Konferenca komunistov
V devetih mesecih še kar uspešno
pred kongresom ZKJ
11. novembra jc bila predkongresna delovna konferenca Zveze komunistov v naši tovarni. Udeležilo se je je 78 članov in gost Boris Butina, sekretar občinskega komiteja ZK.
Konferenca predstavlja zaključek razprav, ki so bile spomladi in poleti, ko smo komunisti obravnavali zaključke V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in VI. plenuma Centralnega komiteja ZKJ. Razprave so obravnavale večino gospodarskih in družbenih vprašanj. Najbolj pa smo se komunisti posvetili samoupravljanju in gospodarskim vprašanjem ter problemom družbenega standarda. V razpravah so se uveljavila nekatera stališča, ki so dominirala tudi v razpravah na predkongresni konferenci. Ta vprašanja so bila predvsem s področja gospodarjenja, investicij, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter samoupravljanja.
LETOŠNJI PLAN BOMO IZPOLNILI
S SKRAJNIMI NAPORI
Proizvodnja v našem podjetju je običajno najmanjša v zimskih mesecih. Letos je bilo stanje še slabše, ker smo šele z aprilom začeli plan dosegati in ga tudi presegati, tako da smo zamujeno delo nadoknadili. Izgube so nastale predvsem zaradi tega, ker je avtomatska linija prepozno prispela v tovarno in nam je povrh tega povzročila precej preglavic z zastoji. V poletnih mesecih jc proizvodnja dosegla višek. 822 milijonov dinarjev je absolutni rekord proizvodnje v tovarni SATURNUS. Tako visok rezultat smo dosegli zato, ker v proizvodnji skorajda ni bilo zastojev. Ni jih pa bilo zaradi tega, ker so bili pripravljeni vsi potrebni materiali. Četudi ne bi letos dosegli plana, so rezultati vseeno sorazmerno lepi, saj smo v 9 mesecih povečali proizvodnjo za 19 odstotkov — merjeno v tonah. S temi rezultati ne smemo biti zadovoljni, ampak sc moramo intenzivneje boriti, da bomo plan dosegli. Istočasno se bomo morali začeti vsestransko pripravljati za proizvodnjo v letu 1965, ki bo zahtevala od nas podobne rezultate, kot smo jih dosegli avgusta meseca letos.
NI VSEENO KAKO GOSPODARIMO!
Res je, da smo letos dosegli ugodne ekonomske rezultate. Ob povečanih osebnih dohodkih in stalno
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz poslovnega poročila za III. tromesečje 1964 vidimo, da smo po vrednosti le za 2 odstotka pod letnim planom, po količini pa za 5 odstotkov. V I. polletju smo bili pod planom za 8 odstotkov po vrednosti, odnosno 14 odstotkov po količini.
Nova avtomatske linija je končno le stekla, žal, zamujenega ne bomo mogli nadomestiti.
Skupni rezultat pa je v letošnjih 9 mesecih boljši od istega obdobja lanskega leta za 29 odstotkov.
Kljub zapozneli usposobitvi nove avtomatske linije je embalaža znatno boljše iz-poOniča plan kot dbrait tehničnih predmetov, ki je dosegel plan z 88 odstotki po __vredlnosti in z 80 odstotki po količini. Ta obrat pa je vendarle proizvedle! za 47 odstotkov več izdelkov kot v istem obdobju lani. Glavna ovira, zaradi katere niso dosegli plana,, so zakasnitve dobav naših kooperantov.
Da je v našem podjetju še precej skritih rezerv, dokazuje zlasti mesec avgust, ko je dosegla proizvodnja celo 822 milijonov din. Seveda so za tak uspeh pogoj primerna naročila, zagotovljeni material in polizdelki kakor tudi ugoden asortiment in soliden plan ter priprava dela.
Boljše izpolnjevanje plana je tudi preprečil izpad planiranih investicij. Velik izpad proizvodnje je nastal
zaradi' pomanjkanja aluminijaste pločevine iz domače proizvodnje in iz uvoza.
Nelikvidnost Narodne banke, ki izvršuje devizno plačilo tudi z večmesečno zamudo, nam povzroča 'težave pri uvozu.
Prodaja ni imela posebnih težav s plasiranjem naših izdelkov. Večje težave je imela zaradi zamude izpolnitve naših obvez do kuippev, ker avtomatska linija ni pravočasno stekla.
Tiskarna — naše najožje grlo v proizvodnji — ni mogla izvršiti vseh litografskih uslug in eloksirati dovolj ploščic.
Prodaja tehničnih aparatov je tudi otežena zaradi reduk-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Obrat v Kočevju - sklenjeno
•	20. novembra je Centralni delavski svet obravnaval možnosti razvoja obrata tehničnih S predmetov v prihodnosti. Investicijska komisija je že pred njim obravnavala elaborate
•	strokovnih služb in ugotovila, da bo leta 1966 sedanji OTP moral delati izključno
•	svetlobna telesa, če bo hotel zadostiti potrebam jugoslovanske motorne in avtomobilske
•	industrije. Po temeljitem študiju je Investicijska komisija predlagala CDS naj sklene,
•	da bomo zgradili oziroma usposobili nov obrat za gospodinjske In termične aparate
•	v Kočevju. Predlog je bil soglasno sprejet.	„	____
Tovarna SATURNUS je bila ustanovljena leta 1921 za 'izdelavo pločevinaste embalaže. Leta 1935 so pričeli izdelovati zvonce in zgošče-vadike za kolesa, lota 1943 električne kuhalnike, I. 1946 električne peči in likalnike, leta 1948 pa so osvojili prvi žaromet in 'svetilke za motoma vozila.
Zaradi (podobne tehnološke izdelave kolesnih delov, termičnih aparatov in svetlobnih teles za motoma vozila se je razvil samostojen (Nadaljevanje na 2. strani)
Preberi tudi ti!
IZVOZ MORAMO TOČNO PLANIRATI
—	2, SKLADIŠČ JE VEDNO PREMALO
—	3, ZAŠTO JE OŽIVLJEN STARI PRAVILNIK — 4, INFORMACIJE IZ OBRATNE AMBULANTE — 5, SEJEM AVTOMOBILSKE LEPOTE V TORINU
— 6, BIOGRAFIJA, DOLGA 36 LET — 7, VELIKA IN MALA NAGRADNA KRIŽANKA — 8
?
Osmi
oskar
za
embalažo
Kakor vsako leto organizira Center za napredek trgovine in embalaže tudi letos tekmovanje za jugoslovanskega oskarja za embalažo. O letošnjem tekmovanju, ki je osmo po vrsti, se dosti govori in piše.
Naš razvojni sektor je za natečaj prijavil 13 izdelkov: S konservno dozo 0 230 S več vrst doz za kavo, kakao in podobno S garnituro kuhinjskih škatel S aluvi vijake • luksuzno škatlo 205 X 305
V dosedanjih natečajih smo dobili že 16 oskarjev. Upajmo, da bo tudi letos dobila naša tovarna nekaj nagrad.
Izvoz moramo točno planirati!
V	zadnjem času narašča povpraševanje inozemskih kupcev po naših izdelkih tako s področja konvertibilnih, vzhodnoevropskih kakor tudi klirinških valut.
Tako se zanima češka motorna industrija za nakup 80.000 žarometov in stop svetilk z odgovarjajočo količino rezervnih delov.
V	prihodnjih dneh prispe v Jugoslavijo delegacija iz Madžarske z namenom zaključiti pogodbo za dobavo svetlobnih teles za potrebe tovarn za proizvodnjo tovornih avtomobilov tipa CSEPEL in avtobusov tipa IKARUS.
Pred nedavnim se je oglasil predstavnik Italijanske tovarne tovornih avtomobilov OM iz Brescie. Zanimal se je za našo kombinirano zadnjo stop svetilko. S seboj je vzel vzorce, ki jih sedaj preiskuje njihov tehnični biro. V kratkem pričakujemo njihov odgovor. V primeru pozitivne odločitve bi Izvozili okoli 30.000 svetilk letno.
Razgovore smo limeli s predstavniki TOMOS in CITROEN, za katerega smo pripravili prve vzor-
ce žarometa za montažo na Spačka. Če bo Citroenu vzorec odgovarjal iim če ga bodo registrirale pristojne francoske oblasti, potem bi v naslednjih treh letih dobavili 150.000 žarometov.
Razen teh razgovorov in priprav za direkten izvoz pa gre že danes nešteto naših izdelkov na tuja tržišča. Vgrajeni so v motorna vozila ali jiih proizvajalci motornih vozil pošiljajo kot rezervne dele. Mnogo jih je vgrajenih na tistih osebnih avtomobilih tovarne Crvena Zastava, ki jih prodaja na domačem trgu za dolarje in druga čvrsta devizna sredstva.
Na Zagrebškem jesenskem velesejmu je (privabil precej inozemskih kupcev naš novi kuhalnik »Mojca«. Zanj so se zanimali kupci iz Italije, Holandije in Grčije. Z njimi smo navezali stike, poslali ponudbe in vzorce ter pričakujemo naročila. Upamo na uspeh, ker je kuhalnik zelo praktičen ln nadvse privlačen.
Tudi za izdelke obratov za proizvodnjo kovinska embalaže se zanimajo ino-
zemski kupci, pa ne samo zanimajo, te izdelke tudi že kupujejo, seveda ne v takih količinah, ki bi jih mi želeli. Zadnji dan oktobra je bilo veliko povpraševanje po kronskih zamaških — za okoli 50 milijonov kosov. Dokončna kupčija za izvoz 20 milijonov v Gvinejo je padla v vodo, ker naša banka ni mogla sprejeti akreditiva gvinejskega kupca. Gvineja nam namreč dolguje več, kot bi po trgovinskem dogovoru smela. Okoli 30 milijonov teh zamaškov bi lahko do konca leta izvozili v Vzhodno Nemčijo. Prodaja je trenutno odložena, ker je kupec ugotovil, da poslani vzorci kvalitetno ne odgovarjajo. Sedaj jim pošiljamo nove vzorce in upamo na uspeh. Za ta izdelek se zanimajo tudi Poljaki.
Neka vzhodnonemška tovarna lakov in barv želi kupiti okoli dva milijona patent doz in kant. Poslali smo jim ponudbo z vzorci til v najkrajšem času pričakujemo odgovor.
Vedno bolj sc za naše embalažne izdelke zanimajo avstrijski kupci in je
že prišlo do prvih večjih kupčij. To tržišče je zemljepisno celo bližje od marsikatere naše republike in se je vredno potruditi za čimboljši uspeh, še posebno, ker avstrijski kupci kovinsko embalažo uvažajo predvsem iz Zahodne Nemčije in Anglije.
V naši tovarni se je oglasil ameriški kupec, ki želi odkupiti vse naše zmogljivosti za nikljaste pladnje za prodajo v ZDA in Kanadi. Mi bi takoj sklenili posel, imamo pa velike težave z nabavo materiala, ki ga moramo za sedaj še v celoti uvažati. Isti kupec želi, da bi mu pričeli izdelovati takoimenovane »posrebrene« pladnje v zelo velikih količinah.
Izdelke za živilsko potrošnjo in tudi za industrijsko izvažamo že vrsto let v dežele Afrike in prednje Azije. Izvoz v te dežele ni velik in je vsak dan težji, ker se za kupce bori vedno več konkurentov z novimi oblikami, litografijami m nižjimi cenami.
Omeniti moramo, da kovinske embalaže ne izvažamo samo neposredno, ampak gre velika količina v izvoz posredno preko drugih industrijskih podjetij, ki vanjo pakirajo svoje proizvode (konzervna, kemična im druga industrija). Računamo, da gre tako v izvoz za okoli
1,300.000	dolarjev naših izdelkov.
Iz navedenega vidimo, da je precej možnosti za neposreden izvoz naših izdelkov. Te problematike se bo treba lotiti načrtno in vztrajno in ne samo, da nas bodo obiskovali le kupci v tovarni, ampak da jih bomo tudi sami našli, če me drugače pa preko dobro organizirane mreže zastopnikov. Bolj načrtno se bomo morali udeleževati najbolj pomembnih mednarodnih velesejmov im na njih prikazovati predvsem najnovejše dosežke.
V državnem merilu poudarjamo čimvečji izvoz.
Doprinesimo k tej težnji tudi mi svoj odgovarjajoči delež!
Miloš čopič
Obrat v Kočevju - sklenjeno
(Nadaljevanje s 1. strani)
obrat, 'ki ga imenujemo »obrat 'termičnih predmetov« (OTP). Ta obrat je dobil lastne prostore leta 1962.
Od predel airvih 64,6 ton in realizacije 107 milijonov dinarjev v letu 1952 je proizvodnja narasla na 679 ton in 2200 milijonov dinarjev letos, kar pomeni dvajsetkratno povečanje. Sedanja protiizivoid-nja ne krije vseh potreb tržišča, temveč so to lfi kapacitete, ki so na razpolago.
Nagel razvoj motorne in-dusitriijfc zahteva vodno večje količine .svetlobnih teles. Leta 1966 bodo kapacitete sedanjega OTP v celoti zasedene samo s proizvodnjo svetlobnih teles. V primeru, da se ne hi odločili za investicijska vlaganja, bi morali opustiti dve veji proizvodnje, ki imata v našem podjetju že več kot 20-ietmo tradicijo.
V letošnjem (letu znašajo potrebe po termičnih aparatih za preko 800 milijonov dinarjev. Tu je treba upoštevati, ida sedlaj izdelujemo samo štiri vrste termičnih aparatov.
Zaradi premajhnih kapacitet sedanjega obrata ne bomo mogli v letošnjem letu kriti niti polovico potreb.
Iz omenjenega vidimo, da maramo proizvodnjo ločiti in si zagotoviti nov obrat.
Letno zmogljivost obrata termičnih in gospodinjskih aparatov predvidevamo na 988 ton in 2.701,000.000 dinarjev. Predvideno proizvodnjo bi dosegli s tem, da bi in-
vestirali v strojlno opremo
478.540.000	dinarjev, od tega za 94.000 $ vzhodne in za
34.000	$ zahodne opreme. Obrat bi zaposloval 298 ljudi.
Glede gradnje novega obrata smo raziskali že več možnosti: v Litiji je na razpolago samo teren, stavbo bi bilo treba graditi na novo. V Prestranku pri Postojni je na razpdlaigo stavba, ki pa ne odgovarja z gradbenega in ne z lokacijskega stališča.
V Kočevju stoji stavba (mlin), ki bi jo lahko z adaptacijo in dozidavo nekaterih delavnic (galvamike in brusilnike) preuredili v obrat termičnih in gospodinjskih, aparatov.
Zaradi ugodnih pogojev, .ki jih daje občinska skupščina KOČEVJE, zagotovitve delovne sile, tesnega sodelovanja Ido pričetka redne proizvodnje, je prav, da CDS odobri predlog investicijske komisije za ustanovitev novega obrata termičnih in gospodinjskih aparatov v KOČEVJU.
Objekt ima 7 etaž z nosilnostjo 2000 do 1500 kg/m2, kar zadostuje za našo proizvodnjo; vsaka etaža Ima 570 m2 btto površine, kar je skupno 4000 m2 btto.
Stroški za gradbena dela ln opremo bi znašali približno:
A — Gradbena dela
B — Oprema
155.240.000
478.540.000
633.780.000
Janez Deisinger
19. novembra so obiskali tovamog ostje Iz Madžarske. 15 predstavnikov avtomobilske industrije se je zanimalo za možnosti uvoza naših svetilk za tovorne avtomobile CSEPEL in avtobuse IKARUS. Po prvih razgovorih, ko so se gostje seznanili z razvojem naše tovarne, so odšli na ogled obrata tehničnih predmetov. Obrat so sl podrobno ogledali, ker so živo zainteresirani za naše svetlobne naprave, ki postajajo znane tudi zunaj naših meja.
Slika prikazuje ogled stiskalnice OTP.
Ker bo naše bralce zanimal podrobnejši opis obiska, nam je tovariš Janez Mudič obljubil prispevek, ki ga bomo objavili v naslednji številki GS.
|]B-	|k-	«	
		
V devetih mesecih se kar uspešno
(Nadaljevanje s 1. strani) ambulanta zaposlila še enega je v zadnjem djle toka. Izvoz smo povečali zdravnika poleg dosedanjega, običajno.
za 42,6 % iv pmimemjavi z lanskimi devetimi meiseci. Ker smo devetmesečni plan izvo-
za izjpollinnl i le s 75,6%, nismo fakturirana realizacija 72,70% polletja se zbolj/šujejo, naj-
izpoHnili svojih Jugobanke.
68,24% boljši pa so v tretjem četr.t-67,95 % letju. V zadnjem tromesečju 66,72 % pa so zopet nekoliko slabši. 70,36 % Osebni dohodki ne rastejo 71,45 % hitreje kot neto produkt in 73,39 % so v zadnjih treh letih sko-86,99 % raj enaki. V strukturi celkrt-
obvez do Pečana realizacija celotni dohodek materialni stroški
Izpadel je izvoz nilkljastih neto produkt plaidmjov zaradi pomanjkanja dohodek hladno valjanih trakov' iz osebni dohodek
uvoza. Prav tako nismo izvo- poslovni sklad	„„ __________ ________
žili lutografiranih pladnjev sklad skupne porabe 100,— % nega dohodka znaša zaradi sCabe kvalitete.	delež materialnih
Kljub temu, da je po 9-	Finančni rezultati	v pri- stroškov	67,57%
mesečnem obračunu ugotov-	menjavi z istim	obdobjem Od Skupnih	stroškov, ki
ljen uspeh, pa bi ta bil rela-	preteklega leta:	tvorijo lastno .ceno,	znašajo
tivno večji, če ne bi bilo šte-	plačana realizacija	119,3%	osebni dohodki	18,35%
vilo zaposlenih nad .planom celotni dohodek 119,7% Opozarjam, da z matarial-za 200. V podjetje je na novo vrednost porabljenega prišlo 425 oseb, od tega 24 materiala
neto produkt usluž* dohodek
celotni dohodek ostanek za sklade
uslužbencev. Zapustilo ga je 226 oseb, od tega 16 bencev.
Ce hočemo doseči večjo storilnost, se moramo truditi, da bo proizvodnja znatno hitreje nasitila kot pa število
128,1 % 118,9%
Zaradi zmanjšanja materialnih stroškov
^ _____ a oiviui/ _	je ugodho vabe orodja.
zaposlenih. To bomo dosegli Fvj^a]n ”®to prodnikt m do- Močno so se zvišali stroški z boljšo organizacijo dela, z hodak Skladi ipa so višji za- vzdrževanja gradbenih ob-boljšo pripravo dela in zlasti fadj_ odpadlega prispevka na	in opreme.
izredni dohodek, ki je znašal
89,685.834 din.
Struktura delitve celotnega
s solidnim planiranjem ter disciplino ipri .izvajanju planskih nalog. Odstotek izdelav-
nih ur je namreč mnogo dohodka sie je izboljšala v premajhen v odnosu na primerjavi z 31.12.1963, 31. 1. skupne ure, če w ri tem n..ij- 1964 in 30.6. 1964, in sicer po lijonov 416.000 sik ega oscblja sploh ne upoštevamo. Iz tega se jasno vidi, da je veLilko zastojev' in izgubljenih strojnih ur posledica pomanjkanja materiala, kupljenih polizdelkov, majhnih naročili, prekinjenih začetih nalogov itd..
Obresti od kreditov za osnovna sredstva so 4,5 krat višje kot v letu 1963.
V letu 1964 smo v devetih mesecih investirali za 212 mi-
	31.12.1963	1.1.64	30.6. 64	30.9. 64
celotni dohodek	100	100	100	100
materialni stroški	57,7	63,2	59,1	55,47
neto produkt	33,2	28,3	30,9	34,80
dohodek	25,9	21—	24,31	28,18
čisti dohodek	22,—	17,5	20,67	23,96
osebni dohodek	15,3	15,5	14,83	15,06
tromesečju
Iz pregleda vidimo, da so V 9 mesecih smo izpolnili rezultati na j,slabši v začetku finančni plan:	leta, pred koncem prvega
Vsem sodelavcem in
sodelavkam iskreno
čestitamo k	JJ
Dnevu republike
Organi upravljanja družbenopolitične organizacije in uredniški odbor
nimii stroški ni mišljen samo 113,9 % osnovni material, temveč 125,0 °/o tudi ves režijski z energijo in orodjem vred.
Stroški popravljanja drob-200,5% nega inventarja in oroidia so zelo zrastli, in sicer za 300%, kar je posledica močnejše
v gradbene objekte stroji
naprave in instalacije transportna sredstva inventar
dokončane investicije v nedokončane investicije
deve v de
tih mesecih vetih mesecih
34,298.000
165.740.000
4.769.000
4.705.000
2.904.000
320.784.000
101.945.000
Povprečni osebni dohodek za 9 mesecev znaša 39.836 dinarjev, in sicer za 1476 oseb evidentiranih po urah, ki jih podjetje vkallkulira. v lastno ceno.
Rezultat devetmesečnega obračuna je zadovoljiv. Ocena našega usipeha do konca leta kaže na poslabšanje uspeha.
Investicijske naložbe v osnovna sredstva nas obvezujejo ustvariti izredno visoke zneslke za poslovni Sklad zairadi vračila anuitet za. kredite. Iz pavovnega sklada
vračamo kredite za obratna sredstva. Ustvariti moramo tudi sredstva skupne porabe, če hočemo graditi stanovanja. Zato smo prisiljeni talko gospodariti, ida ustvarjamo vsaj tolikšen dohodek, kot smo ga planirali po elaboratih za investicijsko vlaganje. V nasprotnem so ogroženi naši osebni dohodki, ki jih smemo razdeliti šele po izločitvi sredstev v sklade iza poravnavo obvez iz najetih kreditov.
Bdi Ferenčak
Da bi zagotovili potrebno število strokovnih ddlaivoev, imamo 90 vajencev, od tega 62 iz kovinske sitmke.
Razen tega imamo še 28 štipendistov na srednjih strokovnih in visokih šolah.
HTV sillužba je evidentirala v 9 mesecih 196 poškodb.
Zaradi povečanja števila zaposlenih '"e naša obratna
deležu posameznih elementov delitve celotnega dohodka na 100 din celotnega dohodka.
Žal se bodo ti rezultati poslabšali v IV. tromesečju zaradi objektivnih težav kot so pomanjkanje materiala, električne energije, neugodnih naročil ter spremembe asortimenta izdelkov, kakor
Skladišč je vedno premalo
Z naglim razvojem našega podjetja se večajo potrebe po skladiščnih prostorih. Gradnja teh prostorov pa stalno zaostaja za različnimi novimi obrati in vsak dan večjo proizvodnjo. Razvoj gre naprej s tako naglico, da je vsako novo projektirano skladišče dovolj veliko le med gradnjo, ko pa je dograjeno, se že pokaže, da je premajhno.
Za nemoteno proizvodnjo moramo imeti v skladišču vsaj minimalno zalogo surovin in pomožnih materialov. Zato imamo v podjetju razen zasedenih skladišč tudi zatrpane številne hodnike in rampe z zaboji, embalažnimi kartoni in drugim materialom. Nimamo prostora, da bi vskladiščili oziroma spravili pod streho zaboje (embalažo) za odpremo naših izdelkov vsaj za nekaj dni. Prav zaradi tega večkrat nastane huda kri, ker zaboje sproti dovažamo, pa se zgodi, da jih kakšen dan zmanjka. Drugič pa jih je nekaj kamionov preveč, pa jih ni kam vskladiščiti In spet se razburjamo. Do nedavnega smo Imeli najete skladiščne prostore za naše izdelke v Javnih skladiščih. Tako skladiščenje nam je pretirano dvigalo poslovne stroške in smo zato od tega odstopili ter naša skladišča še bolj zatrpali.
Kaže, da je ta prostor zelo uporaben za skladišče pločevine. Torej avtomobilisti še dolgo ne bodo prišli do pokrite strehe za svoje konjičke
Zaradi navedene situacije, smo tudi prostore, ki so bili prvotno namenjeni za streho avtomobilov zaposlenih, uporabili za skladišča. Naši proizvodi so občutljivi za vremenske spremembe in morajo biti primemo vskladiščeni, sicer bi nastala občutna škoda. Težko je po drugi strani gledati uboge, drage in občutljive fičke, ki morajo parkirati na dežju in mrazu, vendar trenutno sploh ni mogoče zaradi pomanjkanja prostorov, pomanjkanja denarja in ustavljenih investicij ničesar storiti. Interesi podjetja in kolektiva morajo biti pred Interesi posameznikov, ki se žalostno ozirajo za pokritim parkirnim prostorom.
Pri bodočih gradnjah in razvoju podjetja, bodo morala tudi skladišča dobiti mesto, ki jim v proizvodnji gre. Doslej se je večkrat zgodilo, da se nekatere službe niso vzporedno razvijale. Število avtomobilov se ob 100-odstotnem povečanju proizvodnje ni nič povečalo.
Včasih je nova investicija le preveč odvisna od vpliva in položaja osebe, ki jo uveljavlja, medtem ko dmgod razvoj zaostaja in nastanejo za to problemi in povečani stroški poslovanja.
Leopold Urajnar
Zasto je oživljen stari pravilnik
direktora, dalkle ina isive one ljuide od čijug posila na mjii-
sto svih ostalih članova kolektiva da bolje rade i bolje
U ljubljaraskom »Saturnusu« svi dcikazujiui da je rnjii-
PODSTICAJ ZA 250 LJUDI procent škarta u proizvodnji nje i .poslovanja U »Saturnusu« su jioiš 1959. koji je dotie bio minjimalan. hov stari i več uiveliiko zaibo- godine počeli da istražujfi (svega 0,8 odsto) naglo ipo-ravljeni pravilnik o premira- mogučnosti za stimulativno rastao. Počelo jie da škripi. i njiu ist.ručnjaka — neznatno nagradiivanje stručnjaika. Po u pripremi rada, talko da su prekrojim za movu uipoitrebu odredbama ipravilniika o ras- mnoge slabosti ikoje su za-dao efekte koji su premili podeli ličnih dohodiaka čla- hvaljujuči materij alin,oj Šti-
hovim radnim, mestoma naj- priivredujiu. U avigustu je, na više zavise efeikti proizvod- primer, ostvairana rekordna
REKORDNA PROIZVODNJA — REKORDNI DOHOCI
Naigradivanje prema od-
čilav kioilelktiv.
Da pravilnik o premivanjiu
mesečna proizvodnja u vrednosti od 830 milioina dlinara, a prosek Ličniih dohoda.ka pppeo vse na rekordnih 45.000 dlimaira.
Mada to ne mora da bude islkljiučivi razlog za boilji rad
novi ikoilektiva s,u dobijali i mutacij1! bele gotovo sasviim redlbamaoivag pravilnika une-	u iprateiklih nekoli-
....	•	la je vec od saimog pocetka
do 40 odsto startne osnove, eliminisane, poinovo došle na liuibljanskog preduzeda »Sa- Kriteriji raispodele billi su videlo. Radniioi za turnus« inije doživeo suidlbinu, zasnovani na stvarnim efek- m,a žaliili su se da na ________________
poput tolliilkih drugih, da tima proizvodnje i poslova- ku naldinog vremena stoje i zeča. To se irruoglio najbolje 9tru6njaka • ongamlzatora buide stavljen »>ad akta« ne- nja. Orgainizatori proizvodnje po poda sata bez posla. Unu- uočiti na ipoboljlšanju polka- nrri;,mvwj,n•„	■-
gde 1961. godline — u eri bili su nagradiva™ za ušte- trašnja fluktuacija po pogo-
5S* 2*-S SrSUZSJZ/Š:
počet- J "a sxe 1 'J p., .. gradivanja izmenito gledanje
i n I n	immicr ,rv in.n l.rvnl i-p; °	. -J	D .
uooiiti' na ipoboljlsainjii -polka- _	nS-Kr*... n,io
zatelja proizvodnje, rantabil-	“ ,nj.lh°Xn*:
n.n.ct i .	stili doprinos proizvodnja i
kampanje iprotiv visokih tič- de, za smanjmje 'troSkova i nima odjjednom jie poiprimila	i ipastavniositi raidne or- i j
j ■ j ■	•	■ - v.	--	.....	gamzacije. Odelenje clknuigla ^ u
r.ih dohodaka — sigurno je uopšte za sve elemente ikoji vrlo široke razmere
da ibi merila za magradivanje viiisokostračmih kaidrova u
ovom kolektivu bila danas vodinjii.
su dioprinosili kvailitetnoj, Bili večoj lin ječtiniijioj' proiz- koji
su
su
sve ^momenti embalaže, koje je ramije je-
naterali organe
dva sastaivlljalo ikraji s kra-
još aisavršenija. Jer dogodilo
upnaivijanja i istručne službe	ostvan.lo je doibitak od
STIMULIRANJE BEZ GARANTOVANJA
20 miilijioma idiinaira, a u jiulu
--------a------------------ Posle ulkiidanja tafkvog pra- da ponioivo raizmiislle o uvo- .	......
se da itaj isti pravilnik Ikoji vilnika, iz več .rečenih razlo- denju takvih oblika materi- > auiguatu materajiamu 'tirioslko-je nakada bio »šahiranjem«, ga, interes prolzvodača i jalme stimulacije ikoji bi na ” A*tn*,nim rvnpi *,7pn” ,r,n''
stručnjaka ina njihovim 'rad- vrlo diraktan način zaintere-ntm mestima izgleda da je sovali, pre svega, stročnjake naglo pao. Lični dohoci su se da više brinu o organizaciji spustili samo na startne rada, o otklanjanju
Za ilustracija se može ttze-ti i sistem kooperacije, od-
narvodno zato što je bio iloš, bude izvučen iz arhive i (po-novo, uz izvesnu modiifikaci-ju, staadjen u upotrebu. Da-
vi u čitavom preduzeou paii nosno način pnibavljiamja po-su za idva odsito. U pogonu trebniih deiova oid ikooperan-
nas se, eto, o itame (praviiini- osnove, a
ku čuju u kolektivu
bile rela- grla« u proizvodnji, o 'biago-
avtooipneme lalkode su boijišani' rezultati rada, »uskih *sto vreme i llični Jedan od inženjera
po- ta. Sve do pre nekoliko me-a u seči u kolektivu je bila ova-dohoci. kva situacija: sikiladišta poje-u tom dimih poigorn zaticao je kraj
i tivno niške, doik varajabi'.nog vremenpj nabavoi materijala P°i=iomiu, čija je startna osno- meseca sa svega 18 do 20od-
izvan njega — vrnilo pohvalna dela uopšte niijie ibilo. Vad-
mišljemja.
Ijivio je, na primer, da je
Konferenca komunistov
pred kongresom ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
rastočih poslovnih stroških smo uspeli obdržati delitveno razmerje na enaki, če ne mogoče celo ugodnejši stopnji kot lansko leto. Poudariti pa je treba, da so naše obveznosti precej večje kot lansko leto. Pri različnih razgovorih se dostikrat sliši beseda »dobiček«. Ustvarjeni čisti dohodek je tisto, kar ostane delovni organizaciji, da lahko porabi za osebne dohodke in za razširitev proizvodnje — investicije ter za družbeni standard. Kolikor je denarja, toliko ga lahko porabimo. Kje naj potemtakem iščemo možnosti za boljši ekonomski položaj in seveda večje osebne dohodke. Predvsem pri poslovnih stroških. Že večkrat je bilo ugotovljeno, da za 2,5 odstotkov manjši poslovni stroški predstavljajo mesečne osebne dohodke vseh nas. Jasno je torej, da moramo iskati možnosti za večji osebni dohodek samo v naši tovarni in nikjer drugod.
Potreba po iskanju notranjih rezerv postaja še jasnejša, če se zavedamo dejstva, da bo večja proizvodnja odvisna od naših moči, kvalitetnejšega dela ter različnih prijemov, ki bodo povečali našo proizvodnjo.
Povečati proizvodnjo za 5,7 odstotka po teži in za 12,8 odstotka po vrednosti je naloga, ki bo zahtevala od nas največjega prizadevanja.
ŽIVLJENJE IN GOSPODARJENJE ODVISNO
OD RAZVOJA SAMOUPRAVLJANJA
Referat in razprava sta se precej posvetila samoupravljanju. Osnovna ugotovitev, do katere so prišli udeleženci konference, je bila, da mora krepitev samoupravljanja temeljiti predvsem na ekonomskih enotah. Določitev konkretne vsebine dela jim mora omogočiti, da bodo samostojno odločale v vseh vprašanjih. Predvsem je bilo ugotovljeno, da še vedno nismo ekonomskim enotam omogočili celotnega pregleda finančnega uspeha poslovanja.
Komunisti menijo, da je finančni obračun glavni pogoj samoupravljanja v ekonomskih enotah. Odločanje o gospodarjenju je pristojnost, ki za seboj potegne še druga vprašanja, ki obeležujejo samoupravljanje. Razvoj pri nas pa je šel po nasprotni poti. Samoupravnim organom smo dali najprej pravice, ki so sekundarnega pomena — disciplinska vprašanja, delovna razmerja in podobno. Po besedah tovarišev Demovška in Ošabna bodo ekonomske enote razpravljale o omenjenih vprašanjih še prizadeteje, če bodo imele možnost razpravljati in odločati tudi o ekonomskih oziroma finančnih zadevah.
O aktivnosti komunistov zadosti določno govorijo besede iz referata. Posamezni naši člani še vedno niso našli sebi mesto za aktivno vključevanje v družbenopolitično življenje. Največkrat je temu vzrok nezainteresiranost, pomanjkanje borbenosti in razgledanosti ter neznanje o teoriji znanstvenega socializma, ki sc nenehno razvija. Prav zaradi tega prihaja do neborbene diskusije, neenotnosti, itd. Vsi sklepi v Zvezi komunistov pa bi morali biti plod vsestranske izmenjave mnenj, kritike in samokritike ter največjega sodelovanja članstva.	PETER MARN
i isiguinnijiim odinosima s 'ko-operainitiima.
Počatkom ove goidine u kolektivu je otvonena diskusija o uvodenjlu pravilnika o premiiranju. Novi pravilnik
va 85,000 'di.nara, pnimiio je za sto osiiiguranog materijiala za
poslednji imesiec premiiju od 35.000 dinama.
pnoizvodnj u uslledetiam mesecu. Danas Itio sasivim diruk-
Kada sie uporedli dno što ^ije izgleda — 'dlo 25. u me-ovaj 'kolektiv osbvaraje sada seču več se osiguira 80 odsto
onim što je postizao u pcubrebnoig materijala za na-
je -u suštini bio »onaj stari«, istom peniadu prašile gadiiine, redni mesec. U čemu je
s neznatnim izmenama. On uočava se mapnedak u svim tajna? U »Saturnusu« to opet je zasnovan na četimi osnov- oblastima. Procenat škarta je objašnjavaj.u dejstvom mate-kriiterija: raidini učimak, znatno smanjen, proizvodnja rijalne stimufiaoijie stmčnja-
povečanje proiizrodnje, etko-no- je povečana, lični dohoci su
ka i rulkovoidliliaca pogona. Razmišljaj udi 'kako Ida osi-
mičniosti i rentabilnosti po- porasli. U »Saturnusu« slovianjia. Njegove odredbe skloni da te efekte pripisu gurajlu sve potrebne ustave odnose se na 250 v'
nesmetanu:	proizvodnju,
članova morvom pinavilireilkiu o sitilmuli-
kolaktiva — od predradnika ranju isitručnih Ikadrova, ali i oni su došli do zaključka da i poslovoda do genieralnog matienijaOnioj zaiiratercsovano- referenti za kociperacijlu tre-
V-
(feoMSt
0
Rn,UoU
SAtU 'NUS
Kje stojijo na zavorah?
Kako v »SATURNUSU«?
Tovarna »Saturnus« izdeluje v kooperaciji z raznimi
ba da iz osnova jpramenie stil svoga rada. Naiime, da oni više ne sede u kan celi ariji, oikreču telefone kooperantoma, vodle s njima beskrajme prepirke i bogoradaju za
podjetji kovinske, elektro in gumarske stroke vse vrste blagovremiene Ispoiruike, več
svetlobnih teles za motorno industrijo, termične aparate in ostale tehnične predmete, sama pa proizvaja še razno kovinsko embalažo.
Ko smo se dodobra sporazumeli in razčlenili vprašanje, se je direktorju Saturnusa kar sam po sebi razvezal jezik:
— Del naše proizvodnje, to da počnemo 'to, česar ne de-vsi izdelki avtomobilske lajo nikjer na svetu.
Tudi ikot kooperanti z av-
so
elektrike,
zasnovan
skupnem delu še treh drugih tomobilsko 'industrijo smo sa-tovarn: »Tovarne vijakov« iz
da. njihovo radno mesto ubu-duče bude u koiliiima, odnosno na pultu. Pcikaaaib se da 1000 kiloimetara prevaljenih nedeljino Ikolima u dbiilaslku kooperanata, listina, više iko-šta pogone nego predašnje »kancelairijsko ungdranje«, ali i to da su temačni efekti talkvog načina radia daileko pozitivnijii. Računicu .su tu
Cenkna in »Iskre« ter »Save« iz Kranja. Naš obrat žaromc-
mi večikrat v hudih škripcih, našli i referenti za Ikoopera-Navada je, da nas v nakupu ciju i pogoni, odnosno čita-
reproddkcijskega materiala vo preduzeče.
tov je pravo nihalo. En me- usmerjajo, kakor se obrača sec v njem dosežemo proiz- veter. Zdaj kupujemo tu
Značajno je da ovaikav si-,	^	,	. stam premiirainja predvlda i
Z°53C„	negativne 'bodove koje mogu
vodni načrt, drugi mesec pa smo zopet krepko v zastoju, den je eden izmed vodilnih da6dobiju ipoTedhii'stročnici Poglavitni razlog za proizvod- uslužbencev podjetja v Beo-na nihanja so neredne doba- gradu, kjer samo trka na ve. Zgodi se nam, da začne- vrata. Vzemimo kot primer mo delati neiki izdelek, toda pločevino. Železarna Jesenice
je letos vrgla iz proizvodnega načrta vse .tanlke piočevi- r^deniim iznosim.a umiainjuju ne, s katerimi nas je prej j ysiniovn.i lični dohoci. Krite-preostane nam nič drugega, oskrbovala. Naša poraba je n;j jc	o|g,tair, što se da
kot da na traku pripravimo okoli 1000 ton. Ker nobena zaključiti i po torne da za prostor za drugi proizvod, železarna pri nas ustrezne čitavo .preduzeče ipastoje sa
tekoči zrak še dobro ne steče, ko opazimo, da imamo za serijo premalo vijakov. Ne
u svim sliučajeviima kada se ostvarani rezultati inaiaze isipod1 planiških prodvidamja. Njlima se time ne uslkračuijiu samo ipremiije, ved se u od-
Toda serije zopet ne more- pločevine ne dola, se je za- mo tri »objektivna fak.tora«:
mo dokončati, ker nam je	čela	krvava pot prepričeva-	pomanjkanje električne ener-
recimo pri tem izdelku	nja	in dokazovanja,	da so	gjje> pi,-:ina j aliuimiiinija. Dru-
zmanjkalo gumice, s katero	nam	dali sredstva za	nalkup	gjm rrečiima, jiedino orada alko
nas oskrbuje kranjska Sava.	pločevine v tujini.	je podibačaj u proiizvodnji
Serija gre zopet na stran in V Saturnusu menijo, da bi raastao kao posledica jodniog
na traku moramo pripraviti morali poslovanje in koope- ovih faktora, onganizatori
proizvodnjo tretjega izdelka, raciljske odnose spraviti či.m- proizvodnje ne dobijaju ine-
Dcjansko včasih razmišljamo, prej v red. Delavska enotnost giativne bodove. Piress-Servis
Pravilno delo se obrestuje
Po štiriletnem delovanju obratne ambulante »Saturnus« ugotavljamo, da je bil osnovni koncept dela, ki ga zagovarjamo že od začetka našega dela, pravilen, že se kažejo rezultati naše preventivne dejavnosti in rezultati intenzivnega kurativnega dela.
Večkrat smo slišali očitke, da se preveč poglabljamo v kurativno dejavnost ter da na račun nje zapostavljamo preventivo. Če — čeprav nekoliko drastično — upoštevamo, da je treba ogenj gasiti v njegovem žarišču in istočasno postopoma zavarovati okolico, kaj hitro splahnejo zgornji očitki. Ko smo pričeli z našim delom, smo zaorali ledino v obdelavi zdravstvenega stanja zaposlenih v »Saturnusu«, kajti takrat nismo imeli nobenega drugega otipljivega in statistično dokazanega podatka razeni odstotke bolniškega staleža za nekaj let nazaj. Niti ene analize zdravstvenega stanja, pogostniasti obolevanj za posameznimi boleznimi, analize izgubljenih dni zaradi posameznih bolezni, še manj pa smo poznali kolektiv, v katerem naj bi v prihodnosti delali. Nujno je bilo torej usmeriti naše delo v kurativno dejavnost, istočasno pa pričeti »tipati« s preventivnimi prijemi. No, v letošnjem letu ralzpolagamo s statističnimi podatki, .ki nam že in nam še bodo služili pri načrtovanju preventivnega dela, saj le na osnovi objektivnih pokazateljev kurative lahko programiramo in usmerjamo naše nadaljnje delo. Razen izvajanja našega osnovnega dela moramo upoštevati tudi spremembe v sami organizaciji zdravstvene službe, ko smo prehajali v zadnjih letih preko naj večjih sprememb v sistemu zdravstvene službe (samoupravljanje, samofi-nančiranje, decentralizacija zavodov (za socialno zavarovanje itd.). Vse to je v določeni meri vplivalo na rezultat dela.
Od splošni« ordinacije in delno preventivne dejavnosti smo prehajali v organizacijo laboratorija, ginekološke or-
dinacije in v krepitev me-dicinsko-socialncga dela z aspekta zdravstvene službe in nazadnje v organizacijo zobozdravstvene službe. Tako lahko danes ugotavljamo, da so osnovni pogoji dela v večini strokovnih enot vzpostavljeni posebno še, ko smo z nastavitvijo še enega zdravnika v splošni ambulanti tudi dosegli normativ okoli 800 zaposlenih na enega zdravnika za normalno in uspešno delo v kurativni in preventivni dejavnosti. Razen tega smo dosegli tudi, da teče ordinacija dopoldne hi popoldne, pacienti lahko izbirajo zdravnika ter jim je zagotovljeno umirjenejše in podrobnejše obravnavanje.
Seveda se pa zavedamo, da so določene razlike med zaposlenimi v obratni ambulanti in zdravstvenimi delavci iz drugih zdravstven lih ustanov. Od prvih zahtevamo mimo osnovnega strokovnega znanja tudi znanje o gospodarski organizaciji, v kateri dela obratna ambulanta, upošte^ vanje objektivnih želja gospodarske organizacije kot celote in ne nazadnje res »socializirano« delo zdravstvenih delavcev z vseh aspektov. Če pa hočemo to Izvajati, moramo poznati osnovne principe dela, predpise, v katerih so določene pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in tistih, ki se poslužujejo uslug zdravstvene službe. Do sedaj se je marsikdaj pokazalo, da so razna nesoglasja med njimi prav zaradi nepoznavanja predpisov.
Iz podatkov vidimo, da nam je uspelo zaustaviti razvoj kroničnih boletznl, saj vkljub dokajšnjemu številu novih delavcev ne naraščajo, razen duševnih obolenj. Meti vsemi boleznimi so se malce dvignila prehladna obolenja, razen influence, ki smo jo uspeli »blokirati« s cepljenjem. Občutno se množijo »nega svojca«, obratne poškodbe in poškodbe zunaj tovarne. Več je tudi živčnih obolenj, katerim so vzrok pogoji, v katerih žive in delajo naši zaposleni. Naše bodoče delo bomo usmerili v reševanje te problematike. Ta problematika pa zahteva
ne samo angažiranje zdravstvene službe, temveč tudi vseh ostalih. Drugo leto bomo prešli na točen ekonomski izračun naše dejavnosti po posameznih delovnih mestih, saj se za to bori danes celotna družba, kajti le tako bemo lahko z ekonomiko prikazali realnost dohodkov in izdatkov zdravstvene službe.
Razen tega srno z mesecem novembrom ponovno uvedli zdravniško ordinacijo v obratu Zalog, in sicer vsak ponedeljek in četrtek. V kolikor bo zadbstna frekvenca in se bo pokazala potreba po razširitvi te dejavnosti, bomo prešli na ordinacijo trikrat tedensko.
Vinko Ravnikar
še vedno je preveč tistih, ki trkajo na vrata naše obratne ambulante. Zato smo morali uvesti ordinacijo tudi v obratu Zalog
Pravila za delo v zobni ambulanti
Izvleček iz pravilnika o in- zobje, se sme napraviti most, zahteva izdelavo drugih pro-dikacijah za zobno protetič- če to dovoljujeta razdalja in tetičmih nadomestkov, jih no pomoč, o standardnih za zobni lok. Most se lahko na- mora plačati sam. material ter njihovi trajnost-	pravi tudi na	sprednje štiri Nova	protetična dela po
ni dobi.	sekalce. Most	se izjemoma	poteku	teh rokov se napravi-
Ta pravilnik določa indi-	lahko pritrdi	tudi na mo-	j0 je>	če zdravnik ugotovi
kacije za zobno protetično	drostnii zob, če	je dovolj sta-	njihovo	neuporabnost
pomoč ter standarde in traj-	bilen in se s	tem zagotovi Prc(,	potekom trajnostne
za zobno prote- določena trajnostna doba. dobe se lahko naredi nov tična sredstva, ki so zagotov- Začasna imedlatna (hitra) nrotetični nadomestek le če ljena zavarovanim osebam proteza « izdeia zavarovan- fe sta^ iz anTomsko pa£ vamvMt^ za Nravstveno za- cu le> če je potrebna za loških in funkcionalnih spre-varovanje. Nova zobna pio- opravljanje poklica ali zato, memb neuporaben. Upravi-teticna sredstva se smejo (la se prepreči poslabšanje čenost presoja zdravniška
pred potekom trajnostne do- spj0šnega zdravja zavarovan- komisiia be izdelovati ob pogojih, ki ca	Komisija,
jih določa ta pravilnik.	1	. S tem člankom hočemo se-
Zob„„	.redbtv, nlZr,,2r"LL0u"t: STiC'	“S
obsegajo v smislu tega pravil- terih sc smejo izdelovati pro- ambulanti. Ta izvleček ob-
«irt£rhv”Mvs“v-	rsi
,	. polplememite kovine (zlitine tičnih nadomestkov nihče ni
—	obUiratoHc^^110 Pr°tCZC aurl>Pal- Palador in akrilat). bl| obveščen. Zaradi tega je
—	opornice po paradento- Za 7obnc Proteze: akrilat PrišI° včasih do sP°rov in
pljk	in porcelan.
—	ortodenske pripomočke. Za proteze: akrilat, kavčuk,
Pacienti so upravičeni do polplememite kovine.
prevlek 4n kron, če:	Za skilitirane proteze: zli-
—	je uničena zobna krona tine kobalta, kroma in in ne zadostuje plombiranje, lihdena.
—	če zobje nosijo fiksne
nesporazumov med uslužbenci zobne ambulante in zavarovanci. Zobna ambulanta se mora držati teh pravilnl-mo. kov, kajti le tako in na podlagi teh navodil lahko obra-
proteze,
—	če zobje nosijo kiukcije (po potrebi),
—	če to zahteva lega zob,
—	če je potrebno urediti višino ugriza.
Snemalne in fiksne prote-
Trajnostna doba protetič- čunavamo naše storitve, ki nih nadomestkov:	nam jih plača Zavod za so-
— prevleke, mostovi iz pol- oialno zavarovanje, plemenitih kovin:	najmanj
4 leta,
—	prevleke, ki nosijo parcialne proteze: najmanj 3 leta
—	prevleke iz akrilata: naj-
ze (mostovi) se izdelujejo v ■nanj 2 leti, primerih, kadar manjkajo —parcialne proteze iz akri-zobje, razen:	lata: najmanj 3 leta,
fiksne proteze — kadar — totalne proteze iz akrl-manjka po en zob med koč- lata: najmanj 5 let, nikl in ličniki, če ne gre za — proteze s kovinsko pio-
prvi lični.
Snemalne proteze — kadar manjkata zadnja dva kočnika ali kadar manjka po en zob med kočniki in ličniki.
Kadar manjkajo zavarova-
ščo: najmanj 5 let,
—	imediatne proteze: najmanj 1 leto,
—	začasne totalne proteze: do dveh let.
Upravičenost novega pro-
ni osebi eden poleg drugega tetičnega nadomestka, za ka-več kot trije zobje, se ji pred- terega ni točno določena Vidoma izdela snemna pro- trajnostna doba, presojata teza. Kadar manjkajo eden zdravnik in zdravniška ko-poleg drugega več kot trije misija. Trajnostna doba teče
od dneva, ko je protetično V zobni ordinaciji so zelo sredstvo nameščeno, ekspedltivni.	Kljub štirim Protetično nadomestke, ki
kandidatom ne bo nobeden so določeni v tem pravilniku med njimi čakal več kot pol plača sklad za zdravstveno ure	zavarovanje. Če pa pacient
Dušan žižmund
NOVOLETNA ŠTEVILKA GLASU SATURNUSA BO NAMENJENA PREDVSEM OCENI ŽIVLJENJA IN DELOVANJA V LETOŠNJEM LETU.
PRISPEVKE ZANJO BOMO SPREJEMALI NAJKASNEJE DO 12. DECEMBRA.
UREDNIŠTVO
Sejem avtomobilske lepote v Torinu
Avtomobilski salon v Torinu lahko prištevamo v skupino velikih sorodnih salonov kot so Ženeva, Pariz—London,
Frankfurt in drugi.
Letošnji avtomobilski sejem je bil v Torinu od 1. do 10. novembra. Na sejmu je sodelovalo preko 500 podjetij, ki proizvajajo avtomobile, prikolice in ostalo opremo za avtomobile. Škoda, da niso bile zastopane države, kot so ZDA, SSSR in drugi. Zaradi tega ni bilo mogoče primerjati evropskih vozil z ameriškimi in ni bilo mogoče videti novega Fiat 850 je vozilo, ki je osvojilo srca vseh tistih, ki že imajo avtomobile in tudi tistih, »Moskviča«, ki se je letos že pojavil v Londonu.	ki jih nameravajo kupiti
Razstavljeni osebni avtomobili so bili lepa paša za oči, po reklami sodeč pa je bil eden boljši od drugega.
Razstava avtomobilov je bila razdeljena v 3 dvorane. V prvi so bili serijski avtomobili, v drugi avtomobili narejeni za močnejše kupce — športnih oblik, od katerih je eden hitrejši od drugega in obsegajo hitrosti od 150 do 320 km na uro, sodeč po vgrajenih brzinomerih. Vsi so narejeni po italijanskem občutku za lepoto in linijo, zato so bili razstavljeni brez cen. V tretji dvorani so bili avtobusi in vozila za gospodarske namene. V vseh stranskih prostorih pa so razstavljali številni proizvajalci avtomobilske opreme (svetlobna telesa, volani itd.).
Obisk v tovarni »GAV»
Prav gotovo si vsi želimo, da bi tovarna PRETIŠ začela čimprej izdelovati to praktično in privlačno vozilo
Na letošnjem salonu na žalost nismo videli kakega ekskluzivnega modela, zato pa so bili tam vsi tipi vozil od Citroenovega »Spačka« do velikega Opelovega »Admirala«, Jaguarja in Mercedesa 600. Največ obiskovalcev se je zadrževalo pri malih avtomobilih z majhno porabo goriva in nizkimi cenami.
Med seboj so tekmovali Fiat 600 D in 850, Arni 6, Renoult Dauphin in R-8, Prinz 4 in 1000, BMVV 700 itd. Med vsemi malimi avtomobili je bila deležna velike pozornosti škoda
Ko Simo 'bili v Toninu, smo obiskali tudi tovarno, ki izdeluje za našo proizvodnjo stekla, ki j lih vgrajujemo v naše svetilke. Na ikonou mili jonslkega mesta, kjer je zbrana vsa avtomobilska industrija Italije, stoji tudi mala tovarna GA V. Prvi vtis, ki ga dobiš, ko iprestoipiiš tovarniška vrata, ni prav nič razveseljiv. Ko pa se pogovarjaš z vodjem tovarne in
ko si ogleduješ proizvodnjo, šele spoznaš, zakaj prav ta na videz nič razkošna tovarna, izdeluje stekla za skoraj vise evropske tovarne žarometov.
V tovarni je zbranih nekaj steklarskih strokovnjakov, ki s strojno natančnostjo ročno vlivajo stdkileno maso v kalupe in jo preša jo v stekla raznih oblik. Tako vlita stekla se v tunelski peči
1000 MB (eno imamo že v naši tovarni — litografija), Ta model avtomobila je imel tudi na salonu veliko občudovalcev.
Od vseh razstavljenih modelov, ki jih je moč dobiti z nekaj mesečnim čakanjem tudi pri nas, bi se kupci zelo razveselili nekaterih sprememb na standardnih vozilih: Fiat 600 z vrati, ki se odpirajo nazaj. Arni 6 v izvedbi Kombi-vrata tudi na zadnjem delu. Fiat 1500 — nova maska zadnje luči itd.
Naša tovarna Crvena Zastava bo tudi začela izdelovati ta tip, žal v stari izvedbi podobni vozilu 1300.
Naša ekipa se je razen za avtomobile zanimala predvsem za razstavo svetlobne opreme posameznih razstavljal-cev. Na salonu je bilo mogoče videti naslednje znane firme, ki so razstavljale bogat asortiment svojih proizvodov: Bosch-Hella, Lucas, Carello, Siem, Cibic. Poleg velikih je bilo tudi nekaj manjših sirm. Znane so Elma Altlsimo itd. Žal, letos ni bilo videti nobenih novosti kot pred leti (asimetrični žarometi, jodove žarnice, altematorji itd.). Videli pa smo veliko novih oblik žarometov, ki imajo v sebi komplet dolgih, kratkih in mestnih luči z vgrajenimi smer. svetilkami in pa žarometov v delno pravokotni obliki, vendar brez posebnih lastnosti, ki bi jih bilo vredno poudarjati. Prilegajo se svojim elegantnim karoserijam — Taunus M 17 in 20, Opel Admiral in Diplomat itd.
Tudi pri signalnih svetilkah ni bilo opaziti nobenih bistvenih sprememb, pač pa so prav tako kot žarometi, prilagojene svojim karoserijam in imajo predpisane lastnosti.
Janez Matul
nato ohlajajo in ina 'koncu jih pregledajo, da bi ugotovili njihovo kvaliteto im. sposobnost za odpremo.
Stekla izdelujejo iz posebnega francoskega peska, ki ga v pečeh, kurjenih z nafto, topijo v stekleno maso.
Kvaliteto stekla lahko obdržijo na vedno enakem nivoju prav zaradi dobrih surovin in zaradi tega, ker vsa orodja izdelujejo sami. Pogled na dobro opremljeno, a ne preveč urejeno orodjarno, je podbben pogledu na tovarniško -dvorišče. Zaradi pedantnosti im strokovne izurjenosti izdelujejo taka orodja, da z njimi lahko proizvedejo več tisoč kosov.
Med našim obiskom smo jih tudi opomnili na vzorce, ki srno jih prejeli za žaromet 0 136, Naše pripombe so sprejeli z razumevanjem, saj so videli, da naš razvoj in laboratorij tudi nekaj vesta o kvaliteti stekla in efektu, ki ga mora steklo dati. škoda je Je, da smo tako oididailljenii in -da so Stiki preredki. S tesnejšim sodelovanjem bi lahko dosegli veliko večje uspehe.
Prav tako je škoda, da imamo -domače steklarne, ki niso zainteresirane za to proizvodnjo, (kajti strokovnjaki b-i j-itn lahko z marsičem pomagali k hitrejši proizvodnji. Naše -potrebe iso trenutno manjše, vendar se z razvojem avtomobilske industrije iz -dneva v -dan večajlo. Tudi o tem bo moral nekdo razmisliti1.
Janez Matuli
Biografija dolga 36 let
Kdo v tovarni Saturnus je ne pozna?
MICI BRICELJ. Menda res ni nikogar, iki je ne bi poznal sedaj, ko po 36 letih službovanja v Saturnusu zapušča naše podjetije.
Pred 36 leti je prišla kot 14-letna prosit za zaposlitev v Saturnusu. Prvi dan je sploh niso hoteli sprejjeti, ker je biila premlada. Šele naslednji dan so jo, ker je zatajila svojo starost, sprejeli na delo v tiskarni pri lakirnem stroju. Tako majhna je bila, da so
je bila tudi predsednica. Večkrat je foiila izvoljena v DS in UO podjetja, z veseljem pa je delala tudi povsod, kjer je bilo treba.
Svojega moža je spoznala pred 25 Jeti na poslovilnem večeru svoje sodelavke Mimi Tence. Od treh otrok sta živa dva, sin — pravnik je že v službi, hčerka pa hodi v gimnazijo.
»Pogrešala bom tovarno, ki je bila moj drugi dom, kjer sem imela vrsto tovarišic, s katerimi sem delila žalostne
P4
POŠKODBE PO OBRATIH V MESECU OKTOBRU
Razvoj in delavnice	2
Stranski obrati	1
Spodnji oddelek	2
Okrogli oddelek	1
Tiskarna	1
Br milnic a	1
OTP	1
POŠKODOVALI SO	SE:
FRANC GAllVUŠ — J. 10.
Pri brušenju okrasnega obroča iza FIAT 750 mu je kos z modelom vred odneslo v desno nogo. Poškodoval si je palec desne noge. Do .poškodbe je prišlo zaradi neprevidnosti pri delu.
JOŽE NOVAK — 10.10. Pri prestavljanju je z desno roko potiskal vagon, pri tem pa je držal za ročico na vratih., ki niso bila do konca zaprta. Poškodoval si je sredinec leve roke.
VLADIMIR ČUDEN —
12. 10.
Ponesrečenec je šel iz konstrukcije v OTP. Na stopnišču med II. in I. nadstropjem mu je spodrsnilo. Padel je in si zlomil laket desne roke.
F AH ROV LIN HAVIČ —
15. 10.
Pri umivanju valja na tiskarskem stroju se je urezal v palec na levi roki. Vzrok poškodbe ie nepravilen delovni postopek.
FANI ŠTRUBELJ — 15. 10.
Ponesrečenka se je pri obrezovanju alu vijakov 0 31 urezala v kazalec desne roke. Poškodba se je pripetila zaradi zastarelega načina dela.
SLAVKO ZAJC — 7. 10.
Pri vrtanju mu je sveder Zagrabil kos, ki ga je obdeloval, podstavek pa ga je udaril v palec desne roke. Po-
škodba je nastah zaradi nepravilnega delovnega postopka.
VULIN VUKUŠIN — 7. 10.
Ponesrečenec je prelagal kartone, ob katere je bila priložena deska. Deska je pri prelaganju zdrsnila in mu poškodovala palec desne rake. V.zrak poškodbe — neprevidnost.
STANKO PODBREŽNIK —
9. 10.
Pri prenašanju lestve po stopnišču mu je spodrsnilo. Poškodoval si je gleženj leve noge. Poškodba je nastala zaradi neurejenih stopnic.
KRISTINA KOCMAN —
9. 10.
Ponesrečenka je robila pokrove za »Podravko«. Ker kos ni bil dobro vložen, ji ga je vrglo iz orodja. Ponesrečenka si je pri tem porezala dlan leve roke.
Piše Zoran Dimitrijevič
Saturnus sem spoznal v avgustu 1963
ji morali narediti poseben podstavek, če je hotela vlagati plošče v zgornje predelke vozička.
»Prve tri dni sem delala po 8 ur, naprej pa stalno po 10 ali celo 12 ur na dan, čeprav sem bila mlada,« je povedala tovarišica Bricljeva v nadaljevanju razgovora.
»Delati v istem oddelku 26 let je dolga doba. Najprej sem delala kot delavka, zadnja leta pa kot preddelavka na lakirnem stroju,« je Mici še naprej obujala spomine, Povedala je tudi, da je bila Pred vojno delavski zaupnik oddelka in k alko je urejevala težave ter želje svojih sodelavk.
Spomnila se je na vesele in žalostne trenutke v oddelku, kako so se borili za svoje pravice, štrajkali, (kako so Praznovali 1. maj, kako jih je ob tej priliki, ko je na Rožniku govori Leskošek, preganjala policija in še vrsta je takih spominov.
Težko je v kratkem razgovoru našteti vse, kar je doživela, najbolj pa ji je ostal v spominu tisti dan, ko so ustrelili na tovarniškem dvo-rišču Viido Pregare.
Po vojni je delala še nekaj 'et v tiskarni za strojem, leta 1954 pa je postala poen-jerlka v tiskarni, zadnjih 5 *et pa je delala v pisarni ekspedita. Med tem časom je bila dve leti tajnik naše sindikalne podružnice; 2-krat pa
Saturnus sem spoznal, ko sem prišel v »Kombinat«, tovarno za predelavo sadja in zelenjave v Grocki poleg Beograda. Bilo je v začetku leta 1963. Ko sem bil postavljen za upravnika tovarne »Kombinat«, sem prišel prvič v stik z neko tovarno konservne industrije. Pri ogledu tovarne in skladišča sem tedaj videl nekoliko zelo lepih litografiranih konservnih škatel. Povedali so mi, da jih za »Kombinat« izdeluje »Saturnus« iz Ljubljane. Takrat sem se tudi spomnil televizijske oddaje, ki je prikazovala delo v tovarni »Saturnus« in v novem obratu v Zalogu. S pomočjo TV in vesele trenutke, vesela pa zaslona sem tako prišel neposredno v stik s tovarno, s sem ker se bom sedaj, ko od- katero sem v prihodnjih dveh letih tesno sodeloval in hajam v pokoj, lahko še v kateri sem našel tudi nove prijatelje, bolj posvetila družini, negi
moža in vzgoji hčerke In vnu- Tovarno samo sem spoznal 'tek in laboratorije. Najbolj ka,« je zaključila sivoje pri- avgusta 1963. leta, ko sem še pa se botmo spominjali izred-povedovanje tovarišica Mici. z dvema sodelavcema priso- nega sprejema in prijateljske
Ob odhodu v zasluženi po-	7™'^’ **	’* Pozornosti> ki sm° ’ib bUi de'
koj želi uredništvo »Glasa " gJ?JJJJj}: *Sa‘MmiU5"!	lezni na vsakem koraku.
Saturnusa« tovarišici Mici vso tel> ‘ iovT^ltlTk^'načina °brat v. ,ZaL°su- f sem ga srečo m zdravje ter se Ji za- de!a in k^trole. Mislim, da Prv,c Vldel na televiziji, a hvaljuje za njeno pnzadev-Zc/, jni y LjMiani ne bom sem «4 kasneje tudi večkrat nost v Saturnusu.	„iWi pozabil. Spoznali smo
Janez HERZOG obrate, konstrukcijski odde-
Namesto treh ena OOZK
Na predkongresni delovni konferenci so komunisti tudi ZKJ so ugotovile, da je trelba
obiskal, mi bo vzoren primer dognane organizacije dela. Odnos ljudi do dela, delovna disciplina, urejenost, čistoča, vse se odvija spontano in z mnogo volje. Še sedaj vidim
Razprave pred kongresom pred. sebo,\ fa\° hkm se
menjajo delavke na strojih, razpravljali o organizacijskih v ZK zagotoviti gibčnejše Z"”° da ! r°! nene"oma dela. oblikah. Ugotovili so, da je metode dela. Prilagajati jih Od tedaj naprej sem bil bita dosedanja struktura treh je treba vsakokratnim sta- stalno v stiku z odgovornimi osnovnih organizacij s sekire- njem in različnim proble- tovariši iz ■ komerciale in iz tairiati in tovarniškim komi- mom. Temu namenu bodo tehničnega sektorja. Med mno-tejem dostikrat ovira za služili aktivi, v katerih se	Pro,hlemi, ki nastajajo,
uspešnejše delo. Dvotirno bodo sestajali tisti komorni- s.n vedP°	najbolfso resi-
delo mi omogočalo razvoja sti, ki bodo lahko s tehtno JZ)	, sm°
iniciative vseh komunistov, razpravo in 'konkretnim de- čUnol^S a Jurasi vedno dt V osnovnih organizacijah so lom pripomogli k odpravlja- Uhu, pa čeprav je večkrat obravnavali tiste zadeve, o nju probltemov. Tako bomo prešla običajne poslovne od-katonih so -pred nujami raz- omogočili ustvarjalno ddlo nase.
pravljali že TK in sekneta- vseh komunistov.	,.	,	,	.
riaiti osnovnih organizacij. z obravnavan ie snlošnih Menim, da je v odnosih med
spria,,<*, -c „1*0, d.	stst r&irrPj,2
so bile razprave v osnov- skupnih konferenc, ki bode ic kar stalna, obisk strokov-nh organizacijah enostran- večkrat na leto. Na skupnih ne ekipe tovarnam, ki kupu-ske. Komunisti, ki so zadeve razgovorih se bodo komuni- jejo pločevinasto embalažo v že preji obravnavali, so -na 5,ti dogovorili za glavna sita- Saturnusu. Vaši člani te ekipe sestankih zastopali stališča, lišča in pofliitiko v nekem so nudili veliko strokovno ki so se izkriistaliziraila na obdobju.	pomoč s svojim praktičnim
prejšnjih razgovorih.	Peter Mam dolom in z nasveti tehničnemu
osebju raznih tovarn. Mislim, da so tudi tovariši iz Saturnusa zadovoljni s sodelovanjem med našima tovarnama, tako v tehničnem sektorju kot tudi na drugih področjih. Zelo smo bili zadovoljni, ko so- nam tovariši iz Saturnusa po pregledu našega načina zapiranja konzervnih škatel izrazili priznanje, da je naša tehnična služba naijboljša, kar so rib na obiskanem terenu videli.
Mimo običajnih stikov je pokazala tovarna Saturnus za nas veliko razumevanje, kar nam je dokazala, da med nami n c vlada\jo samo konvencionalni odnosi dveh poslovnih partnerjev, ampak tudi zelo pristni tovariški odnosi. Večkrat smo od Saturnusa dobili dele, ki jih trenutno ni bilo v Beogradu.
Ko po dveh letih delovanja v »Kombinatu« odhajam na drugo mesto, mi bodo srečati/a med obema tovarnama v Ljubljani ali Grockem ostala vedno v spominu. Ne morem si kaj, da ne bi povsod izražal svoja nadvse prijateljska čustva, ki so v zvezi z mojim sodelovanjem v Saturnusu. Redkokje bom našel take prijatelje. Če me bo pot še kdaj privedla v Ljubljano, se bom rad oglasil v Saturnusu in upam, da ne bom naletel na zaprta vrata.
Zoran Dimitrijevič
»GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo.
KRIŽANKA »
i A
ZAŠČITNI
Z N A K I „
/ME 7«AAlLG' /WS7A					1 1													
Skz.v/7/ta 7.A.6C/V žaajča	6	4	20	8	14	3	10	2	21	5	1	17	15	19	12	18	7	13
5 /av./Ka.	7	10	11	6	12	3	2	6	3	7	2	6	20	15	5	4	2	9
Tokrat dve križanki
Nagrade:
Pogoj za udeležbo na na- 1. nagrada 10.000 dinarjev, gradnem žrebanju sta pra- 2. nagrada 8.000 dinarjev vilno rešeni križanki. TOREJ 3. nagrada 7.000 dinarjev DVE PRAVILNO REŠENI 4. nagrada 6.000 dinarjev KRIŽANKI!	5. nagrada 5.000 dinarjev
6. nagrada 4.000 dinarjev Pri žrebanju bomo upo- ? nagrada 3 000 dillarjev
števall samo tiste, ki bodo g nagrada 2.000 dinarjev oddali rešitve do vključno 9 nagrada 1 000 dinarjev
7. decembra.	jo. nagrada osemkrat po 500
dinarjev, v
Uredništvo
Avtomobilski veterani

v muzeju
Živo nasprotje modernih Linij, razstavljenih v paviljonih torinskega sejma, ki stoji v lepem Parco de Valentino, pa je -muzej, 'kjer so razstavljeni- avtomobili s svojo zgodovinsko, že odigrano vilo-go.
Sprehod po dvonadstropnem muzeju nudi -lep pregled razvoja od prvega do današnjega avtomobila, motorja ali kolesa.
V	prvi dvorani so v stilu časa prebarvana in postavljena po letih -rojstva vozila firm Fiata — Peugeota do moderne karoserije Citroena (žabe).
V	drugi dvorani pa so športne oblike treh veteranov, ki so prav v -teh letih
doživeli veli-k razvoj in napredek. Razen avtomobilov so -razstavljeni tudi prvi motorji in kolesa raznih oblik in lastnosti.
Celoten muzej prikaže obiskovalcu razvoj avtomobila, motorja, kolesa. Prav tako pa tudi razvoj in oblike karoserije. Posebej je tudi prikazan razvoj osvetlitve in signalizacije vozil.
Sprehod po muzeju močno impresionira obiskovalca, ki se bežno seznani z napredkom aivomobilizma v stotih letih.
Škoda je -le, da ima -muzej po-log svojih muzealij tudi nekaj turističnega navdiha.
Janez Matul