Za poduk in kratek čas. Slovenskim uiladeučem v resen podnk 2. SolBČaa straa. nBranje dobrih knjig oblaži srce, in piež^ne vso divjost in razuzdanost". Ovid. Vesela prikazea je, da se sloveaski faatje vedao bolje pečajo z braajein podučaib sloveaskib kajig ia časaikov. — Nedavao pride k pisatelju viacarsk faat ia vpraša, če bi še zaraogel k Mohorski družbi pristopiti; ,,bial sem", pravi, ,,aektere bakve Mohorske dražbe, ia se Bii silo dopadejo, zato pa bi si jib vad naročil?" Plačal je potem 1 gold. ia je za latos kot dražbeaik vpisaa. Pri sv. Jurja aa Goričkem, kder je dozdaj vse pospaao bilo, faati preradi prebirajo ,,Slov. Gospodar" ia si ga sami naročajo. Tako je storil pridea mladeaeč F. K. ¦ prosil je svojega očeta, da bi Bia ob aovem letu ,,Slov. Gospodar" aaročili, pa oče mu odgovorijo: ,,Za moborsko dražbo boai že dal, za časaik pa ae". Faat gre ia ]>oišče v svoji hraailaici, kar si je bil nied letoin pribraail, da očetu 3 gld. ia prosi, da mu ,,Gosp." za celo leto naročijo. vekoč: „ Boljse je, da ob aedeljah doiaa list prcberam, kakor da bi ])o slabili potib bodil ali po krčaiah deaar zapravljal". — Tako je prav. Na Boge, diagi Biladeači sloveaski! prebirajte radi dobre sloveaske knjige ia podučae časaike, da si bote oblažili srce ia um zbistrili. Za Vas se trudijo blagi rodoljubi slovenski, da bi Vaia boljso piibodaost priborili. Cas aaprej liiti kot brzi vir; če zdaj zaaemarite uriti se v lepih vedab, ter si priskrbeti učeaosti svojema staaa jirimerne, se potem labko zgodi, da se Vašega lepega očetovega doma tujec poloti, Vi pa se boste prepozBO solzili po zgnbljeai domačiji. Vaši ooetje aiso imeli toliko lepe prilike kakor je Vi imate, po čitanji lepih kajig ia časaikov se vedao bolje uriti ia povzdigaiti do prave omike, s ktero si zamorete pridobiti častao mesto Bied sosedi ia se dokopati do zaželeaega blagostaaja. Nekdaj so Vaši očetje bodili v trdo aemške šole, ia zato se aiso kaj prida aaueili, ker aiso razumevali, kar so prebirali ia pisarili; od take šole jim draga ai ostalo, kot slabo pisaao aemško iaie, sloveaski pa se še podpisati ae zaajo; odtod pa pride, da so vsi Birtvi za doaiačo besedo, ia se dajo potahajeaim Beaiškutarjem za aos voditi. Da se tudi Vam taka ae zgodi, nčite se lepega sloveaskega jezika v besedi ia pisavi, podpisajte se le po sloveBski, aaj bo pismo kakoršao bodi. Saj je sloveaska pisava dosti lepša od rogate Bemške. Pod sloveasko pismo Beraški podpis Bapravljati, je blizo tako, kakor če se h koBja vol pripreže. Žalibog se tudi sedaj se aajdejo šole, v kterih se samo Bemški gode, kar je celo aepostavao ia aeumao. V takošaib šolah se zastoBJ hlače trgajo ia dragi čas trati, iz takovib šol pridejo otroci po 15 let stari, ki aiti apostoljske vere ae zaajo več moliti. Prišel je te dai k pisatelju teb vrst faat, kije v Selaici v šolo hodil, ia ai zaal apostoljske vere moliti. Vprašam: Si hodil v šolo? ,,Saj seai hodil v Selaici več let v solo in brati tudi zaam, pa v šoli sem se vse aeaiški ačil, sloveaski paae, ia zdaj ne zaam ae eao ae drugo". Imel je tudi aemške molitBe bukve, bratijib zaa, pa jih ae ume; kaj mu tedaj poaiaga vsa šola, v kteri je leta ia leta dragi čas tratil? Lepo bi bilo, ko bi se sloveaski mladeači združili po trije ali po četiri, ter bi si tako skupaj aaroeili ,,Slov. Gosp." ia po aedeljab ga lepo prebirali po zimi pri gorki peči, po leti pa v hladai seaci aa zeleai trati. Poblažili bi si serce ia zbistrili uai, da bi bili daes ali jatre razumai gospodarji. Peter Dajnko. _S1. Gospodar"je v prcdzaduji številki žalostao novico razglasil, da so eastiti gospod Peter Danjko, dekaa pri Veliki aedelji, umrli. Rajai gospod zaslužijo, da jim tukaj častea spomiack postavimo, ker so bili skibea dušai pastir ia posebao v svojih mladib, krepkili letib aavdušea ia delavea aarodajak ia sloveaski pisatelj. Rodili so se rajai Dajako 23. mal. tiavaa leta 1787 v pošteai fari sv. Petra blizo Radgoae. Njib oča, prost ia poštea kmet, so spozaali, da bi mladi Peter sposobea bil za uk; zatorej ga pošljejo v Maribor, aaj bi se v latiaskih šolab pripravljal za dahovai staa. Že v Mariboru se je dijak Dajako po svoji prebrisaai glavici ia ličai gibčaosti toliko ijudem prikupil, da so ga na razae kiaje za doaiačega učitelja ali iaštruktorja želeli. Ia kot amea odgojitelj so rajai Dajako v celeBi svojem življeaji Beki poseben vpliv do otrok imeli. Dovraivsi aižje latiaske šole, so se kot krepek dijak v Gradec v višje šole podali. Tadi v Gradcu so v Baj imeaitaejsib rodbinab kot odgojitelj v velikem spoštovaaju bili, kakor so pogostoma iadi o tisteai času govorili. Pobožnega ia pohlevaega srca se po dovršeuih višjih šolali odločijo za duhovski staa, ter se podajo v sekovsko semeaišče. Odličai dijak, kakor so splob bili, so tudi v bogoslovja izvrstao napredorali. Zarad tega so bili že v tretjera bogoslovskem letu v mešaika posveceai leta 1813. Po dokoBČaaem bogoslovskem aku so aajprej slažili za dušaega pastirja v fari v Waltersdoifu blizo Giadca ia kratko potem v radgoaski mestai fari. Kot dušai pastir v viaograda Gospodovem so aiailjivo delali; v šoli bili so aeatradljiv učitelj, kar jim živeči radgoaski mestjaai ia mestjaake z veseljem spričajejo. Na Barodaem polji so bili edea izmed prvib delalcev, ter so po svojib spisih, ktere bodemo pozaej omeaili, kakor tudi v živi besedi aarodai dah vzbujali, sloveasko slorstvo s svojimi spisi obogatili. Bog saai ve ia pravieai domoljubi piipozBavajo, da so Dajako ravao v teai času kot kaplaa v lladgoni za Sloveace maogo stoiili. Povsod, kamorkoli prideš, ti vedo starejši prebivalci povedati o Dajakovih molitreaih kajigali, o ajegovem slov. katekizma itd. Narodiijak zdrave koreaiae ai i.«kal človeške hvale aiti dobička drugega, kakor edino le korist Baroda ia čast Božjo. Ia ravao pri tem svojeni neutrudljivem delovaaji so se za vse svoje žive dfli bolezai aalezli, ktere se aiso več mogli zaebiti. Včasib so aamreč cele dai v bukvab tičali ia pisali, toraj aiso aiogli Ba zdrav zrak, aego so si okna in vrata odpirali, pri tem pa dober posluli zgubili. Pa vse to ai overalo raarljivega gospoda delati za Božjo čast ia za blagor aaroda. (Koaec pribodajic.)