slovenskega ljudstva v vseh njegovih deželah . ..« V. G. Jn dogodki Lovec na divje lovce Obtožujejo ga, da preganja revščino nelegacije, rekel: »Vi ste videti nekam žalostni ,toda jaz sern zelo zadovoljen s pogovori, ki so bili plodni.. .« LONDON, 6. oktobra — londonski Sun.day Times pi-Se. da je Sovjetska zveza razpostavila v bližini kitajske *neje nove raketne rampe. **enda so to rakete z dome-l°m 2000 do 3000 milj, s kakimi bi lahko nevtralizirali »»esta v Sinkjangu, kjer ima-|° Kitajci svoje atomske bombe. MEXIC0, 7. oktobra — De-5et zelo pomembnih jugoslovanskih umetniških del, ki J .iih poslali na zstavo v Mehiko, se }e i* gubilo in jih zato ne bo* razstaviti na mehiški ^---- nur, U > r. M I Vil^L, -IVI JJh poslali na svetovno azstavo v Mehiko, se je izbi jih zato ne bodo f razetSviti na mehiški ^Iturni olimpiadi. Predstav-->k mehiške, kulturne olimpi-jUe m delegat jugoslovanske-/nacionalncga odbora za so-^'"vanje na kulturnih ma-"^tacijah iščel 1 i/^inule ^InLne. Vrednost umetnin pilijo n oolarjov. CcnUo na več kot 35 tisoč KALKUTA, 7. oktobra — '"dijske oblasti so sporočile, *j Je med poplavami, do ka-.er'b je prišlo minuli teden, zgubilo življenje 560 ljudi. r~ "euradnili podatkih pa je nnivih več kot tisoč, milijon ,,U^ ' ganiti. Kmalu se je vrnil tudi drugi Italijan, saj prijatelja ni mogel pustiti na cedilu, še enkrat so se odpeljali na postajo milice. Včasih ni lahko biti čuvaj. Takšen primer je bil v No-menju. Neki avstrijski turist je z dovoljenjem lovil ribe. V bližini pa sta lovila dva mlajša tuja turista brez dovoljenja. Menda so bili sorodniki. Ko je Lado vzel iz žepa notes, da zapiše in zaračuna kazen, je prišlo do pretepa. Starejši turist je udaril po bloku, mlajši pa mu je hitro zavil roko na hrbet. Pp krajšem prerivanju so divji lovci pobegnili z avtomobilom, ljudje pa so pozabili pogledati na številko avtomobila, tako da jih kljub prijavi niso dobili. »V tej službi je veliko zamere, groženj, pri ljudeh' nismo priljubljeni. Nekateri cek> trdijo, da preganjamo revščino. Ljudje, ki stanujejo ob vodi, molčijo o divjih lovcih, ker imajo včasih tudi sami na jedilniku ribe, ki so nezakonito splavale na krožnik,« pravi Lado. J. Vidic Komisija za sprejem in prenehanje dela Trgovskega podjetje »ŠPECERIJA« BLED razpisuje prosto delovno mesto ARANŽERJA Pogoj: KV trgovski delavec z aranžersko šolo. Ponudbe poslati do 15. oktobra 1968 na naslov Špe-cerija Bled, Prešernova 76. Ribiški čuvaj Lado Kersnik Italijana sta se odpeljala z avtom, Lado pa je odšel k Savi. Ko je tako lezel po mokrem grmovju in travi, je odkril pravi ribji zaklad. V grmovju je našel skrit hladilnik, v njem pa 50 postrvi. Zdaj je Lado razumel, zakaj skrivnostni smeh. Skril se je v grmovje in čakal »ljube« turiste. Ko sta se Italijana približala hladilniku, jc Lado skočil iz grmovja. Ker je imel v rokah pištolo, sta sc AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ organizira 8 sodelovanjem tovarne »TOMOS« Koper II. zlet mopedistov V KRANJU, DNE 12. OKTOBRA 1968 Program z 1 e t a : Ob 13.30 — Povorka vseh motoriziranih udeležencev skozi mesto Kranj. Ob 14.00 uri — Spretnostna vožnja na Titovem trgu. Vse ljubitelje moto-športa posebno pa še mladino vabimo, da si ogledajo to zanimivo tekmovanje. AMD KRANJ GLAS * 7 STRAN Nevarni nogomet Kadar pod vznožjem Vezuva igrajo nogomet, takrat postanejo vulkanska tla v resnici vroča. Pred kratkim se je domači klub Santa Maria srečal z najboljšo enajsterico iz mesta San An-tonio Abate. Sodnik je le s težavo pripeljal tekmo do prvega polčasa. V drugem polčasu pa je po izključitvi kapetana gostujočega moštva izbruhnil pretep. Neki preveč razvnet gledalec je po nesreči sodniku odgriznil uho. Sodnika so hitro odpeljali v bolnišnico, za njim pa so potem prinesli še uho. Malo srečnejše se je dva tedna kasneje končala nogometna tekma v Laurenti. Sodnik je bil vsaj za naše nogometne pojme, kaj šele za italijanske, neverjetno hraber, saj je trem domačim igralcem pokazal pot v obla-čilinioo. Ob koncu iekme so razjarjeni gledalci vdrli na igrišče. Sodniku so karabi-njerji pomagali do oblačil-nice. Pred vrati pa so ga najbolj razvneti čakali več ur. Končno so se domislili rešitve. Preoblekel se je v karabi-njersko uniformo in neopazno zapustil stadion. o o (/) LU o« LU .-t <-z. 9. Pred nekaj leti je avstrijski list Osterreichische neue Tageszeitung izvedel anketo med svojimi bralci in ugotovil, da tretjina Avstrije pazljivo prebira horoskope, ki jih objavlja tisk. Tretjina prebivalcev države! In v Holandiji je ministrstvo za prosveto, pouk in umetnost leta 1963 uradno priznalo »institut«, ki uči, kako se samostojno sestavljajo in razlagajo horoskopi. V Zahodni Nemčiji vsak dan 22 milijonov ljudi prebira horoskope, ki se pojavljajo v mnogih listih. Tudi knjige o astrologiji so pogoste. Tako je nedavno hamburški list Stern priobčil »Astrološki koledar vonja«. Knjigo je naročilo Združenje proizvajalcev dišav.. i Poleg tega je treba še omenita, da je bilo doslej že več astroloških kongresov. Obseg vprašanj, ki jih obravnavajo na teh kongresih, je zelo obširen. Od vpliva nebesnih teles na newyorško borzo pa do delovanja zvezde Sirius na melanholične plavolaske. BOJ MED ASTROLOGI Medtem pa ni treba misliti, da se astrologi med seboj dobro razumejo. Pri ostri konkurenci prihaja do velike nestrpnosti. Vsakdo prepričuje, da je ravno on tisti, ki najbolje pozna zvezde in njihovo obnašanje, vsi drugi pa so — ali nevedneži ali šarlatani. Konec leta 1963 je pariško izdajateljsko podjetje »Albin Michele« objavilo knjigo astrologa Andree Bar-bua. V njej ta astrolog zelo prezirljivo govori o svojih tovariših, ki objavljajo horoskope po časopisih. Kajti vsak ve — pravi — da nebesna telesa na usodo posameznih ljudi sploh ne vplivajo, temveč samo na velike dogodke, s tem pa se ukvarja z uspehom on, Andree Barbu. Pred nekaj leti je francoski psihiater L. Couderaue, ki študira psihologijo severnjakov, opravil zelo zanimiv eksperiment. V pariških listih je objavil naslednji oglas: Tajne znanosti NOV REŠITELJ Vi, ki ste vznemirjeni trpite Vi, nasmejani skeptiki... Prepričate se lahko brez kakih posebnih stroškov. Ne oklevajte! Pišite prol. L. Meriku, na naslov: Pariš, uL Anatol La-For št. 7. Stavite vprašanja in zahtevajte odgovor! PRESENEČENI BOSTE Navedite svoje ime, priimek, rojstni dan, zaposlitev in priložite poštno znamko.« Povedati je treba, da je bil najbolj presenečen profesor sam: pisma so prihajala od vseh strani. S svojim poskusom je nadaljeval. Vsem je poslal enak odgovor v obliki navadnih astroloških objav. Bila je to zmes »globokih« trivialnosti in prave bedarije. Profesor je bral odgovore svojih klijentov. »Prebrali ste moje življenje kot odprto knjigo,« je pisal nekdo. »Res ne vem, kako naj vam izkažem svojo hvaležnost,« se je navduševal drugi. »Vse, kar ste povedali, je čisla resnica,« je trdil tretji. Profesor je prejel nad dvesto pisem z izrazi najgloblje hvaležnosti. Svoj poskus je zaključil z izjavo: »Žrtve so ljdie, bili naivni, lahkoverni podložni sugestiji. Astrologija prinaša Li«*em veliko škode. Na tsof**a psihiatrov v Filadelfij' ela 1960 so prišli ameriški ro-kovnjaki do sklepa, slavlja stalno branje pov resno nevarnost za & v. je ljući. Kajti mnogo **• kih, ki bi jim bil P0"**? zdravnik pa se zateka/ k astrološkim horoskopa Učenjaki, ki se v ^ deželah borijo oroti °" ver ju, so že dostikrat 0 ugovarjali in dokaz01^ latanstvo astrologov. J*~° nekemu munchenskem11 rologu poslali točno le'* in uro rojstva, ne da " vedli ime tega človek*^" sili so ga, naj mu oP,se caj. »To je zelo zobraželj-stven in dober človek,«lie glasila sodba astrologi tem letu bo srečen.« Vse bi bilo v redu »F' če ne bi za človeka, ki £ zaraJi mnogih umorov ~ jen na smrt in usmrti leta 1931. Konec Planšarska kultura na Gorenjskem Val industrializacije in naglega razvoja turističnega gospodarstva z neizprosno naglico spreminja prvotno podobo gorenjske vasi. S stoletji utrjene oblike življenja gorenjskega kmečkega človeka vedno občutneje izgubljajo svojo prvotno vsebino in pomen. To resnico lahko ugotavljamo na vsakem koraku. Tudi planerska živinoreja, ki je bila živo prisotna v gmotni kulturi gorenjskega človeka vse od najzgodnejših Obdobij njegovega bivanja v tem prostoru, je podvržena temu procesu. Svojevrstni način življenja, svojevrstna kultura dokaj razsežne vsebine, ki je zrasla v zvezi s planinskim pastirstvom in ki je skozi stoletja ohranila več usedlin prastare -- arhaične vrednosti, je zdaj v zatonu. Z namenom, da bi dobili čim jasnejšo sliko o planšarski kulturi na vsem gorenjskem ozemlju, se obračamo na vas, dragi bralci, s prošnjo, da bi v kotičku Gorenjski kraji in ljudje sporočali o vsem, kar je kraju. Da bi vprašanj, ki naj opozore, kaj vse je treba priklicati v spomin 1. Stare listine (t. i. »urkl-ni«) o pašnih pravicah, o dajatvah, ki so jih morali pašni upravičenci dajati zemljiškemu gospodu, o uravnavi pašnih pravic v 2, pol. preteklega stoletja, o pravici uporabe gozda za vzdrževanj« Planšarskih zgradb. Ima so kdo pri vas take listine? Imate morda še ohranjene zapisnike s sej pašnih odborov? 2- Planšarska naselja. Ce Jo planina skupna (srenjska), zvezi s planšarstvom zanimivega v vašem vam pri tem pomagali, objavljamo danes vrsto aH ima gori vsak p?šni upravičenec svoje zgradbe (npr. v Bohinju) ali imajo samo svoje hleve in skupno pastirsko kočo (npr. na planinah v Stolu in na Begunjščici so ime. li pašni upravičenci vsak svoj hlev - tamar in skupno kečo za pastirje) ali pa so na planinah v vašem koncu pastirske koče in hlevi skupni? Opis planinskih zgradb glede na obliko in material (les, kamen). Ste imeli v planinah posebne koče za ovčarje, kakšne so bile te koče in koliko so bile oddaljene od goveje planine? So še kje ostanki ovčarskih koč? Kako je bila planina preskrbljena z vodo (vodnjaki, studenci, kali za napajanje živine)? Če je bilo plan.šar-sko naselje vezano na stu-denčno vodo, kako daleč je bil izvir in v kakšnih posodah so vodo nosili do stanov? Kdaj so začeli velika lesena korita nadomeščati z betonskimi koriti? 3. Kako je bilo urejeno s skupnim delom v planini pri gradnji ali obnavljanju plan-šarskih zgradb, poti, plotov in mostov? Kako ste tako delo imenovali (npr. »tlaka«)? Kako je bila »tlaka« v planini odvisna od pravic, ki jih je imel gospodar na planini? So vaščani, ki niso imeli pisanih pravic, smeli dajati svojo živino na pašo v planino? Koliko so morali za »pašnino« plačevati? Kako je to urejeno danes? 4. Na katere dni v letu je odhajala živina na planinsko pašo, kdaj se je vračala? So še žive pri vas kakšne navade v zvezi z odhodom živine v planino? (V Podhomu je bila navada, da so na prag ovčjega hleva položili verigo in spustili ovce, da so šle čez ta prag. S tem so hoteli čarati ovce. da bi bile na paši tako povezane med seboj, kot so povezani členi na verigi.) 5. Promet. Ko so »basali« v planino ali na senožet, kaj so vse rabili za prenašanje hrane, posodja in drugih predmetov, ki so jih rabili gori? Kako so nosili? So »basali« na planino tudi z živino in vozem? Kako to opravljajo zdaj? Opisati vse načine prenašanja: bisage, krošnje, pleteni koši, posode za mleko, za skuto, smetano, za vodo. Kako so nosili mleko s planin (v Bohinju v »lem-pah«, v vaseh pod Stolom so ga nosile ženske v škafih na glavah)? Kako so nosili s planin surovo maslo, kako sir? So mlečne izdelke vsak teden sproti prinašali s planin ali šele ob koncu paše? 6. Pastirji. So pri vas plan- šarili moški in ženske ali samo moški? Koliko je bilo pastirjev na planinah (npr. pastir, majer, poganič, treti-nek)? Kako so bili plačani (samo »v naturi«, ali »v naturi« in z denarjem, samo z denarjem)? Kako je bilo ure- jeno z oskrbovanjem pastirja s hrano? S čim so se pas.irji največ prehranjevali? Posebne pastirske jedi. Kako je s tem urejeno danes? So imeli pastirji ob prihodu s planine kakšen praznik? Ali so praznovali sv. Martina in kako so ga praznovali? Obleka pastirjev. Kaj so ogrinjali ob deževnih dneh? Obuvala? Kaj so že delali pastirji na paši (npr. v Bohinju so pletli nogavice)? S čim so se preživljal; pozimi? So ostajali ovčarji s svojimi tropi čez zimo na rov tih (npr. v Gornjesavski dolini)? So imeli pastirji pravico, da so pasli na planini tudi kaj svoje živine (npr. ovco ali prašiča)? Je pastir v jeseni sam pobiral zaslužek po hišah ali je zato skrbel pašni odbor? 7. Medicina. Kako so zdravili živino? So nabirali zelišča za zdravila? Kako so zdravila pripravljali? Anka Novak — Ali mi lahko dokažeš, da gledaš samo televizijo? — Saj sem ti vendar rekel, da pusti pleskarja v mi ru delati, službe po dogo- Gostinsko podjetje HOTEL »POŠTA« Jesenice objavlja prosto delovno mesto vzdrževalca — šoferja Pogoji: Interesent mora biti vešč hišnih popravil in mora imeti izpit ustrezne kategorije za vožnjo kombija. Odslužen vojaški rok. Osebnd dohodki po dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop voru. Vesoljci se starajo Znani ameriški vesoljec Walter Schirra je eden najstarejših vesoljskih potnikov. Pravi, da se ne bo več udeleževal vesoljskih poletov po poletu ladje apolo 7. Kot je znano, je izstrelitev te ladje predvidena za 11. oktober letos. Polet naj bi trajal enajst dni. VValter Schirra pravi, da ne verjame, če bi lahko še kdaj potem zdržal podoben polet. Star je 45 let. Miha Klinar : Mesta* ce* ^ razcestja III DEL &»fi sta kor RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU KRANJ SPREJME natakarico POGOJ: KV natakarica z 2-lctno pratkso, PK natakarica s 4-letno prakso. Samsko stanovanje preskrbljeno -Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja 10 dni po objavi razpisa. Strašni lev V italijansko mesto Forli je prispel cirkus. Po mestu so nalepili letake z naslednjo vsebino: »Naš lev Nero je enkratna senzacija! Njegov oče Rex je pri snemanju filma Quo vadiš v Rimu po jedel snemalca!« »Oče! Oče! Oče!« se Kragulj^ jfl^eginčev^ dan poprej pobegnila s fronte s še nekateri** d ^Vo trupIo 1X1 12 Bregmja hotela napotiti domov, zgrudita v ^Se,e ^ Poveljnik še vedno ne razum« J j* *ista sk^ume, da sta dezerterja pobegnila s n° 2nike- i . kmetiji, na katero je poslal oi ^ ^ ^ ^ »Kakšno usodno naključje" vala na tisti e sedaj razume udarec, k. je ubil Kragulja^ £ ff^g^ erJa m tudi po- zaustavi Ko potem pripeljejo žan-zugsfuhrerjevo poročilo, ki je sp,u0. beglega v zvezo s Kraguljevo ovaa , »Dovolj! Kaj bi s tema ženska^.^ ^ Ju!« Rozika in štivčeva ne moreta * Prosti jn da . grcsta- •„ da ^Nšiia 3hk0 Rozika potrka pri Stresovih, « ^ ^ 'a, a § takoj vrne domov in že med P^'*p&** Andreja fn Antona, namenjene, da bi šli v K°D e^l, oblastem rešili tako njo in Roziko »O sreča vseh sreč!« bet'' • Wi s n življenje teče dalje z upi r^^rn. iiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiMimiiii' JU MLADINSKA KNJIGA KRANJ Razprodaja rNIH IN lil KNJIG 80°/„ STROKOVNIH IN LEPOSLOVNIH KNJIG Globoko znižanje cen do llllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllliiilllir in življenje "-v-<_ un.j- - pj - « p »Ko bi ne govorili o Jakobu j Pravi Andrej. Da, samo Jakob, nesrečni Df^j tuO» «. *o sta Da, samo Jakob, nesreči« Tako pripoveduje očetu m^ ^ ^ •Vej s pošto in ko so h a samem- ^ In to je ta trenutek za očeta »Bog je pravičen,« govorijo ^^JH t^)'1 Smrti. Zdaj ko Kragulja ni več, si 'f3o^k Prj^ati zadušnico za Jakobom Uršičem. Skoro vsa masi> ie delavnik. . poU" 1 lu* »Requiem aeternam dona ^.^JL, PerPctUa luceat eis. In memoria aeterna en t J" tva$p' f f Drav , Na Kraguljevini pa leži na ^ V°yM\ J** čas Kragulj Še nihče razen župnika ga ^icra^^^^Snici » njiirtf ja tolažba . Jakobom Uršičem se Lizika \n^*>\ * He£" ?Zirata na cesto, če se bo kdo napotit * nesrečni in osamljeni bit ji 1 5rečni, najbolj »Nihče nas ne mara. rnisp sinova in njuno smrt, ki ju čaka pred puškami, kakor na moževo. »O bog, moj bog, zakaj si nas zapustil« Tudi Lizika misli na nesrečna brata, vendar ne s tako hudo bolečino kakor mama Žalost za očetom in bratom se počasi umika misli, da je Kraguljevina zdaj njena, samo njena. Zdaj ji ne bo manjkalo snubcev! Ta misel jo boža, čperav si zatrjuje, da je v tem trenutku ko ni oče niti pokopan in ko sta brata, čeprav ju že v prihodnjih dneh čaka enaka smrt, kakor je doletela Uršičevega Jakoba, taka misel velik, morda celo neodpustljivi greh. Zato sloni ob oknu, da bi mama ne opazila, da njena žalost ni taka, kakor bi morala biti v tem trenutku. Vseeno pa jo razjeda, ker ni nobenega kropilca in ker šele sedaj občuti, kako zasovražena je Kraguljevina. Tako mineva dan. Proti večeru pa se le troje postav odcepi s ceste in zavije proti domačiji, pred katero tožeče zavija pes. »Gredo,« zašepeta Lizika. Toda v kropilcih v bregu spozna starega Uršiča, njegovo ženo in Marijo. »Ne, če drugih ni, tudi ti ne bodo kropili!« Sovraštvo je močnejše kakor bolečina zaradi osamljenosti. Naslednji dan komaj čaka, da bodo odnesli očeta iz hiše. Tudi pogreb je reven, kakršnega Borjana še ni doživela. »O Jezus, kako nas prezirajo,« toži vdova, ki je pričakovala vsaj sestro. »Seveda, Andreju se je zameril. Ko bi pobralo starega Uršiča, bi prišel. Pogreb brez pogrebcev, zadušnica brez ljudi, ki bi molili za pokojnikov dušni mir in večni počitek. O, preklet dan, ko sem prišla na Kraguljevino!« »Ne obžalujte! Kraguljevina še stoji!« je Lizika močnejša, ker je v njej pognalo do kraja kraguljevsko sovraštvo do ljudi. »Kraguljevine ni več,« joče vdova in misli na sinova, ki ju ne bo videla več. »In kdo je kriv? Kdo? On! On! On! Svojo kri je izdal. Svoj rod je uničil!« »Ne, naš rod je neuničljiv!« In Lizika ima prav. Kragul jevine še ni konec . .. Trinajsto poglavje 1 Kdor bi ta hip vstopil, ne da bi prebral na vratih napis MILI-TARKANZLEI SEINER MAJESTAT, bi mislil, da se je zmotil in nehote zašel v uredništvo kakega vojaškega časopisa. Krtačni odtisi na pralni mizi obersta Freisinga, zasluženega člana načelstva telovadne zveze Tu rn k reis Deutschosterreich in sourednika telovadnega časnika Deutsehosterreieiiistlie Turnzeitung dajejo oberstovi pisarni tak videz, čeprav vse to s službo, ki jo oberst opravlja v obveščevalno-varnostnem oddelku vojaške pisarne njegovega ce-sarsko-kraljevega veličanstva, nima nobenega opravka. Toda uradni čas se še ni začel, a četudi bi se, bi najbrž ne odložil korekturne pole, na kateri je odtisu jen njegov članek »Gebt unserem Volke, vvas sein ist«, namenjen za telovadni žepni koledar »Tui ner-Jahrbueh 1919, 13. Jahrgang«. Članek je izliv njegove globoke patriotske zavesti in pripadnosti nemštvu z vsemi nemškimi »Drangi«, kakršna sta zlasti »Drang nach Osten« in njedgova avstrijsko nemška inačica »graditve nemškega mostu do Adrije« ne samo v smislu državnega posedovanja, marveč predvsem v germanizatorskih težnjah pretopitve vsega nenemškega avstrijskega ozemlja v narodnostno nemško ozemlje. Nemci so ustvarili cesarstvo. Zato je cesarstvo njihovo. Prvi v cesarstvu so in zato imajo pravico terjati, da ostane in res postane nemško, kar so v cesarstvu združili. Tokovi nemške krvi so tekli in iztekli tako v nemškem Vladarstvu kakor tudi v avstro-ogrskeni cesarstvu. »Ja, Str6mex deutschen Blutes ...« Tako, kakor je v svojem članku zapisal. »Der grause Tod vvar unerbittlich und hat gerade unsere Be-sten, unsere Sttirmer und Driinger, nicht gesehont, gallt es doeh liberali dort, wo -lie Schlachten am heissesten tobten. in deutscher Treue, mit deutsc .em Mut, deutscher Kralt und Zahigkeit unsere Fahnen zum Sieg^ fiihren. Schmerzlich vverden vvir liebe B:i'der in unseren Reihen vermissen und vor aliem vvird uns ihr Werken und VVirken fiir Heimat und Vaterland lehlen.« Tako prebira krtačni odtis zadovoljen nad stavki, s katerimi je počastil padle turnvereinovce, ki so se odlikovali povsod, kjer so besnele najhujše bitke, odlikovali v zvestobi nemštvu z nemško požrtvovalnostjo, z nemško močjo in zagrizenostjo, z lastnostmi, s katerimi nosijo cesarske zastave k zmagi nad sovražnikom. »Soli es da kcinen Ersatz geben, keinen Ersatz fiir ali die Braven, die um deutsche Ehre vvillen ihr Leben liessen, als Siavven, Franzosen und VVelsche gegen das Deutschtum zur Vernichtung ausholten?« Da, kdo bo nadomestil vse, ki so položili življenje pred sovražnikom, kakršni so Slovani, Francozi in Lahi, vsi, ki so se zakleli proti nemštvu. Zato morajo imena, ki spominjajo na te sovražnike, enkrat za vselej izginitii s tal, ki jih poseduje vladajoči nemški narod v Vladarstvu in avstro-ogrskem cesarstvu. Tuja imena morajo postati nemška in ljudje, ki jih nosijo Nemci, pravi Nemci. Sedanji in prihodnji rodovi nemškega ljudstva sc morajo prizadevati, da se bo to zgodilo. »Gevviss!« je zapisal in povedal, kako naj bi nadomestili v vojni prelito nemško kri: »Neue Gesehlechter sollen dem dteutschen Volke erstehen zum Heil und Segen, vvcnn alle jene, die hetrte siavvi-sche, franzosisehe und vvclsche Namen trapen, im Herzcn aber durch Eeziehung, Gesinnung und Bildung und durch Blutmiseliung deutsch, kerndeutsch im VVesen sind, cietitsche Namen annehmen-.« Da, tako je! Treba bo za zdravje in blagoslov nemškega ljudstva spremeniti vse. ki nosijo slovanska, fracoska in laska imena, spremenili z vzgojo, mišljenjem in izobraževanjem in seveda tudi s primesjo nemške krvi, da bodo postati po srcu nemški, do jedra nemški. Po Prešernovih stopinjah Anton Muhovec - pesnikov stari stric Vse kraje, za katere je sporočeno, da je pesnik tamkaj bival aH jih jo le obiskal, sem si na svojih prcšer-novskih poteh že ogledal in tudi pisal o njih. Le o Stebnju na Koroškem še nisem spregovoril. To pa zaradi dveh razlogov: da je Prešeren v času svojega bivanja v Celovcu, kjer se je v prvi polovici 1. 1832 pripravljal na odvetniški izpit, tudi utegnil obiskati ljubljenega starega strica Antona Muhovca v Stebnju — je za zdaj le domneva. Nekateri prešernoslovci menijo namreč, da tako na rodbino navezan človek, kot je bil pesnik, ne bi opustil priložnosti obiskati poleg starega strica še sestro Jero, ki je tedaj služila pri Muhovcu. Tako piše France Kidrič: »Morda je upravičena tudi domneva, da je Prešeren sam ali pa z bratom bogoslov-cem Jurijem vred obiskal iz Celovca katerikrat še strica Muhovca v Stebnju.« Drug razlog, zakaj še nisem bil v Stebnju — in koli-kot vem, tudi kak drugi raziskovalec Prešernovega življenja tamkaj ni bil — pa je zelo preprost: nisem vedel, za kateri štebenj gre... Na Koroškem je cela vrsta Šteb-njev — uradno: Sveti Štefan — opreti pa sem se mogel le na Lenkino besedo, ki jo je pesnikov rodoslovec Tomo Zupan vestno zapisal: »Anton Muhovec so se s Polzele na slovensko Koroško v Štebenj (St. Stephan urtter dem Feuersberg) preselili. To je bilo kake tri ure peš nad Veliko v cem.« KOROŠKI ŠTEBENJ Pa sem šel na pot — sprva na zemljevidu, potem v pokrajino. V mislih sem imel besedico »nad Velikovcem«, torej nokje severno od tega kraja. Res, natanko na severu, nad Velikovcem je sv. Štefan, tik pod Svinško planino, blizu poti, ki vodi na Djekše. Toda ta kraj ni oddaljen tri ure hoda od Veli-kovca, niti uro ne. Pa tudi kake gore »Feuersberg« ni v bližini. Severno od Velikovca so še drugi Štebnji in Sv. Štefani — toda zelo oddaljeni in že v nemški Koroški pa tudi kakega »Feuersberga« nisem našel ob teh imenih. Naprosil sem zato prijatelje v Celovcu, da bi pogledali v kpke »tare imenike ali leksikone in poiskali izmod številnih štebnjev onega, ki bi ga rad našel. In res, kmalu sem dobil sporočilo: Muhcvčov Štebenj je bri Globasrrci, sodom kilometrov vzhodno od Dobrle ■ mi vesi. V starem imeniku krajev je za ta Štebenj tudi zapisano »St. Stephan unter dem Feuersberg«. In tako me je zavedla moja šolska učenost, ki pod besedieo »nad« razume le severno smer. Preprost človek, kj živi v naravi, pa meni, da je nekaj nad, če je više proti goram, vzpstinam. Štebenj pri Globasnici (stare knjige govore le o Klobas-nici!) je, iz Velikovca gleda-j no, res na robu Pod june, ki tod prehaja že v predgorje Savinjskih Alp. No in tako sem dne 11. septembra t. 1. končno le obiskal moj pravi Štebenj. Tu je res še vse slovensko. Spada pa sedaj Štebenj pod globasni-ško župnijo. Četudi ima prekrasno renovirano cerkev s številnimi zlatimi baročnimi oltarji in s posluhom restav-riranimi freskami iz 16. stoletja. Okrog cerkve je lepo negovano pokopališče. Tu sem iskal in iskal — a groba Antona Muhovca nisem našel; tudi kake plošče ne. Navada je namreč, da z opuščenih grobov starih župnikov ohranijo vsaj nagrobne plošče in jih vzidajo v cerkven zid. Kaj so na moža, ki je službo tu vestno opravljal do svoje smrti dne 14. novembra 1838, povsem pozabili? S sedanjim globasniškim župnikom g. Francem Pošom, ki tudi v Stebnju opravlja cerkvene obrede, bova stvar še raziskavala, da bi to dognala vsaj do 130-lctnice Muhovče-ve smrti, ki se je bomo spomnili to jesen. MUHOVCEV ROD Poglejmo zdaj bolj natanko, kako je z Muhovčevim rodom, ki je nedvomno imel močan vpliv — sprva na pesnikovo mater — pozneje, predvsem kot moralna opora tudi na njenega sina samega. Francetova mati je bila hči .akoba Svetine in Jero rojene Muhovec. Jera je imela tri brate: Tomaža Muhovca (1734. 1808), ki je postal pozneje redovnik. Antona Muhovca (1746-1838) in Blaža Muhovca (1748-1789), dekana na Gorjah pri Bledu. Najmlajši Jerin brat Blaž Muhovec je poslal svojo nečakinjo Mino (ne sestro, kot zmotno piše v SBL) v Beljak, da bi se tamkaj šolala in naučila nemško; pozneje jo je menda poslal še v Ljubljano. Stric Blaž je tudi posojal nečakinji Mini nemške knjige — skratka, skrbel je, da so je cčitno nadarjeno kmečko dekle izobrazilo. In tako lahko rečemo, da je bila Mina Svetina, pesnikova mati, za one čase, kot ženska, zadosti izobražena in je kot taka veljala v domači vasi Žirovnici, pozneje tudi v Vrbi, kamor se je 1. 1797 primožila, pisati je znala pisma, čitati slovensk: in nemški pa tudi cerkvene in druge obredne pesmi je pela vedno naprej, kot prva pevka v fari. — V tem pogledu je daleč prekašala moža Šimna, ki se je raje posvečal gospodarskim rečem in za kake druge reči ni imel posluha. A vrnimo se sedaj k Antonu Muhovcu, ljubemu pesnikovemu staremu stricu, stricu Francetove matere. Anton Muhovec je bil ob pesnikovem rojstvu župnik v Ihanu. Od 1. 1805 je župniko-val v Tunjicah, 1. 1812 pa ga najdemo v Komendi pri Kamniku, še istega leta je zapustil to faro ljubljanske škofije in se umaknil, bržčas zaradi nerazumevanja s Fran. cozi, ped duhevsko oblast lavantinskega škofa na Štajersko. Tu je služboval po raznih farah. najdlje v Polzeli, kjer ga je tako rad obiskoval študent France. — Odtod je Antona Muhovca vodila duhovska pot na Koroško, v bližnji Štebenj pri Globasnici, kjer je utrujeni mož našel svoj mir. Umrl je 14. novembra 1838, v starosti 92 let. O pesnikovi najstarejši sestri Jeri in njenem bodečem možu Primožu Ambrožiču, ki sta oba služila pri Muhovcu v Stebnju, bo stekla beseda kdaj drugič. Pač pa moramo sedaj slišati še laskavo oceno, ki so jo dali Antonu Muhovcu njegovi cerkveni predstojniki: da uživa zaupanje vernikov, ljubezen župljanov ter živi neoporečno in zgledno. VNET POPOTNIK Pisali smo že večkrat o Prešernu-popotniku: kot dijak je sam ali pa z bratom Jurijem kaj rad »skočil« h kakemu stricu. Zdaj v Borovnico k stricu Jakobu, potom spet na Savo pri Litiji, v poznejših letih k stricu Jakobu na Šmarno goro, k stricu Francu pa na Goričieo. S svojim šefom doktorjem Cro-bathom, včasih tudi s Kaste-licom, se je rad podal na deželo: v Stično, Bistro, ško-fjo Loko, Jeterbenk, Dob, Moravče, s prijateljem in mentorjem Čopom je bil pri Savici, v St. Rupertu, s Slomškom je potoval iz Celovca v Blatograd k slovečemu slavistu Urbanu Jarniku, na Bled je šel zaradi poslov k oskrbniku škofijskih posestev Ull-richu, v Vrata pod Triglav je šol z jeseniškim fužinarjem Ruardom in še nekaj krajev bi lahko še našteli, kamor so kdaj vodile pesnikove stopinje. Vendar nas v današnjem zapisu zanimajo najbolj one poti, ki so vodile Prešerna k staremu stricu Antonu Muhovcu. Tu se moremo opreti predvsem na besede, ki jih jo narekovala najmlajša pesnikova sestra Lenka častitljivemu raziskovalcu Prešernove »sorodovine«, profesorju Tomu Zupanu (ki je bil s pesnikom tudi sam v daljnem sorodu). Pa poslusajmo sedaj izvirno Lenkino pripoved v njenem starinskem jeziku (bilo ji je tedaj že 78 let): »Na Podzalji (t. j. Polzela!) je bil Frence pri fajmoštru Antonu Muhovcu trikrat. V prvo z materjo, v drugo in tretje sam. In to bolj v poznejših latinskih šolah. Ta Muhovec, kedaj fajmešter v Komendi, so bili Muhovčev iz Žirovnice: naše matere stric« »Enkrat sta na tej poti z Andrejem Valantom vkup zadela. Andrej Valant je bil doma pri Konjdčarju na Mi-* šačah in s starim stricem Antonom Muhovcem prav tako v rodu, kakor mi Ribičevi. Naša mati, Mina Prešeren-Svetinova, so mu bili teta. — Valant je rekel Francetu, ko ga je ta dohitel na poti: Zakaj si se tako lepo napravil? Frence nato njemu: K enemu stricu se tudi ne sme tako umazan priti. Valant je bil iz dobre hiše in pa od rojstva precej na dobiček. — Ko sta prišla oba vkup k Muhovcu, so se obrnili stric k Valantu in mu rekli: »Giej, Frence se je tako lepo napravil, zakaj pa ti vselej prideš kakor kak stari stric svojega bistrega nečaka, izpričuje tole sporočilo, ki nam ga prav tako posreduje Lenka: »Kakor vselej, je bil Frence moral v sedmi šoli dobiti vse eminenc (t. j. -odlično); le v zadržanju (t. j. vedenju) prvi red. Povedal jc Frencs to staremu stricu in rekel: To je pa potem tako, kakor da bi bil jaz kak lump; tega pa nečem. Stari stric so nato šli k prefezarju in ga vprašali: Kaj pa je naredil? Nič — je odvrnil prefezar — le samo klobuk malo bolj pokoncu nosi. Potem je v posvetu (t. j. na konferenci) rekel tožniku prefezarju eden prefezarjev: Boste morali spričati: zakaj da mu hočete dati le prvi red. Nalo je Frence tudi v zadržanju dobil mali eminenc; akcezit. Tisti »prefezar«, ki ga jf klobuk na Francetovi glavi tako motil, pa je bil Jožef Dagarin . . . Torej oni mož, ki je kot poznejši kranjski dekan skušal umirajočega pesnika vrniti cerkvi. Smemo pa po vseh sporočilih trditi, da sta edinole Francetova stara strica Anton Muhovec in Jožef Prešeren podpirala njegovo odločitev za posvetni stan. Edina od vsega sorodstva . . . Poslusajmo še enkrat Lenko, kaj pravi o tem liberalnem mišljenju enega od pesnikovih starih stricev Jožefa Prešerna; »Frence je bil toliko pri stricih, da je natančno poznal duhovske vesele pa tudi težavne ure. Zato je sam v sebi sklepal, da ni za duhovski stan. Tudi so mu stari stric Jožef rekli, še predenj je šel na Dunaj: če ne boš veselja dobil za duhovski stan, ti bom jaz pomagal. Te starega strica besede smo tako razlagali doma, da sta bila s starim stricem zavoljo V°'i klica zgovorjena. Ce bi W tudi zelo radi videli, da j6 duhoven, so vendar le t0 želeli, da bi bil Frence v V°~ znojem življenju srečen. Mati so pa zmiraj trdili, da Jj — če ga tudi sedaj ne veseli na duhovstvo — tega lahko navadi. Saj so imeli tri strice duhovnike — brata PrJ Muhovcu v Žirovnici, kjer $° bili mati doma. V Vrbi, ■ ložili' mor so se k Ribiču vvlvn WM ! sta billa tudi dva Štebenj pri Dobrli vesi na Koroškem berač? To je Frence pravil, da so mu tako rekli — Andrej Valant je v Kameniku vmrl kot vpokojen duhovnik leta 1882.« UPORNIŠKI KLOBUK »Strašno radi so Frenccta imeli ta stari stric Muhovec. — Ko sta bila mati in Frence na Podzalji, so materi stric Muhovec rekli: »To ima Frence glavo! Taka bistra glava bi moral biti prefezar. Sploh eno veliko službo mora dobiti, da bo kaj opraviti imel s tako glavo.« Kako rad je imel Jožef Prešeren, drugi pesnikov Vrbe brata duhovna. In iz < ^ Boštijanov stari stric stare matere brat, tudi d1 £j ven. Vsi ti šesti so bili a^0 duhovni. Zato so mati c^.c rekli. Bila sta torej stari ^ Jožef in naša mati v m- vsak svojih misli.« Drugi stari stric Anton -hovec pa je kot smo poveda^ v enem od prejšnjih pogla™' materi kar naravnost sVC dva transistorja. J- V- V nekaj stavkih streMr^6 ~~ Zadnje strelsko tekmovanje, ki ga je priredila vel'k ^P*2*113 v Cerkljah je pokazalo, da je za ta šport ša ' K.zamrnanJa- Toliko ekip še ni nikoli nastopilo. Najbolj-ja Je "a ekipa krajevne organizacije socialistične zveze. Osta-p0 m^sta so si razdelile strelske ekipe rezervnih oficirjev, Meri3"16 m^'ce v Cerkljah, gasilci, avtomoto društvo in drugi. a Posamezniki je bil najboljši Alfonz Kern. -an nernJ'da ^e V kozo,cin — Kljub deževnemu in razmeroma hlad-j0 >u semenu v začetku jeseni je ajda dozorela. Kmetje so četrta detelja, na dobro pognojenih travnikih tudi Letrta otava. -B. B. Lesce — v okviru kluba ljudske tehnike v Lescah je naj-ven prometni krožek. Lepo imajo urejen prometni b°li delo kotič T"v#vcu prometni KrozeK. Lepo imajo urejen prometni s n katerem so miniaturne ceste, vozila in križišča nirnr ki jih pogosto preizkušajo na Šobčevem bajerju. 'etos°Z^ ^artu,iek — Klimatsko zdravilišče Franc Rozman je ten posla'° gostišče odprtega tipa. Z letošnjo sezono, pa Sezon" Vrcrne ni ml° najbolj ugodno, so -zadovoljni. Tudi po Za ■ lrnaJ° še vedno goste, največ seveda proti koncu tedna. 2asejlrns^° sezono jim ni treba skrbeti, ker imajo že vse Čjje .cno- Največ gostov pričakujejo iz Italije, Zahodne Nem-Pop ^Vstr'Je- Za svoje goste bodo še zboljšali smučarske ^Piko novo nrejenem smučišču pod Crnim vrhom pod 1Tl0rn B ^rcc*''* pa bodo tudi drsališča za mladinskim do- Zahvala Ob izgubi naše drage sestre Cirile Beranič čutimo hvaležno dolžnost, da se iskreno zahvalimo 2a dobrotno pomoč gospodu primariju dr. Hafnerju l"v8' ^ajevicu, vsem osebju v odd. bolnišnice, v ekarni, kuhinji, pralnici in šivalnici. Vsem najlepša hvala, ki so jo spremili na zadnji P°ti, darovali vence in cvetje. Hvaležne sestre iz Brezij Roblekov dom z novim pokrivalom Roblekov dom na nadmorski višini 1757 m so postavili planinci 1936. leta, toda med vojno so ga Nemci zažgali. V njem je 48 ležišč, oskrbovan pa je od junija do oktobra. Da je dom zelo priljubljena planinska postojanka, se vidi iz knjige gostov, v katero se je samo letos podpisalo 2500 gostov. Dom bo še naprej zvesto služil namenu. To pa po zaslugi planinskega društva Radovljica, ki nenehno bdi nad vzdrževanjem planinskih postojank. Na Roblekovem domu so letos popoloma zamenjali strešno kritino, prepleskali zunanje stene, obnovili ograjo okrog doma in pobarvali žlebove. Za obnovitev so dali prek 2,5 milijona S din. Planinsko društvo Radovljica upravlja s štirimi planinskimi postojankami. Te dni nameravajo na Valvasorje-j vem domu zamenjati počene salonitne plošče na strehi. Za vzdrževalna dela na domu na Goški ravni so v dveh letih porabili prek 5 milijonov S din. Tudi Pogačnikov dom pri Kriških jezerih čaka na obnovo strehe. Toda planinsko društvo Radovljica finančno ne zmore opraviti vseh potrebnih, da ne rečemo nujnih del pri vzdrževanju planinskih postojank. Zato bo društvo pripravilo elaborat in sestavilo listo nujnih del ter s to problematiko seznanilo planinsko zvezo Slovenije. J. Vidic Imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1969! Spominjal jih bo domačnosti in jim prinesel v besedi in sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro izbrano darilo! Koledar bo izšel že koncem oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bil tako zgodaj razprodan, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra. Naročila sprejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva l/II. Telefon: 21-234 Tatvine umetnega usnja v Standardu Pretrgana je samo ena nit V podjetju Standard v Kranju so pri dnevni kontroli proizvodnje že dlje časa opažali, da primanjkuje po več deset metrov umetnega usnja. Čeprav bi primanjkljaj lahko pripisali napaki v merjenju ali odpadkom, pa je vendarle stalen primanjkljaj postal sumljiv. Jasno je bilo, da desetine obdelanega in neobdelanega umetnega usnja zapuščajo tovarno pri stranskih vratih. O tem je šel že nekaj časa glas po Kranju, vendar dolgoprstne-žev, ki so kradli na škodo kolektiva, do pred kratkim niso odkrili. Odločilna je bila nepazljivost. Delavec, ki je zaposlen v Standardu, je pri znancu opazil večji kup umetnega usnja. Vse skupaj se mu je zdelo sumljivo — in klob- Nesreče v zadnjih dneh Zaradi prehitre vožnje po cesti četrtega reda pri Trbo-jah se je v petek, 4. oktobra, zaletel v betonski nosilec električnega droga ob cesti voznik osebnega avtomobila Stanislav Muren. Voznik je bil pri trčenju huje ranjen, na avtomobilu pa je škode za okoli 15.000 N din. Zjutraj okoli šeste ure je na cesti tretjega reda v Cerkljah 76-letna Marija Bergant šla čez cesto tek pred kolesarko Rozalijo Koprivnik. — Kolesarka je Bergantovo zadela, tako da sta obe padli. Bergantova se je pri tem hudo raniila, Koprivnikova pa lažje. Šestletni Tomaž Gregorc je v soboto, 5. oktobra, popoldne nenadoma prečkal cesto pred avtomobilom, ki ga je vozil Franc Brankovič. Avtomobil je otroka zadel, tako da je ta obležal s hudimi ranami. Nesreča se je pripetila v križišču Oldhamske ceste in ulice Moše Pijada v Kranju. Na cesti prvega reda v Lescah pri letališču je v nedeljo trčil zaradi prekratke varnostne razdalje voznik osebnega avtomebila Miro Destovnik v avtomobil, ki ga je vozil Alojz Bartol. Pri trčenju " je Bartolovo vozilo odbilo v levo, kjer je zadel v nasproti vozeči avtomobil Janeza Ferjana. V nesreči je bila huje ranjena Marija Destovnik, medtem ko sta bila voznik Bartol in njegov sopotnik laže ranjena. Skupne škode na avtomobilih je za 30.000 N din. V Gozd Martuljku sta v soboto trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Vid Mesaric iz Ljubljane in pa Oto Pernat. Nesreča se je pripetila, ker je Mesaric vozil po sredini ceste. Škode na avtomobilih je za 8000 N din. Zaradi vožnje v ovinku po levi strani se je v nedeljo popoldne pripetila nesreča na cesti tretjega roda v Sp. Gorjah. Leopold Mulej je vozil osebni avtomobil nemške registracije. V ovinku je trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Peter Simondč. Potniki v Simoraičevem avtomobilu so bili laže ranjeni. Simoni-čeva hčerka sj je pri tem zlomila roko. Voznik Mulej je vozil vinjen, škode na avtomobilih je za 10.000 N din. L. M. čič se je začel odvijati. Krasti v novem Standardo-vem obratu niti ni bilo tako težko. Stari obrat je ograjen in ima čuvaja. Novi obrat sicer ima ograjo, vendar je mogoč izhod pri zadnjih vratih, posebno ponoči. Kritje noči je izkoriščal za tatvino Bilbija Sveto, rojen 1935, delavec v Standardu, v novem obratu. Kos umetnega usnja je najprej vrgel čez ograjo, nato pa je odšel iz obrata, usnje pobral ter ga odnesel v svoje stanovanje. Stanuje namreč v tovarniškem bloku tik zraven novega obrata. Usnje je jemal, kadar je delal v nočni izmeni. Umetnega usnja seveda ni uskladiščil v svojem stanovanju, saj preiskovalci niso našli pri njem niti koščka. Zjutraj je navadno najel aH naprosil kakega znanca z avtomobilom, da bi mu robo prepeljal drugam. Največ je vozil v Jenkovo tapetniško delavnico oziroma stanovanje. Jenkov zet Jože Pišek je bil namreč eden večjih odkupo-valcev ukradenega umetnega usnja. Med preiskavo je Pišek dejal, da je usnje kupil v Skofji Loki, sicer pa da je usnje šoštanjsko in ne iz Standarda. Standardovi strokovnjaki pa so potrdili, da je usnje prav njihovo. Del usnja je Pišek predelal v tapetniški delavnici, del pa ga je prodal po višji ceni, kot pa ga je dobil od Sveta Bilbije. Posel je cvete! vse dokler ni neki kupec postal nepazljiv: robo je videl delavec iz Standarda. Pišek in Bilbija sta sicer valila krivdo drug na drugega. Bilbija trdi, da ga je h kraji nagovarjal Pišek. ta na pravi, da mu je Bilbija sam predlagal kupčijo. Naj bo kakorkoli že, tovarna je bila samo v tem primeru oškodovana za okoli 500.000 starih din. Na podoben način izginja umetno usnje še vedno iz tovarne. Pretrgala se je samo ena mreža. V tovarni še vedno opažajo, da usnja zmanjkuje. L. M. SREDA — 9. oktobra 1958 Prodam Prodam PUJSKE. Zupan Ivan, Smokuč 5, Žirovnica 4835 Prodam KRAVO z drugim teletom. Zapoge 15, Vodice 4913 Malo rabljen ŠTEDILNIK gorenje na drva prodam za 150 N din. Kokalj Anton, Tomšičeva 93, Jesenice 4924 PEČ termo II ugodno prodam. Slivnik, Sp. Gorje 17, Bled 4925 i!:illll!l!!IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII!llllllltlll DVOSOBNO STANOVANJE lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi hišo aLi vikend. FoižčiiC številko 10 revije Naš dem. ki je lahko ključ do vršega novega stanovanja. iiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuii Prodam PLETILNI STROJ regina - dvojni. Pikon, Titova 89, Jesenice 4825 Prodam suhe smrekove PLOHE, 300 žlindrinih zidakov 40x30x20, 100 kosov molita 12, PUNTE in BANKINE. Mravlje Peter, Skofja Loka, Mestni trg 3 ' 4926 Prodam 800 kg KROMPIRJA cvetnika. Mrak. Jezerska cesta 98, Kranj, Gorenje 4927 MOTOR NSU maksi 175 cem prodam. Dvorska vas 36, Begunje 4928 Predam ŠTEDILNIK gorenje, visečo kuhinjsko OMARO in 3 FOTELJE. Frlie, Britof 140, Kranj 4929 Štiri BIKCE prodam. Polj-Sica 4, Podnart 4930 Poceni prodam rabljeni VW standard. Ogled popoldan od 15. — 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4931 VALILNICA V NAKLEM pri Kranju prodaja vsak torek, sredo in soboto 2 do 3 mesece stare jarčke, pasme leglu, n po 13 N din za 1 kom. Prodam 400 kg drobnega KROMPIRJA in 4 dobro obranjen« OMARE. Šenčur 1 4932 Jelo ugodno prodam 40 m: bukovega PARKETA I. vrste. Burjek Franc, Pot za krajem 12, Kranj 4933 8 PUJSKOV, 6 tednov starih, prodam. Zg Brnik 67, Cerklje 4934 Prodam 100 kosov OPEKE monta 12. Kranj, Jezerska cesta 72 4935 Poceni prodam KRMILNO PESO, REPO, KOLERABO-rumeno in nekaj OVSA. Naslov v oglasnem oddelku 4936 OTROŠKI VOZIČEK-kom-biniran italijanski - prodam. Por, Ljubljanska cesta 21, Bled 4937 Prodam registriran MOPED za 95.000 S din. Mcd-vešek. Hrastje 79, druga uiica. 4938 KROMPIR dizere za seme (roza) 300 kg prodam. Nak-le 4. telefon 22176 4939 Prodam kompletno opravo za samsko sobo. C na Klanec 49, Kranj 4940 Ugodno prodam novo PEČ za centralno kurjavo 3.7 m: (na trdo gorivo). Kranj, Cankarjeva 10 4941 Prodam PUNTE. Ren ko, Hafnerjeva pot 21, Kranj -S t raž išče 4942 KUPIM Kupim rabljeno manjše gradbeno DVIGALO. Resman Zgoša 23, Begunje 4943 LUTZOVO PEČ, novejšo, manjšo kupim. Ponudbe pod »Kranj« 4947 Ostalo V službo sprejmem ŠIVILJO z nekaj prakse za šivanje pletenih izdelkov. Plača po dogovoru. Informacije vsak dan od 7. — 19. ure. Strojno pletilstvo, Jakopič Mira, Bled, Planinska e. 9 4898 FRIZERKA - BRIVSKA pomočnica, dobra moč, dobi zaposlitev takoj. Tomin Majda, Škofja Loka, Mestni trg 37 4944 Ponovno obveščam tovari-šico, da pride po DEŽNIK, katerega je pozabila za časa gor. sejma v gostilni Trebeč Pri mostu 4945 Igubil sem v soboto večjo vsoto DENARJA v modri kuverti. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v oglasni oddelek 4946 Izgubil sem OČALA v avtobusu od Lesc do Kramja. Prosim najditelja, da jih proti nagradi pošlje na naslov, ki je na vrečki. 4948 Našel sem moško KOLO. Dobi se Britof 26 4949 KINO Kranj CENTER 9. oktobra amer. film PROSTOR NA SONCU ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CROU-SOE ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CROU-SOE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 9. oktobra amer. film PLAČILO ZA STRAH ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra nem. barv. CS film VELIKA KACA ob 16. uri, amer. film PROSTOR NA SONCU ob 18. in 20. uri 11. oktobra nem. barv. CS film VELIKA KACA ob 16. uri, amer. film PROSTOR NA SONCU ob 18. uri Siražišče SVOBODA 9. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CROU-SOE ob 20. uri Kamnik DOM 9. oktobra italij. farv. film REVOLVERAS KLEJ ob 18. in 20. uri 10. oktobra francoski film DNEVNIK ZENE V BELEM ob 18. in 20. uri 11. cktobra francoski film DNEVNIK ZENE V BELEM ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 9. oktobra amer. barv. CS film PROKLETA SREČA ob 18. in 20. uri 10. oktobra smer. b?rv. CS film PROKLETA SREČA eb 18. uri. italij.-amer. barv. CS film UBIJTE DZONIJA RINGA ob 20. uri Sindikalne športne igre V nadaljevanju sindikalnih športnih iger v malem nogometu so se v soboto na pomožnem igrišču na športnem stadionu v Kranju pomerile ekipe Exoterm II, Iskra II, Tekstilindus, IBI, Standard in LIK. V ponedeljek pa so se srečale ekipe Iskra I, Kovinar, Sava, Puškama, Projekt in Kovinsko podjetje. Rezultati: Exoterm II : Iskra II 0:!, Tekstilindus : IBI 0:0, Standard : LIK 2:0, Iskra I : Kovinar 3:0, Sava : Puškama 0:1, Projekt : Kovinsko podjetje 0:0. Lestvica: A skupina B skupina Iskra II 6 4 2 0 10:1 10 točk (+9) Standard 6 3 2 1 7:4 8 točk ( 1 3) LIK 6 3 2 1 6:5 8 točk ( + 1) Tekstilindus 6 1 4 1 5:3 6 točk (+2) IBI 6 1 3 2 2:3 5 točk (-D Elektro 6 0 3 3 1:8 3 točke (-7) Exoterm II 6 1 0 5 2:9 2 točki (-7) Puškama 6 5 1 0 9:1 11 točk ( + 8) Sava 6 3 3 0 6:4 9 točk H 2) (+3) Projekt 6 1 5 0 3:0 7 točk Kovinar 6 2 2 2 5:5 6 točk (0) Iskra I 6 2 1 3 5:6 5 točk (-D Kovinsko podjetje 6 1 1 4 3:8 3 točke (-5) Tekstilni center 6 1 1 4 5:12 3 točke (-7) Zaradi slabih vremenskih pnlik pa se jc prireditelj odločil, da bodo danes (sreda), v četrtek in petek finalna tekmovanja. Tako se bodo danes popoldne za 13. in 14. mesto pomerile ekipe E.\oterm II in Tekstilni center, za 11. in 12. mesto Elektro in Kovinsko podjetje in za 9. in 10. mesto IBI in Iskra I. V četrtek pa se bodo za 7. in 8. mesto pomerile ekipe Tekstilindus in Kovinar, za 5. in 6. LIK in Projekt in za 3. in 4. mesto Standard in Sava. Finalna tekma, kjer se bosta za 1. in 2. mesto pomerili ekipi Iskra II in Puškama, pa bo na sporedu v petek ob 16. uri na pomožnem nogometnem igrišču na športnem stadionu v Kranju. Prireditelj vabi člane sindikalnih organizacij in druge, da si ogledajo ta nedvomno zanimiva tekmovanja. A. Ž. 1 11. oktobra italij.-am. barv. CS film UBIJTE DZONIJA RINGA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 9. oktobra franc. barv. CS film FURIJA V BAHII 10. oktobra ameriški film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL 11. oktobra amer. barv. film MARY FOPPINS Jesenice PLAVŽ 9. oktobra amer. film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL 10. in 11. oktobra ameriški barv. film ZAVEZANIH OCI I Dovje-Mojstrana 10. oktobra ital.-špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR Kranjska Gora 10. oktobra franc. barv. CS film FURIJA V BAHII Lesno industrijsko podjetje »Cešnjica«, Železniki razpisuje javno licitacijo za prodajo zemljišča na parceLi številka 791/4 k. o. Studeno in zidani del žage (kurilnica) na stavbni parceli 64 k. o. Studeno. - Licitacija bo v soboto dne 12. okt. 1968 ob 10. uri na kraju samem. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, K°" roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-8G9; uprava lista, to»-looglasna in naročnišk* služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena P»sf meznih številk 0,40 N dj° — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda M do 1 N din. Naročnik« imajo 10 % popusta. Nc" plačanih oglasov ne oD" javljamo. SODELUJE NA I. SEJMU OBRTI IN OPREME V KRANJU OD 12. DO 21. OKTOBRA 1968 0 Velika izredno ugodna ponudba 0 Sejemski popust 0 Prodaja na potrošniško posojilo do 10.000 N din 0 Posebni 10 % popust pri plačilu s tujo valuto A Dostava na dom Pohištvo, TV in radio aparati, peči na olje, el. štedilniki, pralni stroji, zavese, preproge, odeje, zimsko toplo perilo, volnene pletenine, volna konfekcija, klobuki reklamna prodaja čokolade, jetrne paštete, sardin, okrepčila in poživila v lastnem bifeju. nmm GLAS * 11. »tran Atletsko prvenstvo SFRJ za ekipe mladincev Z oslabljeno ekipo peti Kranjski Triglav je v nedeljo na državnem prvenstvu atletskih ekip starejših mladincev v Ljubljani osvojil peto mesto. Čeprav so upravičeno pričakovali višjo uvrstitvev, tudi doseženo mesto pomeni lep uspeh. Kranjski atleti so tokrat nastopili precej oslabljeni, saj sta manjkala dva najboljša člana iz kvalifikacijskega tekmovanja — Drago Zumer in Boris Mokič, ki sta odšla na odsluženje vojaškega roka. Poleg tega v Ljubljano nista prispela sprinterja Starman in Babic, ki sta se dan pred tekmovanjem vrnila s šolskih izletov. Prvo mesto je tudi letos povsem zasluženo osvojila ekipa ljubljanske Olimpije, ki je tako ponovila lanski uspeh iz Kranja. Boljši rezultati kranjskih atletov — 1000 m: 4. Stroma-jer 2:40,0; 110 m ovire: 4. Prežel j 17,00; 4x 100 m: 4. Triglav 4G,9; 2. Hafner 4:23,4; višina: 6. Prežel j 175; palica: 4. Prežel j 320; disk: 4. Napast 35,99; kopje: 4. Ferjan 48.38; kladivo: 1. Pristov 41,76, 4. Lapanja 36,51. Končno stanje točk: 1. Olimpija (Ljubljana) 18.159 ... 5. Triglav 13.430. M. Kuralt 1500 m zapreke ?ll|*Mfcbn^imnMiiniiM...u.mrMM.mH......m,mtmni^ui*tilmiin*mm*Š Koristno srečanje | g • ,y. nedeljo je bilo v športnem parku v Kranju pri- = I ske^^0 sročani'e Pionirskih ekip Triglava in sloven- § I kc.-8a1,<*ru^tva Bct iz Trsta. Pionirji so se pomerili v | I at, ^.r^i in atletiki, pionirke pa so nastopile samo v | I stal Pfstro in zanimivo tekmovanje bo gotovo po- = 1 r r tvrat*'t-i°nam°. saJ so predstavniki obeh strani iz- š 1 v Trstij^0 23 P°vratno srocanJc> ki naj bi bilo spomladi | 5 zm^^'^^^A — v izenačeni in borbeni igri so gostje | I doj9gali s. točko prednosti 30:29 (17:19). Kranjčani so = 1 kon8° V0*1*' v«ndar so nekoliko starejši Tržačani na [ 5 ^ usPeli zmagati. Tekmo sta sodila Milan Rus E 5 » Segš (oba Kranj). L g ]an 7glav: Hribernik 4, šiler 4 Gorenje 2. Prosen, Ka- | I Fra^j31"0 2' vcster, Muraja, Nučič 9, Gostiša 6, Urbane, | 1 RarBor: Francin, Pertot 9, Hrvatic I. 6, Grgič, Sosič i I LjubJntti' Deško- Stoki 10, Sirca 1, Hrvatic II. 4, | i bol^TLETlKA ~~ Predstavniki Triglava so bili precej i 3 6tg ^' " a~spr otn i k in so zasluženo osvojili vsa prva me- I S g*|'. ' Pionirkah je bila najboljša Nada Klemene s E i v' ^"r- prvimi m^sti in odličnim rezultatom pri skoku E š Nno ° ^5'07 m). med pionirji pa je domačin Tone = j ^san zmagal trikrat. | 1 l2 7ReMUltati: Pionirji — 100 m: Osredkar 12.5. Nosan | I i.^4Nuč,č (vsi Tr) 12,8; 600 m: Strel 1:36,8, Vegnuti | S (oh 'TPesko (vsi Tr) 1:40,4; višina: Nosan 155, Prezelj | § jju?./1-) 150, Sosič (Bor) 135; daljina: Osovnikar 5,52, = I 12v>1CD(0ba Tr) 5.37, Sosič (Bor) 4,85; krogla: Nosan § I 33'r;' p°gačar 12,16, Rooss (vsi Tr) 10,96; kopje: Nosan | I 4 'j?' p°gačar (oba Tr) 32.64, Ruzziel (Bor) 32,26; = 1 m Triglav 50,4, Bor 52.1; pionirke — 60 m: Kle- f 1 3o!;nc 8'2- Vidovič (obe Tr) 8,4, Skerlovaj (Bor) 9,0; = I VU-"11 Varmaz SOL Kovic 50,9, Mrak (vse Tr) 55,1; \ I i15,na: Kl«nenc 130, Kovic (obe Tr) 125, Purger (Bor) = I i ' da,Jina: Klemene 5,07, Vidovič (obe Tr) 4,79, Sker- l 1 jj^-1 (Bor) 4,31; krogla: Klemene (Tr) 9,16. Kralj 7,71, j g TOvatin (obe Bor) 7,29; 4x100 m: Triglav 59.0, Bor 64,5. ! I M. Kuralt >n>H]IllHIIliiiiiiii|||i|i|||.||,|||||||||||||,|,(|,|,|t|,,,,|||,,,,,,||I||U,|H||||,e|||,||,I,,|,,|t,||||^ Olimpijska Gimnastika Pred dnevi je izšla dvojna (četrta in peta) številka Gimnastike, edine telesnokulturne revije v Sloveniji. Ta je v celoti posvečena letošnji olimpiadi. Vsak ljubitelj telovadbe bo našel v tej številki skoraj vse pomembnejše rezultate s teh največjih prireditev na svetu. Od 64 strani, ki jih obsega olimpijska Gimnastika, skoraj ni nobene brez spremne ali samostojne fotografije. J. J. Šport v kratkem Nogomet — V republiških ligah so gorenjski predstavniki v nedeljo dosegli naslednje rezultate: Celje : Triglav 2:0 (1:0), LTII : Litija 2:0 (0:1), Tolmin : Kamnik 6:1 (2:0), Kranj : Slovan 3:0 (1:0). Rokomet — Rokomctaši iz Tržiča so spet doživeli poraz. Tokrat so izgubili v Piranu z domačo ekipo s 13:28 (6:14). Kranjske rokometašice pa so doživele že peti zaporedni poraz in so krepko na dnu lestvice. Za lepo presenečenje pa so pripravile igralke iz Selc, ki so v derbiju kola premagale doslej še neporaženo ljubljansko Olimpijo z 10:6 (3:4). Ekipa Selc je tako prevzela vodstvo na lestvici in ima lepe možnosti za osvojitev jesenskega prvaka. Košarka — V moški republiški ligi je v gorenjskem derbiju Kroj v Skofji Loki premagal ekipo Jesenic s 67:53 (26:33). V ženski ligi pa so zmagale Jeseničanke nad ekipo Kroja s 63:37 (24:21). Kranjske košarkarice pa so doživele hud poraz v Mariboru proti istoimenskemu moštvu 34:82 (12:19). Odbojka — V republiški ligi so tokrat nastopili le igralci iz Kamnika. Srečali so se z Mariborom v mestu pod Pohorjem im izgubili gladko z 0:3. Nogometaši Kranja so uspešno startali v drugi republiški ligi in so v nedeljo doma gladko premagali ljubljanskega Slovana. Foto: F. Perdan Dvojna zmaga za SD »Stane Kovačič« Občinska strelska zveza Kranj je s tekmovanjem 66 strelcev z vojaško paško v soboto in nedeljo uspešno zaključila sezono letošnjih tekmovanj. Tekmovanje je prineslo več presenečenj in dobrih rezultatov. Med 20 ekipami je SD »Stane Kovačič« z enim krogom prednosti prehitela drugo uvrščeno ekipo SD Iskra in po desetih letih spet postala zmagovalka tega prvenstva. Prvenstvo občine Kranj je bilo v Preddvoru in je bila poleg množičnosti glavna značilnost še velika izenačenost tekmovalcev. Re zultati: ekipe — 1. SD »Stane Kovačič« 249, 2. SD »Iskra« 248, 3. SD Bratstvo - edinstvo« 225, 4. SD Sava 222, 5. SD »Tone Nadižar« 21S itd. Posamezno — 1. Naglic, 2. Malovrh 3. Lakner, 4. Lom bar. 5. Studen itd. B. Malovrh Smučarji bodo zborovali V dvorani doma sindikatov v Ljubljani bo v petek, 11. oktobra, 16. redna konferenca smučarske zveze Slovenije. Na tem letnem zborovanju bodo smučarski delavci ocenili d_lo smučarske zveze Slovenije v minulih štirih letih, od ka;erih je bilo po uspehih vsekakor najbolj uspešno olimpijsko leto, kjer je smučarski šport dosegel doslej najpomembnejše uspehe v zgodovini smučarskega športa v Jugoslaviji. Smučarska zveza Slovenije je v minulem razdobju posvetila največ pozornosti krepitvi osnovnih smučarskih organizacij, skrbi za dvig strokovnega kadra, mladinskih smučarskih šol ter končno seveda tudi dvig kvalitetnega smučanja in organizaciji vci-jih prireditev. toniih Kolar, član ALC-Le-republiški prvak mo-P'lotov za leto 1968 Republiško tekmovanje pilotov V nedeljo se je na letališču v Lescah končalo tekmovanje za republiško prvenstvo motornih pilotov. Nastopili so tekmovalci iz devetih aero klubov. Z Gorenjske so nastopili piloti iz alpskega letalskega centra Lesce. Vrstni red: 1. Gašper Kolar, 2. Polde Tratar, 3. Ferdo Herlec (vsi ALC Lesce) Hkrati s tem prvenstvom je bilo tudi tekmovanje za memorial Izidorja Ručigaja. Prvo mesto je osvojil Gašper Kolar, drugi pa je bil Ferdo Herlec. V nedeljo pa je bilo v Lescah tudi prvo tekmovanje v akrobatskem letenju. Zal pa so nastopali le tekmovalci iz Lesc. Vrstni red: 1. Janez Pintar, 2. Franc Virnik, 3. Bruno Stular itd. Gašper Kolar, dvakratni zmagovalec, je poklicni letalec ALC — Lesce in je star 31 let. Izpit za jadriličaija je opravil pred 11. leti v Ajdovvščini. J. Vidic Rokometaši Kranja so v nedeljo po dolgem in premagali favorita za prvo mesto ekipo Partizana iz St. Vida. — Foto: F. Perdan G I, AS SREDA — 9. oktobra t9H V dolini pod Poncami je zrasla nova velikanka Prva skromnejša slovesnost bo že 15. novembra, ognjeni krst pa marca prihodnje leto Dolina pod Poncami je bila mirna in tiha. Le na trenutke je veter zmotil tišino in takrat so se zaslišali nerazločni glasovi nekje z vrha skoraj že zgrajene velikanke. Od časa do časa so izza oblakov pokukali redki sončni žarki in starejši izletniki, namenjeni proti Tamarju, so si tako vsaj deloma ogreli premrle ude. Bil je pravi, napol sončen, jesenski dan. S fotoreporter jem sva parkirala kar v izteku nedograjene velikanke. Ob pogledu na odskočno mizo in zaleti-šče največje skakalnice na svetu me je čudno sprelete-lo. V mislih sem preskočil šest mesecev in si skušal pričarati podobo Planice konec marca prihodnje leto, ko bo tod na programu drzni spek-takel; ena največjih prireditev naše Planice. Ko sva s Francijem zrla na vse tri skakalnice, sta se mi 80- in 120-metrska (včasih ve- Marijan Lavtižar likanki) zazdeli prava pritlikavca v primerjavi z novo še ne čisto zgrajeno velikanko. To je torej tista skakalnica, kjer bodo drzni skakalci poleteli precej več kot sito metrov, sem si rekel. Dve drobceni postavi sta se premikali ob zaietišču velikanke. Najbrž bi mi onadva lahko kaj povedala o gradnji. Franci je med tem pridno pritiskal na sprožilec in se hkrati jezil na muhaste sončne žarke. Ni in ni mogel pričakati, da bi bila vsa skakalnica osvetljena v soncu. Kar videl sem ga, kako bi jo rad vsaj za hip pomanjšal, da bi bila slika bolj izrazita. Srce mi je burno utripalo, ko sem se odločal, ali naj se podam na vrh ali ne. Če verjamete ali ne, takle vzpon še poleti niso mačje solze. Dobre pol ure hoda je do vrha. In ko prideš na vrh in ti srce bije kot motor, imaš občutek, da stojiš nad prepadom. Toliko v opravičilo. Sam namreč nisem tvegal vzpona, pač pa so mi drugi povedali, da je pogled z vrha le za dobre živce. Rad sem jim verjel. Ko pa sem se spomnil še pregovora, ki pravi, da gora ni nora, ampak da je tisti nor, ki gre gor, sem si pomiril slabo vest. In tako sva s Francijem čakala, da bosta moža z vrha velikanke prišla v dolino. Ob vznožju 120-metrske skakalnice sva se zaklepetala s skupino delavcev, ki so naju spodbujali, naj si dolino ogledava z njenega vrha. Bih so to Ratečani, ki pod vodstvom Janeza Kerštajna, dolgoletnega sodelavca inž. Stanka Bloudka, že dobro leto pomagajo pri gradnji največje skakalnice na svetu. Ko sva se vračala iz Tamarja, sva ga srečala. Delavci so mu povedali, da sva ga čakala. Bil je Marijan Lavtižar, nadzornik gradbenih del pri skakalnici. Ta dan je ravno slikal posamezne detajle na zaietišču in odskočni mizi. Rad je privolil v pogovor in posedli smo k mizi v kotu gostilne pri Boru v Kranjski gori. »Ali veste koliko stane priprava skakalnice za prireditev?« naju je vprašal Marjan Lavtižar. Odkimala sva. Mislil sem, da bom jaz spraševal in nisem bil pripravljen na takšno vprašanje. »Tri in pol milijona starih dinarjev,« je odgovoril. »To vam povem zato, da boste laže razumeli, koliko je vredno delo, ki ga opravljajo Ratečani pod vodstvom Janeza Kerštajna, ki ste jih prej srečali. To je trdo in odgovorno delo. In če ne bi bilo teh prizadevnih mož, si v preteklosti marsikatere skakalne prireditve ne bi mogli ogledati.« žal Janeza Kerštajna ta dan nisva našla. Nič zato sva si rekla, bova pa ta obisk pri skrbniku skakalnic v dolini pod Poncami prihranila za drugič. In že smo bili sredi pogovora. »Velikanka je tako rekoč gotova. Formalna otvoritev bo 15. novembra letos, tista slavnostna, ko bodo prek nje poleteli prvi skakalci, pa bo marca prihodnje leto. Dela v redu napredujejo In nI bojazni, da bi se kar koli zavleklo. Ko si je pred dnevi to mojstrsko napravo ogledoval predstavnik FIS arhitekt Heini Klopffer, je bil zelo zadovoljen. Izrazil je prepričanje, da bo velikanka dob- ro prestala ognjeni krst, ki bo na programu prihodnje leto.« »Tovariš Marijan, povejte nama prosim nekatere značilnosti te velikanke!« »Investitor je organizacijski komite Planica, projektanta pa sta gradbena inženirja brata Lado in Janez Gorišek (oba sta tudi smučarja in se ukvarjata s skakalnim športom; Janez pa je bil celo večkratni svetovni študentski prvak). Pri gradnji skakalnice, ki je skoraj že gotova, pa so od lanskega junija sodelovala različna podjetja: Vodna skupnost Koper, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana in Splošno gradbeno podjetje Gorenje. Ob tej priliki pa bi se zahvalil za pomoč tudi kapetanu prve klase Rokviću, ki je s kamioni omogočil, da je podjetje Gorenje lahko nemoteno nadaljevalo z deli.« »Povedali ste, da je skakalnica že skoraj gotova. Kaj pa še manjka?« »Nekaj dela bo le še z utrjevanjem doskočišča, popravilom žičnice za skakalce, ureditvijo parkirišč in z gradnjo sodniškega ter televizijskega stolpa. Odločili smo se, da ne bomo zgradili lesenega stolpa, marveč bomo naredili le betonski podstavek, j stolp pa bomo pred vsako prireditvijo sestavili iz železne konstrukcije. To bo precej pocenilo gradbene stroške. Podobno smo se odločili tudi za televizijski stolp. Namesto gradnje tega stolpa, za kar bi potrebovali 30 milijonov starih dinarjev, bomo uporabili kar precej visok bor, na katerem bomo uredili prostor za snemalca. Skratka pomagamo si na najrazličnejše načine, da bi bila gradnja čimcenejša. In kaže, d t nam bo s 120 milijoni starih dinarjev res uspelo vse zgraditi. Seveda s tem denarjem ne bo moč zgraditi tribun za gledalce, pa tudi žičnice za tekmovalce ne bomo mogli podaljšati. Vendar pa računamo, da si bo prireditev marca prihodnje leto lahko ogledalo okrog 120 tisoč gledalcev, pa tudi parkirnega prostora bo dovolj, č« bo treba, bomo za motorna vozila odprli še iztek 120-metrske skakalnice, tako da ni bojazni zaradi težav s parkiranjem. Za skakalce pa smo od zgornje postaje žičnice do vrha zaletišča uredili lCpo pot.« »In kako dolgi skoki bodo mogoči na tej skakalnici?« »Skakalec bo lahko varno skočil tudi 170 metrov. To je po predvidevanjih in tehničnih izračunih najdaljša varna dolžina. Seveda pa ne bodo izključena tudi različna presenečenja. Vsekakor pa sem prepričan, da bodo na tej napravi nekateri tekmovalci močno rušili seda- nje svetovne dolžine. Za lažjo predstavo pa je zanimiv tudi naslednji podatek. Poprečna hitrost tekmovalca na odskočni mzi bo 110 do 114 kilometrov na uro, pri doskoku bo njegova hitrost znašala okrog 90 kilometrov, v spodnjem radiusu pa celo do 140 kilometrov na uro.« Marijan Lavtižar se je tako zagrel, da kar ni mogel končati s pripovedovanjem. Tako rekoč ob vsaki besedi, ob vsakem podatku je kazal, da že več kot leto dni živi s skakalnico. Nič kolikokrat jo je že prehodil vzdolž in počez. Na gradbišču pozna tako- rekoč vsak kamen. Povedal nama je, da v prihodnje ne bo posebnih težav z vzdrževanjem tega objekta. Le prva štiri leta bo nekaj več dela z utrjevanjem zaletišča in robov ob doskočišču. Ko sva tako veliko in še več izvedela o skakalnici, sem pogovor previdno obrnil še na Marijanovo »privatno* življenje. V Kranjski gori ga dobro poznajo. Je namreč smučarski učitelj. Zadnji dve leti je učil na Voglu, to smučarsko sezono pa pravi, da bo preživel v Združenih državah Amerike. Tja bo odpotoval kot član zbora učiteljev smučanja in se bo vrnil šele prihodnje leto. »Kdaj pa boste odpotovali v Združene države Amerike?« »15. novembra bomo t manjšo slovesnostjo odprli novo zgrajeno velikanko, potem pa takoj odpotujem. Žal mi je le, ker marca prihodnje leto ne bom v Planici.« »Ali se kot smučarski učile! j ukvarjate tudi s skakalnim športom?« »Ne. Zelo sem zadovoljen, če med vožnjo lahko skočim okrog deset metrov. Sicer pa na tej skakalnici prav gotovo ne bom skakal. Ne rečem pa, da tudi jaz ne bom skočil 150 metrov, vendar pa ne naenkrat in na skakalnici, marveč med smučanjem 15-krat po deset metrov. Menim, da je tako bolj varno.« Nedvomno so takšni skoki' bolj varni, vendar pa jaz tudi za tovrstne nisem kaj dosti navdušen. Kar se mene tiče, se bolje počutim na trdnih tleh, ne pa nekaj metrov med nebom in zemljo. Tako sva s fotoreporterjem Francijem končala najin obisk in pogovor v dolini pod Poncami. Hkrati pa sva ugotovila, da bo prihodnje leto na sporedu velika planiška prireditev, vendar le s to razliko, da bo to ena največjih tovrstnih prireditev na svetu. V senci le-te, pa bo že 15. novembra letos skromnejša, vendar nič manj pomemb na slovesnost, na kateri bodo pregledali in odprli novo velikanko — največjo na svetu. A. žalar Pogled na planiško velikanko z izteka. — Foto: F. Perdan