WUiam HP PWIJU1U tJUME
grp. wm ai
ItlHWCTOOfOP*	^BLIIT
WflUI OF WW TOU. t. T. Wr Order of tfi
A. B.
F.
Q«.
Največji slovenski damik
t Zdrnienih driavah.
velja u Mio uto.........$e.oe
Za pol (eu................ 3.00
Za New York celo leto...« 6.00 Za inozemstvo celo kto..« 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The Largest Itoroita Daily in the United Štete«.
Issued every day except flun ' *n and legal Holidays.
V 75,000 Reader« I
TELEFON: 287« COETLANDT
Entered aa Second Claaa Matter, September 21, 190% nt the Poet Office nt New York; N. T, vnder the Act of Oongreaa of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLAND T
NO 60 — ŠTEV. 60
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 12, 1920. — PETEK, 12. MARCA, 1920.
VOLUME rxvm. — LETNIK xxvhl
FRANCOZI ODKLANJAJO MILITARISTIČNE GIUE
PRAVIJO, DA JE TRDNOST NAPRAM NEMČIJI OD NJIH STRANI PRIPISOVATI POMANJKANJU VARNOSTNIH JTMSTEV. — TARDIEU PRAVI. DA JE PREVZEL FRANCOSKI NAROD PRE VELIK DEL ODGOVORNOSTI. — POROČA EDWIN L. JAMES.
Paril, Kran« »je. 11 man a. - Trditev predsednika Wilsona v J rjegovem pismu na senatorja Hitehcoeka. da navdaja sedaj Fran-t'jo nulitar sti.-iii dtilt. ki obvladuje njeno vlado, j«* bila sprejeta v Parizu z velikim oirnr enjem. Vsa znamenja kažejo, da bo imela kritik. i predwt-dnika \V l».»na tak n.'inek, da ne bo imelo njegovo nazi->. nj« jie nadalje tak«, važnega upliva na razvoj francoske modna-r««lne politike kot t:a imelo dosedaj.
h'raneo*ki ugovori prori kritiki predsednika WiNona so dvojne > rste.
V	prvi vrsti stnatia Pari/ njegovo otnenitev dozdevne nezaže-l.»ive i^pr^mombc v fr.nu-oski vladi za neutemeljeno vmešavanje na-< < Inika ene države v notranje zadeve drupe države.
Drugič pa trdijo Francozi. da so morali zavzeti trdnejše stali-š.-e napram Nemčiji laditega. ker čutijo, da morajo storiti to da za-i \ aru je jo Francijo, kajti jamstva, kojili povzročitelj je bil v glav-j n. rn predsednik Wilson sam. narare«" Lipa narodov ter angleško-..m*'riško francoska vojaška zv«-zji. ne obljubljajo se«laj nikakih ma-terijalnih uspehov.
Tueka v arfnmertu predsednika Wilsona. ki je napravila fnkaj I i\ posebno nesrečen niis. j«- ta, tla je predsednik Wilson izjavil, d;, je i" let i X. kot stoji. jamstvo proti militarizmu, a takoj nato ob-*iolžil Franeijo milita rizma. To razlagajo v Parizu tako kot da naj bo I. •_•;» narodov nek;*k korektiv za Franeijo in s tem se prikazuje I.itra v popolnoma novi luči.
Mnenja Iistov soglašajo v obsojanju koraka, katerega je storil pre<|s4>dnik v svojem pismu.
Matin", ki se j" skozi več tetlnov skrbno izoffibal vsakega kri-t / ran.ia predseilnika Wilsona in Amerike, je objavil članek Stefa-i>.i Laitzannel, glavnega urednika, v katerem se glasi;
Polkovnik Harvey je pisal v svojem strašnem tedniku pred m ka j dnevi:
"Ne, Mr Wilson ni zblaznel. On je ravno tako kot je bil ved-i no To je res Mi najdemo v pismu na Ilitehoeka Wilsona kot je I. I pn-d vojno, ki je vpraie >1: — Kaj so vzroki vojne? — Wilso-l u ki )»• izja\il, da j» preveč ponosen, da bi se boril. To je isti vse-i lisk profesor, prepirljiv in neveden, ki kuje fraze lepih besed, a slal"'j»a pomena To isti pedagog, ki se je vine«al v največjo dr» -i o , MHtovme, ne da bi je razumel in ki se ni ničesar naučil iz nje.
!>anes bi luli Nemet v Parizu, če bi se ne vmešal. Kako hitro poza-I jo ti gosjxvrlj. il« doživeli b* od ameriškega kruha
N*jegov* obdolžifve Franeije so nejasne in grde. — Tekom pariška konferenee sf» neoski m litaristi skušali priti v Franei.ii na površje, a -"-»'prav pori ženi. so v kontroli sedaj. — O kom govori on? O mats,"hi Fnehu ali i!. Poinearejt« v preteklosti, a o Deseltan^lit in Milterandit s«»danjo*ti ter novoizvoljeni poslanski zbornici? Mi ne |M*/natuo nobene drupe sile, ki bi vladala Franciji. S kako pravico' upora bi jn načelnik tuje države naslov, s katermi skuša škodovati t ,4 j \ • ■»"• j i m »lržavl janorn zavezniške dežele ali pa prosto izvoljenemu j i. rlunientu '
Ali obsojamo mi Ameriko militarizma. če pripravlja Daniels piijbolj ogromni nmriieri-tki program v zgodovini? le govori lastni /« i predsednika Wilsona. M«*Adoo, da se lahko Amerika z enim u-d.ireem polasti Bernunle, Bahamas otočja in Jamaiee, da se tem po-t.-m lik vid ra dolg Anglije, ali dolžimo Ameriko imperijalizma '
"Temp*" je izjavil naslednje:
obžalujemo g»ol>oko. «la bob zen pretlscdni^ka Wilsona pre-p' .-. >ij«' s|«>dnjcniii /or-cini obisk v Evropi. V Franeiji bi videli, da absorbira rekonitruk« »ja optistoAenepa ozemlja vm> vire naroda ter obvladuje njegovo politiko. Vi«l»'l pa bi na drugi strani, kawo je Neii»ei.)a s|>rejela meJzpveztiiške komisije, ki kontrolirajo njeno raz-• ro/enje in kako se lpzvija kampanja, da se napravi maršala Ilin-detiburga predsednikutr republike.
V	nadaljnem pravi **Temps'":
Mi pnrnanio !»• en militarizem v Evropi. To je oni, kojega simbol je maršal Ifinderihiirjr in kojega najnovejši podpornik je prii <• .loahim Albre« !.* Pruski. Ta militarizem nas je napadel leta lfll4 Mi / vimo *«» vedno v letu l*hB0. sredi razvalin, ki so na<rroma-dene na raslih tleh.
Fanfare osvete tega militarizma prihajajo vedno bolj pogo-sJo na naša ušesa tee bolj in bolj nesramno. 1> ni ta militarizem /drobil naše dežele, «"•»• ni zavoje val ostale Evrope, ee so narodi sve-ta š.- prosti, katerim »re kreilit za to? Našim vojaškim voditeljem. <bo nastala nova prt inja na <1 nitri strani Rena. na koga bi s? mo-jrel zanesti svet, da jo prrmaga* Na naš«' vojaške voditelje bi se /iinesel. Ne bomo trp« li. da bi kdo prezirljivo govoril o njih.
"Temps' pravi, da je bila Franeija, ki je nasprotovala imperiji. list i«'-nem 11 razkosanju Tureije (a h v interesu fraftieoskih kapitali-slov, ki bi tlrugaee ixgubili svoj denar, nalož.en v Tureiji) in ki je zagovarjala predlog, naj se vpraša predsednika Wilsona za nasvet t lede t urikih predlogov.
Andre Tardeiu, ki je bil elan franeoske delegacije na mirovni konferetiei, je rekel danes z ozirom na pismo predsednika Wilsona na senatorja Hitehocka in z ozirom na splošni položaj:
Mi smo predlagali, naj del Lige narodov ustvari organizirano armadno silo kot bistven pogoj za razoroženje v različnih deželah. Naš predlog je bil zavrnjen ob treh razlienih prilikah.
Drnarie so nam Združene države obljubile pomoč v slučaju ne-provoeiranega napada in sicer v versaillski pogodbi kot v posebni pogodbi med njimi in nami in nobena teh pogodb še ni bila odobren«.
Tretji«" je naložil;* Versaillska pogodba vsem zavezniškim in z i:.'imi zvezanim silam gotovo število skupnih vojaških nalog, — namreč okupacijo levega brega Rena, Šlezvika, Odanska, Memela, Allensteina, Mariawerder. Gornje ftlezije in Tešina. Z izjemo par t isoč ameriških vojakov so francoske čete same, ki izvršujejo to nalogo ali skoro same. Pogodbo naj hi izvršili številni, a jo moramo izvrševati sami.
ALI BO
ŽENSKA PREDSEDOVALA ZDRUŽENIM DRŽAVAM?
DIREKTNA AKCIJA" IN ! PREMOGARJI DOBILI SAMO 25 ODST. POVIŠANJE ANGLEŠKI DELAVCI
Angleški delavci 20 porazili načrt za direktno akcijo. — Posluževali se bodo le ustavnih sredstev.
Slika nam kaže Miss H. Mills is Syracuse, N. V., ki je sprejela ne oficijelno nominacijo demokratov države New York, da se kot dele gratinja vdeleži konvencije v San Francisco.
PRENOSLJIVE HIŠE PRINC FEJZAL
Mesto Chicago bo -zgradilo prenosljive hiše, da zmanjša stanovanjske stroške revnih slojev.
Chicago, III., 11. marca. — A. F. Kramer, predsednik čikaškega z« mljiskega sveta, je danes obja-^ il, da so bili izgotovljeni načrti za zgraditev ur tisoč prenesljivih liis. katere naj bi se postavilo na zunanjih robih inesta.
Povečani stroški stanovanj, kojih najemnina je poskočila od 50 dn 150 odstotkov ter pomanjkanje primernih stanovanj so odgovorni za zgraditev teh prenselji-
vih hiš.
—	Prenesljive hiš«' so na razpolago za $500 ali $600. — je rekel Kramer. — Nadaljni stroški bode znašali približno $575. Z *mlji-»•ča, stoječa izven požarnih meja, bodo stala-$2."V0. Vse stroške je mo«foče plačati v treh letih.
—	Poleg eene hiše in lota. bo stalo delo plumber ja nekako $250. k' bo vključevalo inštalacije kopalnice. pralnice ter sinka v kuhinji. Oprema za razsvetljavo bo s'ala nekako $75.00.
Tega načrta se bodo niijbrž o-prijela tndi druga in«»sta. ki trpe i.:i istih neprilikah.
HTRO, NA OORltKO Of
denarna taplafll popolnoM aanealjiv« tn wwliiijl> raam«eaa prhnerno tndi hitro p« <*li litri, na Oortfk« in tndi u ffotraajatai po ozemlju ki » odno po italjanaki armadi Jaattmo aH to HMjitif, toda <ote samada ▼ lsplažilii na «• utiirtl	oVroiBootL
100 lir .... $ 6.50 300 lir .... $18.75 500 lir .... $30.00
1000 lir ____ $60.00
poslati )• aajboQ-
London. Angiija. 11. man-a. — Speeial Trade I'nion kongres, ki zboruje tukaj, je spretežno večino glasov =zj»v:l. <la je proti ^tav-karski politiki t«-r za nadaljne napore potom ustavno dovoljetiih sredstev. «la se tlovede do n;u*ijo-nalizaeije premogovnikov.
(»lasovanje glede resolt:«'ij je l ilo naslednje:
Proti »lirektni akeiji. :i.~M).000 «las«»v. Za direktno akeijo ; mi-Ijon 50.000 glasov.
Z«i politično akeijo It.S70.000: proti politični akeiji 1.015.000.
Strokovni unijski kongrep. zastopa joč več k»it i>et miljonov in pol delavcev, se j«» sestal v Central Ilall. Westminster, tla določi, če naj se poskusi direktno akeijo v obliki splošne stavke v namenu, da se prisili vlado, da prevzame ter obratuje angleke premo-govnik.e
Sestanek kongresa je sledil glasovanju angleških premogarjev. k: je bilo objavljeno včeraj in v katerem se je pretežna večina de-laveev izrekla za to, da se izsili
_ I »jjih zahtevo za naeijonalizacijo
premogovnikov.
Domneva pa se. da bo ko i tečna AI||Ay| unii iljkeija odvisna ^hI priporočil, ka-ullluM MlflLJ ra se bo stavilo na današnji seji splošnega kongresa. Opozavalei izjavljajo danes, da bo prevlado-\al zdrav razum.
J. II. Thomas, voditelj železni-
----------j -arjev. je predsedoval dannsnje-
London, Anglija. 11. marca. —\'nu S»'stanku, po<lpiran od parla-"*Times" poroča iz. Beiruta, da} »»entarnega komiteja. Zagovorni-j«. bil prokianiiran princ FejzalJk direktne akeije so takoj v prisili kralja iz Hedze. sirskim kra- i četku izjavili, da je njih namen Ijem.	• zahtevati neposredno glasovanje
Beirut, Sirija. 8. marca. — Sir- Ulede stavke, s katero naj bi se s ski kongres je danes v Damasku j siI° izvedI° na'"rt za naeijonaliza-proklamiral Sirijo kot neodvisno j ('J° rovov-
državo. Danes zvečer so se vršile j Kongres se je sestal vsled tega. pc mestu velike slavnosti.	; ker ni hotela vlada privoliti v
Pravijo, da bo jutri proglašen I nacijonalizaeijo. Ko se je kongres
Proglašen je neodvisnosti. — Tudi Mezopotamija hoče postati samostojna. — Iz Damaska.
KOMISIJA, KATERO JE IMENOVAL PREDSEDNIK WILSON, JE ODLOČILA V PRID DELAVCEV. — DELAVCI V ROVIH TRDE GA PREMOGA ZAHTEVAJO OD PRVEGA APRILA NAPREJ 60 ODSTOTNO POVIŠANJE IN ŠEST UR DELA
Washington, I) <'., 11. marea. — Komisija, katero je bil imeno val predsednik Wilson da uravna diferenee, ki so bile poslediea premo«rarskega štrajka. j«* mlločila danes v prid delavcem.
Izdala je namree poro«"ilo. v katerem pravi, da so delavei zapo-sljeni v rovih mehkega premoga, upravičeni do petindvajsj i <h1-s^otnega povišanja p i Komisija ne priporoea nobene izpre.nem be glede delavnega '-a-a in delavskih pogojev.
Delavski zastopnik John P. White je za večje zvišanje pla.'e t« r ter je izdal tozavdevne poročilo.
V	petindvajset oc'stotnein povišanju plače, je vkljuečnih 111« 1 i ;štirinajst odstotkov, katere so jim priznali meseea novembra, ko so
s« vrnili na delo.
Priboljšek znaša potemtakem le enajst pro«»entov.
Zastopnik delavcev Mr. White je zahteval 31 in pol proeentno povišanje ter sedem um i delavnik, pa ni inogel prodreti s svojo zčihtevo.
Značilno pri tem je tudi to, da ne bodo dobili delavci nob< odškodnine v denarju, ker so delali skoraj pet mesecev samo za 14 proeentov povišano plačo.
Nova pogodba med delavei in delodajalci bo najbr/.e stopila /.<• koncem tega meseca v veljavo.
Springfield, 111.. H. marca. — Ulinoiški majnerji nikakor niso zadovoljni z odlokom premogarske komisije. Unijski voditelj Frank Karrington je izjavi!:
— Take odločitve majnerji nikakor niso pričakovali.
St. Louis, 111., 11. marea. — Načelnik premogarskih baronov Thomas Brewster je izjavil, da bodo družbe takoj povišale cen" premogu. kakorhitro bo priznano delavcem 25-proeentno povišanje.
V	I'nion League klubu v Ne Yorku se je vršila prva konferenca pododbora premogarskih baronov in zastopnikov delavcev, ki so zaposleni v rovih trelegi. premoga.
Stranki si prizadevata priti do sporazuma, predno poteče sedanji kontrakt namreč marca.
John L. Lewis, predsednik I'nited Mine Workers ni bil navzo«". ker je bil odpoklican v Washington.
Zastopal ga je podpredsednik organizacije Philipp Murray.
Kot znano, zahtevajo premogarji šestdeset odstotno povišanje plače in šest nr dela na dan.
kraljem princ Fejzal. V novo državo spada razen Sirije tudi Pa-bstina. Libanon iti severni del Mezopotamije.
sestal v Glasgowu tekom pretekle jeseni, ni bilo niti najmanjie-2a dvoma glede moči razpoloženja j v prilo? stavki, a od onega Jasa
ZA ČAST DRUŽINE
mogla tuisiiti. Zdelo se mi je, da je to etlina stvar, katero lahko
--storim. 1'pam. da mi bo Bog od-
Deklica je izjavila, da je ustrelila pustil. Ne brigam se, kaj bo st«» svojo sestro, da reši čast svoje n*a postava.
družine. ~ Izročila se je oblastim. V nedeljo, — je izjavila danes
--I policija, — sta imeli sestri resen
Mary Tueei, lepa italjanska de- prepir, dot-im je inala deklica spa-kliea. ki je prišla v po!i«-ijski bi. Mary je nato odšla. Ni se vrni-glavni stan v Atlantic Citv včeraj	ene nre zjutraj. Angelina
z\eČer s svojo osem let staro ne- J*' takrat že spala. Marv je nasta-čakinjo Concctta ter izjavila, da * 'la .Ipi-kaliberski revolver proti je ustrelila mater te deklice \ po- plavi sestre ter oddala en strel, nedeljek zjutraj na West Houston Malo pozneje je deklica 'prebit-St. v New Yorku, je rekla danes, budila nekega Santo Maeati na da je storila to dejanje za čast njegovem domu v zadnjem nad-družine.	stropju hiše. — Prosim vas, San-
• Daily Mail" poroča, da zbo-|»aprej je bilo opaziti precejšno nt je v Damasku 20 mezopotam izPremembo v nabiranju delavskih voditeljev, ki bodo najbrže' ***va-
proklainirali neodvisno mezopo- Oster govor, katerega je imel tamsko «|ržavo. Vladal ji bo Zajd. | pretekli mesec v poslanski zbor-brat princa Fejzal«.	nici W. Lunn, član Yorkshire
--premogarjev. je stavil premogarje
pc njih lastili izjavi v napačno KAZEN ZA PRETEPAČE, j luč. Lurni je izjavil, da bo delo s , ,. ' ■	i silo doseglo svoj cilj, če ne bo v
* Berlin, Nemčija, 11. marca. -Istanu Pridobiti ve*ine naroda za

Predsednik Ebert je izdal včeraj proklamacijo, v kateri izjavlja. <ia bo vlada brez pomisleka kaznovala one. ki so krivi napadov zavezniške misije. Predsednikova proklamacija je sledila poročilom iz Wernitza o napadih na francoske zastopnike. Eden izmed Francozov je bil ubit o<l ljudske množice. Preostali so se udali oblastim.
— Dolžnost vsakega Nemca- je nastopiti z rezervo in častno, je rekel predsednik. — Vlada ne bo dovolila, da bi bila njena politika uničena vsled pretepaškega domoljubja, ki zasleduje nevaren cilj na stroške celega naroda.
kV^IkV^KV^
S5SJ1SS2ISBS
d i v tem slučaju so ameriške čete izginile in da zavaruje prebivalstvo proti masakrom v Carigradu, Anatoliji, Armenski in Ciliciji, je bila zopet določena Francija.
Vsled .tega ponavljam, da je krivično doliiti nas imperijalizma. Nikdo v Franciji ne protestira proti stalnemu povečanju ameriške mornarice . Naša armada kot ameriška mornaric, je taka kot jo zahtevajo razmere in Francija ni ona, ki ustvarja te razmere.
Debata, ki se vrši že vee mesecev v Združenih državah glede ra-
nacijonalizacijo. Ministrski predsednik Llvod George se je seveda hitro poslužil prilike, ki se mu je nudila ter'označil tako taktiko kot absurdno zanikanje demo kratične in ustavne vlade. Rekel je, da ne bo dežela nikdar trpela da bi ji en del vsilil svojo voljo. Konečno je izjavil, da se bo vlada borila proti takim metodam do smrti.
Zmerni delavski voditelji so takoj priznali, da bi bila premogar-ska stavka kot jo je označil Lunn, skrajno nepriljubljena in da bi hhko škodovala celemu delavskemu gibanju.
To je bilo tudi naziranje parlamentarnega komiteja, ki je predložil močno resolucijo, v kateri ae obsoja direktno akcijo ter zagovarja ustavne metode.
Robert Smillie, predsednik Miners Federation of Great .Britain, ni bil navzoč. Domneva ae, da je sedaj oslabljeno stališče ra-dikalcev.
tifikacije mirovne pogodbe, je ustvarila te razmere. Vsakemu je Četrti«'- so imela pogajanja v Parizu smisel, da se vdeleže vse1 znano moje spoštovanje do predsednika Wilsona, a v svojem.zad-zavezniške in z njimi zvezane sile okupacije mandatarskih dežel. Tu- njem pismu na senatorja Hitehcocka je bil krivičen napram Franciji.
"0LAS lAlODl
1 ▼
NewvorSka policija ni objavila' •mor Mrs. Angeline Conti, stare .'10 let. dokler ni policija v Atlantic sporočila newvorski polieiji. da se je njena sestra izročila o-blastim. Detektivi so zapustili glavni stan. da privedejo deklico New \*ork.
—	Nisem mogla trpeti načina, kako je moja sestra živela, — je zjavila Mary Tncci. — Salvato-re, njen mož, je odšel od nje pred štirimi meseci in sicer iz.istega vzroka. Mislim, da živi sedaj v Newarku.
—	Bil je naravnost škandal in sramota. Angelina ni hotela redno delati. Odšla je ter izostala po več ur. Concetta bi kmalu vzra sla ter izvedela za vse. Nobena ženska v naši družini ni še živela tako. Nobenega ni bilo, s katerim bi mogla jaz govoriti o tem.
to, — je rekla, — pomagajte mi najti danes Angelino. Pojdite j«» iskat. Zelo smo vznemirjeni r:«di nje.
RMaeali je sel po stopnjieah na v zdol. Potrkal je na vrata Contije-ve, a ni dobil nobenega odgovora. Nato je vstopil ter našel Mrs. Conti, ležečo na neki zofi. Poklical je policijo.
NE MOREJO SE KAPITI.
London, Anglija, 11. marea. — Svet za kontorolo pijač je v namenu, da dobi fiziološke podatke glede učinkovanja opojnih pijač, vprizoril večje število poskusov na možu, ki se je prostovoljno priglasil, da se opije z različnimi pijačami. Svet je našel, da je bilo
zelo težko za tega človeka opiti — Žalostila sem se, jokala in se s sedanjim angleškim pivom, prosila. Na ničesar drugega nisem l ki vsebuje tri odstotke alkohola.
N0YA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA
Naše denarne pošiljatve razpošilja in Izplačuje sedaj po eeO Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k. poštna hranilnica na Dtmaju, ka* t era je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne po* tiljatve širom avstro-ogrske monarhijo.
Jamčimo za vsako denarno poiOjater, toda B kaEV mogoče zamude t izplačilu, ki bi ae povzročile po drugih, brea naše krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti
100 kron----$1.20	800 kron . ^ $ 5.00
200 kron .... $2.25	1,000 kron .... $ 9.50
300 kron .... $3.00	5,000 kron .... $47.50
400 kron .... $4.00	10,000 kron .... $95 00
so veljavna do dne, ko ae nadomestijo s diuglnfl je najbolj« po pomaaHn Postal Mmur Mm

QLAfl NARODA 12 1EABOA 1920
GLAS NAHODA"
I AM BAH.VI
of MMhattvk N«W York City. N. V.
"Qlaa Ni
fnk <ta limnA n*d*l] in pnnikoT.
•LAS NARODA rvoloa of tho Poopta) itl oxcept Bundaya •ubocHotlon yearly «8.«
A4wrtlMiw#nt Oft iflPMin§nt
m no prlob£uf«jo.r>en«r mJ m k krajft urMnlkor prootmo, OA M
da hI trojo najdemo nialornlkk.
• LAt NARODA
Borough fo Manhattan. NM TaA, I
Cortlandt
kV.
Dopisi
ved« predvsem imamo tudi dobro izveibanost v kuhanju, kar vem, da vsaka rada vidi, ker pridejo
Cleveland, Ohio.
Društva, spadajoča k Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev, o-pominjam, da je zadnji čas, da poravnajo svoje asesmente do 1. aprila t. L, in sieer 50< za pol leta. Pri tem odbor razvidi, koliko pev-ino. en dan sneg. drugi dan lepo
Peter Zgaga
ske moči bo zastopalo koncert, ki *e 1m> vršil meseca septembra 1.1. v Youngstownu, Ohio. Da se more kar mogoče popolno dovršiti, je potrebno gotovih priprav v času. Od 1. aprila naprej se bo določilo. kak«<np pesmi se bodo rabile za skupne nastope. Da bodo pesmi primerne, se mara vedeti, koliko bo pevcev in pevk. Ker Zveza za-
Pogovor dveh aljubljenetr.
V lepi noči se aetata po parku, časi med zakoncema, ko se mora j ^a sta nekarii boječa, kajti po-tudi možiček suka*; po kuhinji, izr.ata se šele par dni. Malobesed-Vreme imamo bolj nestanovit-jna zreta v nebo.
Dekle molči, fant bi pa strašno rad nekaj izpregovoril. Toda kako začeti? Slednjič jo prime za
toplo solnce. Blata ni pa tudi nič manj kot do kolena, kako da pri-
šle ravno prav nova ženska moda roko in začne jecljati:
s kratkim krilom do kolen. Samo: _ Gospodična, gospodična____
dostikrat mora posebno samski	Kaj vpraša ona vsa bla-
pečlar vstran pogledati. ko sreča žena
takšno deklico	, • «	, ,	-
Sam ne ve. kako mu pridejo na
			
•Jugoslovanska			Kstol. deoRoft —. ran
			SI
Cataaatfru Je*s 1898tafcarporpan WO 19» . Cftavnl urad v ELY, MINNJ
Kar se tiče dela, ni še preslabo, t NTa društvenem poljti tudi še: precej dobro napredujemo. Ima-
Večni konflikt.
m
rik;
JSe vedno je glavna hrijra ».vela, "da se tc grozote ne ponove ia da svetu ne bo treba iti -.knzi nje še enkrat". Grozota velike vojne je bila lako velika. tla bi človek kotuaj mogel vrjeti. da bo sploš-i.u žrljii, tla -^t- napravi kooer vojnam med narodi, tako hitro izgi-i;ila iz trlave ljudi. linnr*. pa je videti ^luvna brifra sveta, da razveljavi in uniči jamstva miru, uveljavljena v Parizu ter se vrne k starim potom, ki >o vedno povzročala vojne ter jih vedno bodo. Večni konflikt med starim in novim je prav tako razviden v senatu Združenih držav kot v drž-tvnih kancelarijah v Evropi. Mr. Lodg* ob->i<lu.ie, »Ia jt' predsednik Wilson omenil oživljenje militarističnega i lita \ vladuili train-«»>kih kr«>^th. V istem trenutku pa brani senator .MifoNaHiiisettKa zahteve Italije ol» Ja<Iranskem morju na stalili. Nj.iiili razlogih. izključno militarističnih razlogih.
Italija j<* bila v nevarnosti invazije iz Avstrije skozi več kot i tio stoletje. — Popo'noma prav je, če Italija želi zavarovati samo '» ; s tem. da <lrži strategični konec Jadrana. — Strategija, vojaške meje »neprestnae priprava za vojno m provociranje slednje, a liikjt-r, nikj»T noben t- misli, tla bi se jo preprečilo! Ali je Italija v«-duo v nevarnosti preti Avstrijo, potem ko je bila ta velesila razkosana.' Ali se mogoče boji Jugoslovanov? Ali bi ne bilo boljše zali io. da bi napravila iz ujih svoje prijatelje* Dokler pa bodo ljudje dovolili, da se njih misli prilagodi staremu železnemu vojaškemu modelu, ne bodo nikdar mislili na koriti in dobičk" miru. Kar pa se tiče idealov resnice In pravice kot voditeljev odnošajev med na-iu«li. s»- jih smeši lako v ameriškein senatu kol v vseh evropskih h tm elarijah.
Mi vidimo zopet vzgled neodoijivega konflikta med starim in novim v poročilu iz 1'jiri/. da je dal ministrski predsednik Mille-rund f nneoskemu poslaniku v Washingtonu naročilo, naj se posve-s pr''ilst><lnikom AYilisonom glede uravnave s Turčijo.
><f» vedno se 'reji upanje, se glasi, — «Ibo prevzela Anic-svoj delež orijentalftkega bremena.
Pod kakšnim pogojeaa?
V Parizu je naš« i predsednik Wilson skupino diplomatov, vzgo-j« inli v št irih t ra«li i i.ili ravnotežju >ile, starih pretenzijah političnega jravojevanj« »cr leritorijalneca povečanja. — Predlagal je no-v> politiko trr sistem mednarodnih ndnošajev, na podlagi novih pra-\il. Njegovi preti logi so bili sprejeti. Zapravljalo se je o njih in dogovor irbde Lige nai.idov je bil sprejet in podpisan. Odobren je bil ler je setlaj pravom oče n med davnimi evropskimi silami. V trku p.ir nn-se«-ev pa smo morali zapaziti obžalovanja vreden povratek k sliirrrtiu. I'riWli so »vrni i staro ijrro. na stari »arin ter na temeljn -r«nb pravil. Ture i.j* <n ja«lrnnsko vprašanje st;i vzsrleda. a najti je še druge.
/a to iuro, igrano na stari način, pa nima ameriški narod niti najmanjšega okusa Predsednik ima v tem ozirit absolutno prav. Mi s.- ne moremo vdele/itj teh uravnav, prevzeti bremen in odgovornosti. razvei če se p«rsveti nekaj pozornosti našemu mnenju glede prin-« i pij** v, na podlajri Katrih naj ».»■ uveljavi t«' uravnave ter načina t ako se jih izvede. i'- naj botlo postava, pravica in resnica pravilo. s«> homo mofroee vtlch žili uravnv ter nudili svojo pomoč. Kdo pa i lore vitieti vnaprej ali pojmiti težkoče, v katere bi bili lahko zapleteni ali pa obseg naših odgovornosti, če privolimo v to, da postanemo družabniki pri mednarodnih transakcijah, sprejeti na podlagi prineipijer, ki bi bili popolnoma sprejemljivi za Metternieha, Tallev-randa m Hismnrcka, t aterih pa mi sami nismo nikdar uporabljali ali ot'obr;;,: Popolno zagotovilo proti temu riziku je dogovor glede Lige narodov N« tem temelju bi naša sovdeležba ne involvirala nika-I « ga rizika, razven «tr.in rizikov, kater«' hi bili voljni sprejeti v interesu človeštva.
/e je opaziti v evropskih glavnih mestih tendenco, da se omalovažuje prim ipije dogovora glede Lige narodov in da se igra igro. Lot rečeno, na stari način. Povsem drugače bi bilo, če bi Združene države preti šestimi meseci odobrile mirovno pogodbo. V senatu pa se ni posvečalo niti najmanjše pozornosti dobrim stranem dogovora ter njegovi najvišji č.dnosti kot dogovora narodov, da se odpovedo \ojn..m ter provokat ijam, ki zavajajo v vojne. Celi meseci debate ter mikroskopičnega razmotrivanja so bili posvečeni poskusu, da se najde napake, da p;;rira udarce, namenjene neodvisnosti in suve-i en out i te republike. Celi oceani argumntov so privreli na dan pri i kan ju nevarnosti, ki so tako neresnične, da so ušle pozornosti mož l ot sta prejšni pretiš, dnik Taft ter prejšni generalni pravdnik Wiekersham. Ves ta čas,*v vsakem govoru, katerega se je sprožilo l-roti Ligi in mirovni pogodbi, v \xaki predlagani rezervaciji pa je I Jo jasno, «lu je glavna misel ona antipatija proti principu, na ka-terem temeljl Liga narodov kot ustanoviteljica novega reda v mednarodnih oduošajih.
Motiv ni isti k«»t oni evropskih državnikov, ki se vračajo k staremu redu in starim polom. Že dolgo časa je jasno, da temelji napad i » mirovno pogodbo v senatu na stranska rak i h razmislekih, kajti senator hodr»* nikakor ne mrtre pojmiti ter domneva, da so postave vsemirja motene, ker je predsednik Združenih držav demokrat. Ni-kdo si več ne prizadt va prikriti ta motir. Razlika med reserv.ieija-n i, ki ao sprejemljiv za nasprotnike mirovne pogodbe ter onimi, ki so »prejemi ji ve za nasprotnike mirovne pogodbe ter onimi,i katere zavračajo, je tako malenkostna, da je ne morejo pojimiti odkriti ljudje. Veliko se govori o trmoglavosti predsednika, Predsednik je dosti popustil trr vstraja le pri onih prineipijih, ki so neobhodno potrebni za iis}»eštkOfct dogovora kot pi^prečevalea vojn. Kdo pa more pokazati kako popustljivost od strani senatorja Ijodge-a izza preteklega novem.iraf Njegov minimum, od katerega ni hotel odatapiti, je bila njegova lastna res. rvaeija k členu X. Njegovo vedenje pa nam ne jamči, da bi ne stavil nadaljnih ovir na pot ratifikacije, če bi »e sprejelo nejgovo re* rvaeijo. V taktiki prekašajo re-publikaaaki nasprotniki pogotll»e svoje demokrattFne tovariše, a odgovornost za poraz pogodbe je izključno na strani republikancev
___■■ ■f - ■____
vzema jugoslovanski narod, botlo mo dve društveni postaji .SSPZ. ixi pesmi vpoatevane splošno jugo-jIINZ. Seveda se še dobe rojaki, ki slovanske. Ko pošiljate polletno
članarino, obenem pošljite imena pevcev in pevk tajniku Josipu Dupinu in število teh vrhovnemu pevovodju br. lgna<*iju Hudčtu in tudi pristavite, katere pesmi mi
ne spadajo k nobenemu društvu. Nekoč sem slišal od rojaka Kaj mi če društvo, bom samo plače-val. saj jaz nisem bil še nikoli bolan. Tisto pa ne premisli, da ga lahko nesreča vsak dan doleti. Za-
dite peti. S tem bo veliko delo že (torej, kateri ni še član društva.
"naj nemudoma pristopi.
Koncem mojega skromnega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje Širom Amerike. •
Dobrepoljčan.
storjeno.
Nova pevska društva, ali društva sploh, ki se bavijo s petjem in še niso člani Zveze Jugoslov. Pevskih Društev, naj se ravnajo v istem smislu kakor zvezna društva. ker ni posebnih prispevkov za vstop k Zvezi.
Ix»tošnji koncert se bo vršil nekako v sredini med Pittsburghom in Clevelandom. Kakor mi je znano. je ravno v tem okraju veliko I>evskih zborov, katerim se sedaj
usta besede:
— Gospodična, jaz pa vem. kaj ^ i sedaj mislite____
-— Prasec. sram vas bodi — pravi ona. mu priloži zaušnic«) ter zbeži v noč.
* * * Kaj je danes "brez".
Narodi so brez denarja.
Stroški so brez števila.
Vlade brez vlad.
Davki brez meja.
Politika brez takta.
Časopisje brez Boga.
Pojasnila brez možgan.
Pogled v bodoč nost brez upanja.
Peter Zgaga brez. patra Skaza. * ♦ *
Villa zahteva za ujetega Ame-
Glavni Uradniki.	Porotniki.
i'reilsetlnlfc : MIHARI. ROvAN$*FK, i CiRF!«:OR J. PORENTA, Box 11«, BI.
Box 251. Conemaugti. Pa.	]»iam<«i«l. Wash.
Portpredf*ed.: LOUIS BALAXT. B«»x LEONARD S LA BO DNI K, Box 4s«>,
l(ltS, Pear Arenne. Lorain. O.	Ely. Minnesota.
Tajnik: JOSEPH PISFILER. Ely, JOHN RTPXIK. S. R. Box 24. E$in»rt,
Minnesota.	Pa.
Blagajnik: fiEO. L. BROZICH. ElyT
Minnesota. Blagajnik neizplnf-aniTi smrtnin: T.OI"
• Pravni Odbor.
P ;JOHN PLAt T7. Jr.. ^n.'-Tth Ave , <
IS COSTELLO, SalUIa. Colo. Vrhovni Zdravnik.
linnet. Mieh. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave.. Dnlntli, .Minm»«ota.
Mclntyre, Pa.
Že doljjo časa nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine, zato sem se jaz namenil napisati! rikanca petdeset tisoč dolarjev, par vrstic.	To jč lep poklon za Amerikanee.
Kar se tiče delavskih razmer.i Če bi imeli enkrat Amerikanei niso nič kaj povoljne. Vzrok je. Villo v rokah, bi nihče ne dal za
nudi lepa prilika za pristop k ker nimamo zadosti železniških; n jPg0vo življenje počenega groša. Zvezi Ne sežem predale«-, ako re- voz. Ne vem, kje so tisti, ki so bili; '	• 0 •
»•eni, da s«- tega koncert* lahka pred par leti. I>mgega posla ni nad ."»<>0 pevcev in ]>evk. Ali bi ne kakor v premogornvu z izjemo
j bilo to nekaj znamenitega za naš enega čevljarja, pa nimamo vese-liarod ? Samo dobre volje je treba. l jy <j0 takega dela.
| Res je vezano vse s stroški, a vse-j Zadnji teden se je poslovil od eno niso tako v.-liki kot bi si mor- nas in odpotoval v Jugoslavijo ro-tla kdo predstavljal. Ako pomi : jak Frank Golob. Bil je priljnb-slimo pomen take prireditve, go-jljen v naši sredini. Želimo mu tovo ne bo nihr-e izostal, ki se ko- srečno ,pot.
lička j zaveti a, da je pevec. Ne gre j Pred par dnevi nas je obiskal za stranko, ampak za povzdigojnaš prijatelj Franeelček iz West
Višek laskanja.
— Vrjemite jrospa, da sem pc samo vsled tega poročil z vašo hčerjo, da ste vi postala moja tašča. • * #
Oglas.
Proda se žepna nra vsled pomanjkanja prostora....
celega naroda.
— Kakšen čaj pijete? — so Virginije. za kar se mn zahvalimo, vprašali pri večerji rdečenosea.
Torej na svidenje na 5. koneer-jin želimo, da nas pride še večkrat i _Ponavadi z rumom brez čaja.
štev"! obiskat. Tonček nani je
tu Zveze Jugoslov. Pev. Društev Primož Kogoj, preds.
Brewster, Ohio.
Naši žgatijekulii so sedaj pu-
je dal pa tudi parkrat kljrmiti. kar prav dobro stori, če človeka kaj ččurkai I »o želodcu.
1 sami ter pripravlejna za nastop. Samo nekaj jo skrbi. Kje hodi njena petletna hčerka, katero je
Težavno.
Gledališče je nabito do zadnje-
_	, ca kotička. Vse nestrpno priča-
vti»; i K *	l - + -	TJ- ,,ar	knje, da se dvigne zastor. Glavna
still s\ojo obrt,	kar jim tudi ee- storkeljca pri družini Božič in pni . u- - - ~ ui	v„i:
v*I . v. .	,	, . \ j junakinja je ze oblečena za knli-
Mitam.	(družini Stif ter pustila krepke'
Lettišnji predpust je bil bolj ^ hčerke. Obilo čestitk! žalosten. Xi bilo ni kakšne svatbe.j Predpust je minil. Vedno sem akora\*no je več pečlarjev željnih'mislil, da se bo kateri dal v zakon-prej kot mogoče zlesti v zakonski sko knjižico zapisat in ženskino moraIa Pr,vestl seboJ' ker n,™a kurnik. i^eveda vzrok je. ker ni! pokoro na ramo naložit, ali ti mo-j'loma nikogar, da bi pazil nanjo, tukaj v r»rew.sterjn nobene slo-'tiri peelarji kuhajo svojo pot da-;
Naenkrat nekdo v dvorani brid-venske cvetke. Jaz bi svetoval na-]lje kot so jo predpustom. Seveda, i zajoka.
šini dekletam v Clevelandn, ako si( vzrok je. ko ni slovenskih rožiei — Kaj joeeš? — vpraša priletni
katera želi dobiti sedaj po Veliki v izobilju. Saj se nam gorka spo- gospod petletnega otroka.
noei kakšnega tukajšnjjega po-'mlad približuje, ko bo zasijalo —Kje je mama?
stavnega pečlarja, naj kar sem fftirko spomladansko solnce*in bo' — Kdo je tvoja mama!
I>ridc in naj si nas ogleda. Tu malo fjorkejja dežja. Potem si bo i — Devica Orleanska.
snm \-sake vrste, majhne in velike vsak pečlar lahko eno vtrgal. !	* m *
|K>stave. kot kočevski grehi. Se-!	.	Naročnik. , _ SIi&ll scm? ti je žena po-
i vila otroka. To je že sedmi, kaj ne? Moje najiskrenejše čestitke.
—	Kaj boš čestital! Saj ni tre-ba smatrati tako za resno vsak
: špas.
NVki krotilec živali se je začel prepirati z ženo. Ker ga je začela obmetavati razen z besedami tudi z drugimi stvarmi, je pobegnil v levovo kletko ter se tam zaklenil.
Žena pride do kletke, se strašno namrdne in pljune rekoč:
—	Bojazljivec, sram te bodi!
Rooterelt o generala Woodn.
Ker je znani general Leonard Wood eden izmed možnih predsedniških kandidatov, je zanimiv ravno v sedanjem času članek, katerega je spisal za list The Outlook leta 1899 prejšni predsednik Združenih držav, Theodore Roosevelt. Ta članek obsega najprvo življenjepisno črtieo, ki se' glasi naslednje:
— General Wood je bil Cape Cod deček. Še do zadnjega dne je le malo zabav, za katere se briga tako kot za veslanje z majhnim čolnom ob obali Nove Anglije, posebno pa v slabem vremenu. Dovršil je Harvard zdravniško šolo leta 1882 ter pričel praktiei-rati v Bostonu. Njegova narava P«* je bila ona ljudi, ki, posebno v mladosti, koprne po doživljajih one nevarne in naporne vrste, kjer ovira nevarnost pot k večji nagradi kot pa jo nudijo bolj miroljubni posli. Eno leto po zavrSe-nju naukov je stopi! v armado kot kontraktni zdravnik ter pričel skoro neposredno služiti pod generalom Miles v južno-zapadnih teritorijih. Ti teritoriji so. bili takrat ogroženi od atra£nih Apačev in armada je vprisorila ravno takrat zadnjo kampanjo, koje cilj je bil strmoglavi je« je Geronima trr njegovih tovarišev. Nikdo, ki ni živel na zapodn, ne zna ceniti r.evrjetnih in izvanrednih naporov in težkoč, ki so spremljale take kampanje. Ni bilo dosti bojev, a kar jih je bilo, so bili izvanred-no nevarnega značaja. Ostrosti pohodov skozi ia preko gora brez
____:___________________
vode v Arizoni, New Mexiei in severnih delih stare Mehike, kamor so se tolpe Apaeev konečno umaknile, so bile take, da so jih mogli prenašati le možje iz železa. Mladi, kontraktni zdravnik, vi-so^, širokopleč, svetlih las in modrih oči pa je kmalu pokazal materi jal, iz katerega je bil narejen. Komaj kdo izmed belih, če so bili vojaki ali pa gozdni lovci, je mogel vstrajati poleg njega. Prijateljski indijanski stezosledi sami pa ga niso mogli izmučiti. Pri takih kampanjah postane kmalu bi-svetno, da potiska naprej oni, ki je dejanski usposobljen za poveljstvo in naj je njegov slučajni čin tak ali tak. Wood, čeprav le kontraktni zdravnik, je zaključil svoj pol 1 proti Apačem s tem, da je slu,.A kot poveljujoči častnik gotovih oddelkoA-, ki so bili odposlani, .da izvrše posebno naporne in nevat-ne nalogi. Svoje delo je izvršil tako dobro ter se izkazal takim junakom, da si je pridobil najbolj zaŽeljeno vojaško odlikovanje, Častno svetinjo. Na ekspe-dieijah take vrste, kjer je delo tako izčrpljivo, da zahteva zadnjo unčo reservnega poguma fn re-st.rvne sile ljudi, more uspeti le častnik visokega tipa. Wood pa ifl od svojih mož nikdar zahteval, da bi storili kaj, česar bi sam no stori!. Nobenemu rižiku se niso izpostavljali, kateremu bi ne bil izpostavljen tudi on. Nobenih težkoč niso pfenaSali, katerih hi prenašal tridi on. NežnOsna izmuče-uost, neznosna žeja, nikdar zado-
Tisti gospod, ki je namalan v Amerikanskem Slovencu s cesarsko kapo na glavi, je Rev. Sinola, kateremu so črne maše, ki jih bere danzadnem za pokojnega avstrijskega cesarja, čisto zvodene-le možgane.
* * *
Jaz podpisani, Peter Zgaga, bi onemn rojaku, ki mi je pisal včeraj pismo, prisoli! krepko zaušnico, pa ne Smem in ne morem.
Sem namreč član drnštva za varstvo Živali.
voljep vpad ter napor neprestane čuječnosti proti najbolj okrutemu in nevarnemu sovražniku, — sko-izi vse to je povedel Wood svoje ljudi do konečne ure gotovega u-speha. Ko je bila kampanja kort-eafia, si je pridobil visoko spoštovanje svojih viijih častnikov, ne le radi poguma in nstnfjnosti, tem več tudi radi njegove razsodnosti iii zanesljivosti. Mlad mož, ki ima lahko srce, čisto življenje in ki r.2 v stanu izvrSifi kako podlo dejanje in ki hrepeni na časten način po odlikovanja, potrebuje le
Dr. JOS. V. CRAIIEK. 343 K. Ohio -MATT. POGORELO. 7 \V. Ma.lison St, Street. X. S., Pittsbnrjm. Pa.	I rhioap -. m.
Nadftrnlki.	!	Združevalni Odbor.
JOHN OOrŽE. Ely. Minnesota. j Rl'DOI.F PERI »AN, «0*J0 sr. Clair AXTHONY MOTZ. 9»V11 Avemie M.! Avenue. Cleveland, Ohio.
So. Chicago. 111.	I FRANK SKRABE<\ 45«H Washington
IVAN VAROGA, G120 Natrona Alley.! St.. Denver. Ct.l<i.
Pittsburgh, Ta.	' Je«lnotino jrlasllrt: "GT.AS NARODA"
Vse stvari tikajoče se uradnih za<lev kakor nuli denarne poiiiljntev naj se pošiljajo na slavnega- tajnika. V-*1 pritožite naj se i^iljnjo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In sploh vsa zdrav niška spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je<ln«»t:i se priporoča vsem .lucoslovanoin obilen pristop. Jednota posluje i>o "National Fraternal t'ongress" lestvicL V blagajni ima okrog 00.000. Oristotwoe dolarjev i. Bolniških pod|W>r. o<l-škodnin. in posmrtnin je izplačala nml ptfldnisi miljon «l.>larj«'v. Jednota šteje okrog Š tisoč rednih članov(iee» in okro? " tU«*" otr.»k v Mladinskem otidelkn. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovio-v novih. Kdor želi i>«»stati član naj se zglasi pri tajniku hližnejra društva JSKJ. Za vstanovitov novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo .Iraštvo v lahko vsant.vi z S člani ali članicami.
prilike, tla izvrši dobro delo za: "bsoiutno t«'r enako pravico nu-svojo deželo.	; P1 «•»» vsem. Pokazal je, da misli
Prilika je prišla za Wooda, ko,nasc' le v to,iko' da si želi je izbruhnila vojna s špansko. Tc-\hi!'	^»ves, da j,- izvršil
kom prejšnejra leta sem po«o-' NVOj*'	,,0,,m < VI° Ut
sto Videl. Ker sem sam ljnl.il va	^"Vcsi, pa j.- v njegovi
je v prosti naravi, s,.ni našel ,l|,5i ,«* stranskega ponicna vspri-vrstne»a tovariša v možu, l:i j(.h «>	da je delo samo natančno
vedno natančno in vestno vršil1 ,zvrSono	zaslu-e za to
svoje dolžnosti, ki pa je kljub te- P!''P'*"i<*	ali o^emu....
mn našel še dosti easa, da ga je i Tsiko je pisal o generalu Woodn posvetil igram na prostem. Oba|Ma	Roosevelt, njegov tova-
sva imela iste ideale in oba sva sej1'* '» zaupnik. Od onega easa nana isti način ozirala na življenje. Pr°i 1° sl,li;-il ff^neral Wood v ar-Ljttiiila sva iste športe in ker sva nu,di in koner-no kot načelnik bila oba oženjena. sva se veselila j ameriškega štaba <lo lela 1914, ko ter športov v družbi, najinih i i«1 »noraI umaftiiti drugemu, majhnih otrok. Vsletl tega sva se Ena njegovih najbolj znanih pogosto videla ter napravila vna- aktivnosti v zadnjem ensn pred prej svoje naerte, kaj bova stori-, vojno je l»ilo lakozvano Platts-la, če ho izbruhnila vojna s Špan-jl»urir pihanje, kojega namen je ško. Takti je odšel on v vojno kotlhil nuditi mladim ljudem vojaško polkovnik in jaz kot podpolkov- izobrazbo in prav posebno vseuei-nik Rough Riders. Kako dobro jo i lišenikom, kajti general Wood je poveljeval svojemu polku jo v spoznal, da vsebujejo vseučilišča spominu vseli. Kadi njegovih u- izvrsten materija! za bodoče časr-speliov je bil imenovan brigadnim oike.
generalom in v bitki pri San Jnan --—----i__
je poveljeval eni izmeti dveh hri-i	|r*t
gad, iz katerih je bila sestavljena vJ*vV/ZiL/jll. kavalerijska divizija generala Joe	(yROZDJR!
Wheelerja. Ko se je Santiago tidal	O^V^fN firt
je bil kmalu stavljen na čelo naj-j	Vjl\vJfciLAJll«.
prvo mestu, nato pa mestu in pro-ISuho importirano iz starega vinei.	kraja
Od onegn časa naprej je izvr- BOKSA 50 FUNTOV ZA šil naravnost, čnda. Tako njegova	$14
zdravniška kot vojaška izobrazba * ...	, .
J _	Speci jama cena za 10 boks in vec.
sta mu prtsh prav. Pogosto sem _
bil v Santiago Po predaji, a nik-jDenar Se	^^ v regfistri-
dar nisem videl Wooda nezaposle-j ranem V*™	7
nega. Osebno je inšpieiral bolnice in osebno je nadzoroval čišče-i * S . K U C 1 C H nje cest. Osebno je poslušal naj-: Dalmatinsko Cal. Grapes Co. bolj važne izmed neštevilnili pri- 66 CORTLANDT STREET tožb, katere so dvigali Cnbaneij	NEW YORK, N. Y.
proti Spancem in katere so dvi-!___.
gali Cnbanci in Spanci proti Amc-rikancem. Osebno je bil zaposlen
pri izdelanu bolšega sistema kanalov in osebno se je trudil za to,' da so se kmejte vrnili na svoja! zemljišča. Ne mislim s tem, da je bil zaposlen izključno s podrobnostmi. Preveč dober eksekutivni uradnik je bil, da hi ne izročil drugim, kar jim je mogel varno izročiti. Izvanredna eneržija tega moža pa je taka, da lahko oseb-1 no nadzoruje in vodi vee kot je v stanu storiti navaden človek.
Vse razmere so bile zrele za dobo skrajne anarhije in pod slabotnim, bedastim a' nasilnim človekom bi ta anarhija prav gotovo izbruhnila. General Wood pa je s pomočjo svoje cneržije, trdno-, sti, zdravega razuma in zmerno- j sti dosegel tako izboljšanje raz-1 mer kot. je bilo sploh mogoče v tako kratkem času. Polagoma je postavil najboljše Cubanee, ki jih je mogel najti, na mesta* starih j španskih uradnikov in v/ia mesta' Amerikancev, katerim je bila iz-j roČena začasna polnomoč. On nij dovolil niti najmanjšega nasilja, niti od strani ameriških vojakov,i niti od strani domačinov ter vršil)
Parnik
Susquehanna
(prejšni nemški parnik) odpluje v Trst, dne
23 marca.
S tem pomikom zamorjo po* tovati vsi Slovenci, ki spadajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo.
Vožnja do Trsta — $100. Vožnja do Ljubljane — $102. Vožnja do Zagreba — $104.50
Vojna taksa za vsakega odraslega potnika je $5.
Kdor želi s tem paraikom po tovati, naj pride 4 did pred odhodom parnika na naš naslov, da zamore pravočasno preskrbeti potne liste.
Tvrtka Frank Sakser " 82 Cortlandt St., New York

_
Dnevi strahote.
Spsal: Iv. M4.
Rezajoč krik je pretrgal nestrpno pričitkovanje, udaril je sredi noei in završalo po vseh deželah — in v kri in mozeir je §Iji groza in trepet. Solzni vrisk fantov in mož, jokajoe klie žen* In deklet se je mešal v bridkem soglasju in jceal p«> deželah.
Svinčena mora je juidala na zasužnjene narrtde, vroča soparira je žgala, tilnik je klonil oblast-1 iiim krvnikom; procesije jetnikov, po krivem obsojenih, skozi železna vrata pahnjenih, zaznamovanih in zasramovanih — /«lftiu-jejo r smrtnem trepetu: polki fantov in mož. prisegajoči zvestobo domovini in cesarju, orožju, smrti, proklinjajo rojstvo svoje in i-csarje .. Cvet naroda je pognan z doma. kuni. zakaj ....
Iz mest se križajo prenapolnjeni vlaki ovenčanih žrtev, sopihajo na vse strani na meje, v smrt. Pisane množice jih pozdravljajo" hrupno trobeč jiin daril v preobilju, želeč jim sreče in — slave.
Čez širne stepe se vsipajo nepregledne trume. Tilnik klone, hrbtišče se *ibi pod težkim bremenom ki tišči tedne in noč in brezkončnih pohod brez cilja, brez odmora. Njihov cilj je sovražnik, smrt njihov odmor.
Poveljniki psu jejo. rohnijo, bi-jejo, pobijajo ....
"Schweinehunde! -Taz vam pokažem! Švindlerji! Marš!" kriči prileteli častnik ob blatni eesti in pene mu v rejo i/ ust togo te in kričanja.
* Lumpi! Zalega slovanska! izdajali bi nas radi ruskim ps<iin. yato se obotavljate!" se dere mlad nad poročil i k in samokres vihti v roki. "Marš! Vonvaerts! Kjo je f»*tiil četrti vodT J a/ vara pokaž-
rm% vi lačni psi!"
,\fož smukne v bližnjo kočo prosit kruha in vode. Mlati praporščak plane za njim in — kroglo mu požene v hrbet. "Tu imaš. ti lačni pes! Veš da je prepovedano hoditi okrog eivilne svojati! Marš pustite jr.-i! Kdor mu skuša pomagati ali kdor se mil drzne obvezati rano. bo deležen smrti nje-gove! PokopljltCga na gnoj za kobilo!" —
"Kaj pa ti? Mail!"
že. Milost, gospod, milost! Saj ga damo nazaj, tu je!" **>\if! Saupakaž!" •"Gospod stotnik, nikdar več.. " Aauf! — Tako. — Kopf hoch — roke dol!" —
Prvi strel naravnost v glavo, in zvrne se v blato brez. življenja in
•kozi 1SOO milj ob obali tako da je temperatura na severnem koncu Peru ja, v bližini ekvatorja prav tako nizka kot je v centralnem Chile. Morski tok je vzrok tega. V mrzli vodi je vedno najti veliko izobilico rib. V tem sln-i slučaju pa ie najti presenetljivo množino rib i n drugih oblik življenja.
Rekel je. da je živalsko življenje v tem okraju bolj obilno kot pa v v kateremkoli drugem kra-
ju na svetu ter izjavlja, da je vi-
in i..	del na svojem potovanju več kras
1 >rugi strel le oprasne. a ta se	ji	j
tudi zvrne in mirno leži .. A pija- ^ «>eeansk.b pt.e kot jih ni zločince zapazi, da ga ni smrt- J' kedaj npal videt,, no zadel, zato mu ukaže, da mož Z ozirom na <iuano
no
iznova vstane. "Auf! Pes. si se potuhnil, prizanesem ti! —: Auf! Okrvavljeni obsojene«'
ptice je iz-
' ji:vil. da bo postala industrija, ki a ne j je v zvezi z življenjem teh ptic.
i največja v deželi in sicer v do-zbere glednem času. (Gnano ptice zna-
vse svoje moči in vstane — da ši:jo odpadke na majhne otoke in ustreže še poslednjemu povelju tc odpadke se rabi kot gnojilo svojega predpostavljenega in gos-} izvrstne kakovosti). Pojasnil je poda. .	♦ dejstvo, da je podnebje v Peni iz-
Se en strel in zločince spravi ! vanredno suho s tem, da se \etro-samokres. obrne se k četi in se hri- vj ^ pridejo z morja in ki so pavn zadere:	h'adni. takoj oarrejejo ter vzame-
"Marš! Vonraerts! — Nezaslu- ^ nj|sp v>0 mokroto zemlje. To žita pogreba, psa, in tudi ni časa! d(jstvo jr. malo znano. a vendar Sovražnik .ie v bližini in kliče predstav,j., edino pravi|„o reši-nas sveta dolžnost domovme! — I	hlemx
Naprej! Kaj gledate tako črno.. _ Preiska, ^ femperat„ro 0.
Komur ni kaj prav naj le P™d*	^ zmpril tok in njefra br-
k meni* Mn zc pokažem. \ «r	. ..
K	"	zjn. Predvsem pa sera se mlormi-
lTflPftft ^	i
j	......mo „ rul glede ribolovskih razmer —
Izmučena, odrevenela truma u-	_	. , A ..
boga brez besede. Tilnik vklonc in	^ P« J* dostavil:
uda no korak naprej - smrti nas- - Kaka prilik« se mudi tukaj proti Vsem je palil v prsih srd, Združenim državam ali vsaj Iju-vse je prešinjala edina misel osve-ldcm. ki se zanimajo za ribolov! tc in zadoščenje.. Srce se je upira Majhno ameriško podjetje ter zalo. dnša se le zoperstavljala in j gotovijenje pravic, da se sme or-volja je odpovedala — a korak se ga nizi rat i ribolov ob teh obalah, je opotekal na prej — kakor je^' dajalo velikanske dobičke. Ri bilo ki so imeli vsi eno misel edi- bo bi bilo mogoče prodajati pre
Avstralsko naziranje glede strica Sama kot kolonist*.
naj prevzame vamšrvo nad gotovimi večjimi tleli sveta, pokazat na Filipinih in na Havajskem tor. kadar se v resnici loti dela. V nekem članku, ki je izšel v Ade-
no vročo željo, da bi zaobrnili korak proti tem. lei so jih tako brezmejno sovražili. — O j. zakaj niso tega opravilli že takrat — in gorje bi bilo tfibi, zločinec Neu-bauer in sto in sto tvojim sovrst-nim tiranom!
Dve žrtvi sta se zleknili v raz-teptanem blatu — in deset otrok je pognalo krik, ki je rezal do ne ba — in dve ženski sta padli v ne-i
b:valcem dežele samim ter jih ek-sporlirati vse vse tlela sveta. Mimogrede rečeno pa ni najti n* celem svetu boljših morskih rib kot
so one ob obždi Peruja.
Rekel je, da lii ob ecli tej dolpri obali nobenega organiziranega ri-barstva. Rib pa je toliko pod po-šino vode, da je komaj prostora
aide. Avstralija, v lisin Advertiser, je neki pisec z navdušenimi esedami slavil kolonizacijsko delavnost Amerikanccv v Pacifiku. r?ila je posebno hitrost dela, ki je najbolj u<rajala piscu tega član-:a. nekemu Me-Cay-n. Izjavil je,-da delajo ameriška uspešna podjet-u na Filipinih čudež", d oči m čakate. Skozi stoletja so ostali otoki pod špansko vlado in »o zaostali v vsakem ozirn. Sedaj po par letih i ameriške vlade, pa l.tžejo vsa znamenja, da bo koncem nadaljne generacije ta narod najboljše vzgojen med azijskimi narodi. Me-'av pravi:
— Nikdar še ni bilo kolonizacijske sile, ki hi se tako hitro lo-la poučevanja in vzgajanja domačih plemen, s katerimi je prišla stik. Po konen vojne s špansko in ko so so se Filipinci še vedno nahajali v stanju oboroženega odpora proti Amerikacem, je poslala Amerika na otoke učitelje in nčiteljiee istočasno z vojaki. Skozi sto-etja niso dobivali ti domačini od Spancev nobene pomoči z izjemo gotove množine verske vzgoje. Ko so prišli Amerikanei, ni bil noben Filipinee izpostavljen razpo«estvovanju in brezprimeme prilike so se otvorile za vse prebivalce.
zanje
zavest od toge in bridkosti.. Cu-j	ste videli kedaj skupino sto-
jte. zločinec Neuhaner. tlve žrtvijo ptic v zraku. ste gotovo dom v blatu pod tvojim konjem in šc "'vali, da vidite nekaj izvanred-
nega. To pa ni nič posebnega. Poslušajte Murphvja, ko pripoveduje o pticah:
— Nekega dne sem videl ter fo-
jc zaklelo tedaj in priseglo maščevanje tebi in cesarju tvojemu..
Rodite že kjerkoli vi. zločinci iz dni strahote, živite že kakorko-' Aha, imamo zopet enega. Marš H, v nečasti ali pomanjkanju —i tografiral en miljon ptičev iste d«'li. lump! tJlejte, ljudje. nesra m- nedolžna kri, ki je je toliko bilo! vrste v eni jati med Gnano otoč-111 »a izdajalca, kako je signalizi-; prelite rati; vas. vam bo zagrenila j jem. Težko je bilo videti do skraj i al ne drevesu!" govori tniinoido- vse dni. kolikorkoli vam je šc do j nega roba in če bi hotel hodit čemu krdelu.	deljenih..	.med njimi, bi to težko storil, ne
"Ne, pan, klatil miu sadje za	-.	'da bi jih par zdrobil. Nad južnim
vaše vojnike!" se opravičuje k-	Pacifikom, posebno ob obali Pe-
"Ht	NsiKaIii nhnlnv na ji u, jadrajo po zraku v takih mno
\ .kakih ceremonij, ni časa za	* IUUIU? 1IC* ž;nah, da dejanski zatemne soln
obravnavo! Stri k za vrat!"	SVCtll«	I ^ _
Mr. Murphv je pohvalil vlado
I/ hiše pribiti eelo družina in
pade na kolena.	~
"Aha, tu je pa šc njegov sin —	Človeku se zdi kot da bi zopet
tudi tega na drevn! — Halt! Kri.	čital o čudih, ki so skrivajo pod
•Iva osem mož! Starega na to.	valovi V povesti Blasco Ibaneza,
mladega na ono drevo!	Mare Nostrum, če posluša človek
Sofort! Strike dobite v bajti!"	skozi eno uro zagorelega, bistro-
lu mimo so *lc trudne, raztepe-	,,kega Roberta Murphy-ja, *tare-
iic trume sestradanih trpinov, brez	trideset let, ki je knrator de-
tožne beset le, klcuijenih tilnikov, v srcu gnev in jad. na izsesanih obrazih truden strah In bolest, v očeh sinrt in turobnost
Aktiven narednik pribiti do svojega stotnika: "Go*pod stotnik, pokorno javim, dva moža sta kradla z voza komi«; videl sem ju od-daleč. a nisem ju inogel spoznati".
"Haaalt! Halteeen!" m» zadere surovi stotnik na konju s pijano-hreičečtm glasom nad trudno čelo. ki je korakala mimo. "Kdo je ukradel zdajle komis z voza T Naj stopita sem dotičuika, ne zgodi se jima nič hudega, če se sama javita. (V pa ne, ju pokažem sam, ker ju poznam."
Dva priletna možarkarja stopita i/ vrst, skesanih obrazov, prtn sečih oči, in izvlečeta iz žepov v-sak pol kornisa.
' Turpi vidva 'rta. haha! l^e pri-• lita bližje!" se jima škodeželjno krohota pijanozaripljen stotnik iu se guglje n konju, da se ta šibi pod tMsto njegovo te£o»
" Ne bo treba dolgih obravnav, \najna je in mi imamo vso moč v rokah. Tatvina se ima kaznovati s smrtjo!**, reče mirno in potegne hamokrcM....
"Milost, gospod Motniik. milost!' jekneta v smrtnem trpetu in padeta na kolena. —- Sest otrok imam dom*!" — "In jaz štiri otroke ia ietio!"
"Ne briga rae to! Auf! f^ekwei-nehunde!"
"Miloat, gospod stotnik! Lačni ptno bili — že itiri dni bres
part m cut a za brooklvnskcm
naravoslovje v muzeju ter znani
raziskovalce. Murphy se je ravno- ^ ^ ^ ^
republike Peru radi skrbi in zavarovanja teh industrijalno važ nih ptic ter rekel, da mu je pred sednik republike sam šel na loko Posodil mu je parne vlačilne čol ne ter dmge čolne, s katerimi je mladi učenjak proučeval naravo ir» morje v bližini obali. Sprem Ijal ga je le en peruvijski pomoč Inik in kemik in živil so imeli do
kar vrnil s šestmesečnega znanstvenega potovanja ter ekspediei-je za muzej, tekoni katere je pre-
iskal skrivnostni Humboldtovj	odporor _ Vodorj<t ob
morski tok na dolžino 800 moj ob ^ ^ ^^ mirno na ^ obali republike Peru ter tud, P* |,om svpfu ^ to nth stalnih juž
—	Ali ste zadeli na kake vihar je na morjn * — so ga vprašali.
—	Niti na ene«ra ne. — se je
najst skupin Gnano otoeij.
CV posežemo nazaj v rekord tega mladega moža, vidimo, da ni
nih vetrov.
ekspedicija. katero je ravnokar Jaz Klemens Hlebanja išceiji svo-završil in ki se je tikala tega ma- jega svaka IGNACIJA DOLIN-
lt. znanega vodovja, edina ali prva, katero je vprizoril v svojem življenju. Pred par leti je obiskal razne dele Antarktika ter prišel j do takozvanega Wedell morja. Z( oceansko zoologijo pa se je pečal tudi v različnih drugih delih j sveta.
Na svojem zadnjem potovanju pa je našel, soglasno z njegovo iz-, javo, najbolj bogato polje za pre-i-kare ter trdi. da je najti v mrzlem vodovju Hiraioldt toka več-, jo izobilico živalskega in rastlinskega življenja kot pa v katerem drugem vodovju sveta. Prinesel) je nazaj s seboj v New York petnajst velikih zabojev ter več vreč, j polnih kož, okostij in risb ter je prepričan, da je najti med njimi' Številne vrste rib. ptic in rastlin.; ki niso bile dOsedaj *e znane m o katerih se ni vedelo, da obsta-j
ŠEJC Bil je na ruski fronti in od 15. avgusta 1915 ni bilo več slišati o njem. Prosim rojake ruskem ujetništvu, če kateri kaj ve o njem, da mi naznani, mu dam 5 dolarjev nagrade. Pišite na naslov: Clemens Hlebanja, Ilaves, S. Dak., U. S. America. (10-12—3)
Vacmn čistilec odstrani bakcile
Prah vsebuje bakcile.
Čuvajte svoje zdravje, odstranite prah s Vacnum čistilcem.
Vsakovrstni so na razpolago v naših izložbah.
The New York Ed i
.ompany
nson
At Your Service General Offices: Irvlr.j Plate and l?tk Siwt Di>rrict Offices where Electrical Appliances of all kinds are on display
4-4 Broadway near Canal St	I , I E« t6th St bet Le»in|r»n i jrj A»e»
IO Irvirj Pace corner i St	J5 East is^thSt near 5th
Wr»r 41J Sr bet B »ay it 6th A»e	East 149th St near t oi.rti.nar Awe
*S55 Tiraont Are	comer Mflnrwet /»e
*Op"n un: I midnight
■muait
HI Ml , II ■ !■*■[
Uredniški članek iz staro-krajskega lista


Jadransko vprašanje odgodeno.
Nctlavno jc poslala takozvaua sedanja mirovna konf»rcuea treh
ministrskih predsednikov Jugoslaviji ultimat »rlctlf jadranskega
vprašanja, češ. ila sc mora uveljaviti londonski tajni pakt. katerepa
vsebino smo izvedeli šele v zadnjem času. Po londonskem dogovoru
i bi Jugoslavija faktiči.o izgubila dohod tlo -latlran^ketra morja, kar
bi pomenilo toliko, kakor da je Slovenija in večji tlfl llrvaNk«* P(>
stalo popolnoma kontinentalni teritorij, ki 11111 je otlvzeta vsakršna
Možnost razvoja. Krivi«"no bi bilo to. zaraditesra j«' popolnoma ja<>-
, no. da je morala vlada prot«»stirati proti nameravanemu načrtu Nit
tija. Milleranda in l,loyd (ieor^oja. ki »kovali »a Hii<"ri lt.-ili.ii n:i
ljubo: dosegel je le .hIIojt ultimata.
Nesreča je pa me;ida hotela, tla jt» v spor mnl ?riumvir:itom.
oziroma med Italijo in .Jugoslavijo vmešiila tutli Amerika. Wilson
je namreč nastopil pioii atentatu v jadranskem vprašanju ter »e otl*
ločno postavil na stali.A«'-«*. ki *zu je zavzemal od vsejr« početka v tem
. _ *	;v]»raŠBiiju. Obstojal j» pr»*j na tem. da s»* resi jadranski problem
"	..."	. ...	sporazumno. In setlaj. ko sc n«» nahaja v»v v Evropi «=am. -.kuša uve
Čeprav st* ni strt** Sam uikflar specijaliziral v kolonizaciji ler	.	.
. \	Ijaviti svoje stališče z •»♦»spoMaiskin: pritiskom, zakaj oam>s jc hv
tudi ni kazal posebno velikega veselja nad najnovejšimi predlogi, da	. . .	.	. .	.	..	.	,
'	d- |I4'l>a takorekoe popolnoma iwlvisna otl Amerike irlerle preskrbe /
, ........	. ,	.. . . , . Jt V - i živili, kakor tudi glede preskrbe s surovinami iu industrijskimi iz-
pokazal na rilipimh m na Havajskem otočju, da je dober koloniza-! , .. .	...	. .	.	u.... t.
1	1	oelki. Polcjr ureditve jadranskega vprašanja zahteva Amerika tudi.
da se ur^-dl v ameriškemu zmislu zla>ti turško in maloazijsko vpra-
s«inje.
Kakšni motivi vottijt) Wilsona k temu odloei:t*mu koraku, .ie objektivno težje dognali, kakor pa subjektivno, tjotovo je. <bt ima Amerika gospodarski interes na tem, da odstranijo v svetovni po-' 1 i; i k i sporna vprašanja in pa da si sama pridobi in ohrani svetovni ujjled. Ne smemo narureč prezreti, da so Zdnižene države naj noga tejša in najproduktivnejša dežela na svetu ter da bo tem. «'e ohrani čilost. in žilavost ket gospodarska moč na sedanji višini ter si obenem s svojim ugledom zagotovi možnost konkurcnec na svetovnem trgu obvladala s' «*t. zakaj o tem ni danes nobenega dvoma, tla ne Anglija iu ne drui*e evropske države ne bodo več sposobne za konkurenco proti Ameriki. To je diplomatična stran amerikanske intervencije: najbrže pa tiče za to intervencijo tudi s«> drugi interesi. Amerika hoče omejiti imperialistično politiko svojji .nobojov-nie na minimum, istoiako z vidika svoje bodeče gospodarske po-zieijc.
Spričo protestH Združenih drr.av jo Nilti sini« izjavil, da se je /.
ameriškega denarja -ia se bogastvo in trgovirta Filipinov pomnoži la za desetkrat. Filipinski delavec vodi sedaj udobno in zadovoljno
Taled ameriških prizadevanj teri„...	.	. u ...	.
.. I \\ ilsonom nevarno igr.-st». ker je Italija popolnoma odvisna od 1110-
jzemstva glede prehrane, premoga in industrije. Vsi trije ministr-
... ,	. . fskt predsedniki Nittl. ^lilleratid in Llovd George so končno uvi-
živfjenje in Tilipinski posestnik je postal bogatejši kot se mu je ke-} ,	____. „ .	.	...	. .
. .	1	*	deli, da preko Amerike ne morejo n vena viti nameravanega načrta
daj sanjalo da more postat,.	jir s0 poreni) ko je dr Tnimbie izroeil noto. v kateri zahteva modi-
Ameriki morejo Filipinci zahvaliti, da so se naučili napred- fikacije nac.rta? odgodili razgovore o jadranskem vprašanju Niti i
.ih in modernih metod v industrijah in poljedelstvu, da je njih L m obnpal nad položajem in razočaran nad ameriškim protestom.
giavno mesto. Manila, bolj moderno in Bolj primemo kot katerokoli j ko jt. mjslil da nj,.gova imperialistična žeja že ntolažena. je baje
mesto, katero so zgradili .laponei ali Kitajci. Ameriški rekord na teh j ;i.javiK da l>oj(le sam v Helgrad k pogajanjem glede jadram kega
otokih je oni hitrega, praktičnega uspeha in motivi so vedno častni, vpražanja pomislimo, kakšno razočaranje st, s tem dogodkom do-
v^soki in čisti. Filipinci po pravici lahko blagoslavljajo dan. ko sOjživeli it{1iijansi.i lia,.;,.na|isti, potem se nam ni treba čuditi, da je
prišli izpod španske nadvlade pod ameriško.	, x jtti v skrbeh izjavil v parlamentu, da bi bilo i.ezmiselhO se prepi-
Havajsko toč je j- že dolgo časa slovelo ko« eden najbolj zdraj rali za posamezne skale, ktlor hoče imeti veličino narodnega dela
vili 111 otl narave razkošno obdarjenih krajev na svetu. Potem ko so j j .red očmi.
priAli ti otoki poti ameriško vlado pa niso več le "paradiž Pacifika". Poraz italjanskeg«. imperijalizraa v tem vpraianju je važen zgo temveč tudi dežela industrije in.velike produktivnosti. Navesti ho-|kovinski dogodek za razvoj naše nove države. š< bolj pa za Italijo, '•cmo tozadevne pripombe tega avstralskega kritika:	fker pomeni poi-az preti polomom imperijalizma.
— Teritorijalni razvoj ne pomenja soglasno z ameriškim nazira-	("Naprej"),
njem surovega pionirstva od strani mož z omejenimi sredstvi, ki sc A. ^ ^	velika nske^oTTd^jT^opT.-
bore do svoje starosti, ne da bi ves ta eas nsli riziku konec nega izja- OOVjeiSKa KlUO-gie- ^ Jn kl.|S;-no drame a te bol j »ri
lovljenja. AmeriKanei izdajajo dosti denarja s skoro nezmotljivo;	dwca	stokratične oblike umetnosti ima-
gotovostio, da bo vračal obilne dohodke, čeprav se ga je izdalo na!	,	. ^ .	.
^	- it * - i	jo svoje entuziaste le v proleta-
razkošen način. Pri vstanovljenju indnstrij ali pri razvoju Havaj- —
skt»ga otočja ni bilo <pazilti nobenega znaka, da bi se nalagalei de-
narja ali konizatorji zadovoljili z drugovrstnimi. Honolulu je lepo in moderno mesto z izvrstnimi cestami ter moderno električno poulično železnico. Opremljeno je z električno razsvetljavo kot da jc prvo ne pa eno najz£»dnjili ameriških mest. Tvorniee. ki postajajo \edno večje, imajo najmodernejše priprave.
Ne vem za nobeno druga mesto na svetu, kjer bi ljudje, beli ali rjavi, živeli na bolj lahek način kot v teh dveh ameriških kolonijah v Pacifiku. Plače so dobre za belega moža in za belo deklico. V Honolulu sem se sestal s tajnico nekega trgovca, koje plača je znašala; mn ,-.iovekll> da se bo še nadalje 400 funtov na leto a»i normalno dva tisoč dolarjev in s tem denar- j ^jj^j vsaj (j0 solnčnega zatona, jem je lahko živela prav tako udobno kot katerakoli deklica v Sid- Razven oživljenja kapitalizma v
jo svoje entuziaste le v Iieklo se nam je. da je mladi, rjjatn. s;tari plemenitaši pohajajo ruski Herkut zadušil staro kačo kilio-glediŠČa. V par letih, ko
par
bodo vse boginje ruskih kino-glc-dišč absolvirar.ke sovjetske vlad-
kapitalizma še predno je dobro zlezel iz zibelke. Ce pa prečita lovek poročila Lincoln Eyre a iz n(.	iz starih plemeni^aških
družin, bo naenkrat izbruhnila splošna stavka k in o-igra I k, ki bo trajala toliko časa. da Rusija ne dobi nazaj svojega carja. (V ne bo ta stavka uspešna, ni bila ruska javnost še vzgojena tako, da b: dosegla ameriški standard.
proletarskega paradiža, ni popolnoma prepričan o tem. To je zelo trdoživa kača in tudi preveja-na in prekanjena. Njen rep šc vedno giblje ter je znano vsake-
boljševiškem sist'emu samem, kar predstavlja predmet, ki je vreden proučevanja, so se boljše viki v
nev. Dobra stenografin.ia dobi redkokedaj manj kot 25 dolarjev na teden in pri tem ima krasen čas, kajti otok je ljubek, socijalno življenje serčno iu odstotek avtomobilov napram prebivalstvu zelo visok. Havajsko otočje ni slab prostor za reveža, a težko je najti člo- j1 eimtku nespameti izročili sami v veta. ki hi moral biti reven.	j roke SVojih sovražnikov.
T-ga stanja pa n? povzročila vlada ali kdo drugi, ki bi izdal ve- ,ndnstrija za izde,ova)1je kino-liko denarja, ne da bi se brigal za povračilo ali dobiček. Delavsko,^ jp ^ y Rusij. nacijonalizi. prebivalstvo tui Havajskih otokih črpa svoje dohodke. ,z tam prebi-^ ^ kQt so Wle yge ostale jndu vfajičih milijonarjev ter turistov, ki radi izdajajo denar, a v glav-	soyjefska vla(la je ,1<sta.
nem iz indnstrij. Eno veliko dejstvo v razvoju, katero razumejo državljani Združenih držav, je to, da se denar, aterega se da za bi-
REPORT of the
CONDITION of PRANK Private Banker 82 Cortlandt Street
SAKSER
New York
novila vežbalno solo za kino-igral-ke. Brez dvoma je bila cela stvar
Kje je moj sin FRANCE BRE-CELJNIK? Doma je iz Dravelj št. 32, podomače Kvnšarjev. pošta St. Vid pri Ljubljani. Pred dva in pol leti «e je nahajal še v ruskem ujetništvu in od takrat pa nič ne vem o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj. da mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen. — Joe Brc celnik. 110 — 19Hi Avenue N. Saint Cloud. Minn. U. S. A.
BOJ AKt HAMOČAJtk SB KA J-jO	"ftLAfl HAB6DA". MMilhBBn
~ Vodovje Humboldt toka, —jSLOVBBBP MtVllft T
je rekel, — je enakomerno mrzlo iMiAViBi	■ -
s;veno potrebne stvari, obilo povrača. Xovo mesto mora imeti V™', mišijena kot bistroumen kos memo razsvetljavo in vodo. dobrozgrajene ceste, železnice, tplefo" i boljševiške propagande. Dekliee
železnice, telefo-j^
ne. pomole, skladišča in mostove. Ne more napredovati, če se poslu- jb^Tdvoma neoraeje-žuje kitajskih uzoreev ter obtiči v blatu.	i loja,np vla(li ki jim nudi pri.
Ce se ozrete na Honolulu z vsemi udobnostmi, moderno tiako-jljko ^ postanpjo slavue kino. vanimi cestami, parki, šolami za otroke vseh narodnosti, potem **jifrralke p0p0ln0ma zastonj in ki i::karte vpraševati: — Kako si more kolonija dovoliti vse to? To so	^ ^ ^^ kof ^ ^^
stvari, ki plačujejo same sebe. Ne mogoče v petih minutah, a v teku . smrtnikom kratkega časa dajejo nazaj svojo polno vrednost.	. , „
Prebivalstvo Havajskih otokov obstoji « domačih Havajeev.l Tc ponudbe prole arske djzave »Japoncev. Kitajcev. KSipincev, precejšnega števila Portugalcev ^ i P« ^je takoj oprijela aristokraci-črneev ter Amerik an cev vsepovsod. Japonci predstavljajo najbolj »cerke plemen,task,h družin.
nižno sovjetsko kino-šolo, da se r.auče tehnike raznih vampirjev, angeljčkov in drugih ženskih značajev.
Vse to pa se bo nekoč osvetilo. Aristokracija čaka le na prihod svojega časa. Boljševiki izdajejo
številno posamezno sekcijo prebivalstva, vendar pa niso priljubi jeni* bi J drugačnih razmerah do-
Pri drugih. Trpijo namreč na oni samozavesti in oSabnosti, ki se je	d^k,!sklh
.. .	. ... .	v»sokih šolah; pohajajo sedaj po
rarvda pri njih rojakih doma.	1
Od navadnega plebejea na Havajskem otočju izve flovek, da sc rjegov nepriljubljeni tovariš, /Japonec, rad haha s tem, da bo kmalu postal lastnik otokov. Kot narodno hahanje je to smešna stvar. Že samo misel, da bi Japonska stopila na nogo ter se lotila mogoč-nega velikana kot so Združene države, je popolnoma abswrdti«. Vsakdanji Japonec v Honolulu pa ni šo spoznal tega dejstva v tako polni meri kot so ga spoznali njegovi vojaški gospodarji v Tokio.
At the close of business on the 28th day of February, 1920.
KK*»OrWES:
Stock and Bond Investments.
Public Securities Private Securities Real Estate Owne»l Mortgages Owned l.oans and Dtecount.« Collateral
viz: 37,00ft.0<'
s.r.no wt Secured by
711.cn
».(Krfl.ftO 1.030.0«
I.oana Discounts and Pills not
Secured by Collateral Accounts Receivable I »ne from Foreign Banki .
and I tankers Due from Truwt Cohipn-nies. Banks and Rankers not included in pre-f-eedirtsr items	rJ7.32H.10
10J».77«.7.% l>epo»its with Krpress an«1 Steamship fomp-jni«-*	JSO.f'O Foreign Currency Wi.'a «':u«h Items* 1.15«.«;«
S.U.SlK.^o
1.IABII.1TIKS:
Perma nen t Car-l t»I	2R.o»»n 10
Surplus	1K5.5T7 97
Deposits:
Demand Certificates of Deposit	10.242.CA
F^mdf HeM A wait in* Transmission Abroad C.536.52
mils Payable Including Indebtedness Tor iloney Borrowed. Represented by XotM. Certificates of Deposit or Otherwise 24.8S1.41
232,218.90

vbV
m
_
CrT/AS NAHODA 12 MARCA 1320

GOZDNI ROMAR
FEAHOOAKI SPISAL QABSJZL mil.
8» "Q1m Naroda" pnrtdal O. F.
Zadnji rok za prija-
vo dohodkov.
U. S. Shipping Board
POTNIŠKA SLUŽBA
1
Nadaljevanje.
POZOR, DAVKOPLAČEVALCI!
Dikrektna zveza z Dubrovnikom
Dne 15. marea zapade rok za	(Oravoso) TrstOlT
prijavo dohodkov: *h\ leta 1911» SS "SUSQUEHANNA"
23. marca 1920
Ii
vendar, diane še
1. — Vsaka oseba samskega stanu. ali pa vdovec ali vdova, ali rak poglavar družine, ki ne stanuje skupaj z ženo oziroma mo-
iii.i	- :	mora prijaviti svoje dohod-
molila kot da ne etije besede'	, -
j ke rnl leta ll»lf>. ak<> isti presegajo
L..«*«
*.e gambusino zopet pričel, — ni sree Don Ka-[>ozabi)o, kar je čutilo >rc<* Tibnreija Are-!
tiling the returns).
Hvala, hvala vam, — je vzkliknila, — Čeprav mi je sree že j Kdo je dolžan prijaviti svoje j preje pripovedovalo - - Nato j* je šla opoteka je se skozi dvoran o j dohodke * ter pokleknila pred s-liko Madone.
Tibureij Areljanos, — je pričel zopet gambusino, — je sedaj le j.«- Kabijuu m Fabijan j*- zadnji grofov Mediana. ]»lemenitega in mogočnega iimIii na Sraiiskrin.
Mlada deklica pa je še vedno (layferoaa.	jsvoTo ^^
. — Vsak j>oročen mož. stanujoč skupaj s svojo ženo, mora prijaviti svoje dohodke, ako isti pre-arita je preki ila svojo molitev.	-egaio $2000.00
Tilnireij Areljauos ho dane* zvečer tukaj, če ga hočete po-
Iniati.
Tedaj pa mlada deklica ni več molila. Bil je Tibureij, ne pa f Mediana, ubogi in neznani, katerega je tako zelo objokovala, to ime je čula. Kaj so jo brigali naslovi in kaj so jo brigala Ih>-gastra * Fabijan je /i\«l ter jo š«' vedno ljubil. Ali ni bilo to dosti?
< e hfH-ete p-u k odprtini v obzidju, kjer va> je zapustil, ;ra b«»Nie naila tatu ^e danes /večer. Saj >e vendar >poniinjate mesta, t.atero mislim f
mrmrala mlada deklica. — kot tla hi ne bila
Cena za tretji razred: Oo Trsta $100. — Do Dubrovnika $125. Poleg tega $5. vojnega davka.
Velike kabine v tretjem razredu, kjer se lahko vozijo družine, brez naoaijnih posebnih stroškov.
Phelps Bros. & Co.
Generalni zastopnik 4 WEST STREET	NEW YORK
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YOEKA
Rcchambeau Prance Rotterdam New York
Adriatic La Savol* St. Paul Argentina Lapland
New Amsterdam ; Philadelphia La Touraine I
16 18 20 20 20 27 27 30 3 3 3 3
marca i marca! marcal marca! marcal marcal
POTREBUJEMO 150 drvarjev za delati drva za kemikalije. S 1. marcem 1020 plačamo .$2.50 za klaftro. Kdor želi delo, naj takoj vpraša pri: \Y. C. Mavre luncheon. Norwich. Pa. Rotterdam |	_ l'^-lG_"t	"
Havre
Cherbourg CHcrbourq Havre
.n*rca| Cherbourg!Mat' bi M<la izvedela za svojega rlirral
K<
art1 l.«
ah < i
- Moj I log. večer tam!
>e vedno je kleč ,la mlada deklica pred sliko Madone ter oada-prekmjeno molitvijo, mhnsino je nekaj časa npazoval to klečeče bitje, njeno svi-
V	obeh slučajih je dotičnik dolžan prijaviti svoje dohodke, tudi •e je upravičen do odbitkov za •troke in druge odvisne osebe (po f200 oziroma do drugih odbit-c<»v v smislu zakona.
Prijava dohodkov filing the re-urns se vrši potom Form." 1040 A. kateri mora biti v rokah korektorja najdalje do 15. marea Drugače dotičnik zapade kazni.
V	navedenem formularju mora lotičnik navesti vse svoje dohod-;e tekom leta 1910 in odšteti i»d
•no. iti n
P

,	.ii t.;« ! esvote vse one odbitke (credits;. ,
imi >eg«j(.. o tem n o, razgaljena ramena ter uolge kite	v	. I iiike za našle
,	iii i , i	.	i * :i Mrt katerih je po zakonu upravi-|J
ki •»«> |>;»«i .le *kor*> ti o ijil dvorane t» r se nato odstranil	-	Rečem vam
in nedolžnih grlih ob vsakem ča->u in vsaki dan in to je vse. kar vsebuje prohibicijsko povelje.
Nekoč sem poznal nekega otroka v neki družini, kjer so mislili, da je brihtno dati otroku žgano pijačo in ta otrok je zrastel gor z izbuljenimi očmi in ves grbast od tega in pričel je kaditi zgodaj one cenene cigarete. Vsak človek, k ima količkaj srca. bi rekel, da j< to sramota. Ta vlada pa- hoje, da h: cela bodoča generacija v/.ra sla z izbujelnimi očmi ter jrrba-sta s tem, da sili pijačo na dom. Odkod pa naj bi dobila močne vodu jo vojno ?
aprila i
aprila! aprila! aprila
Trst, Cherbourg Rotterdam Cherbourg Havre
Glede cen za vozna listka In vsa druga I oojasntla, obrnite se na tvrdko
F R AN K S A K S E R «2 Cortland St- New York
Cosulich Line
Direktna pot na Grsko In * Trst
Parnlk Argentina odpluja
30.
Parnlkl odplujejo od pomola 7. o* vznožju 41. ulice. 80. Brooklyn
2a cena In druga Informacij« ad obrnite na
PHELPS BROTHERS & CO.
Department
Ne« T«t
Paaaanger
4 Weal Street
French Line
CAMPAGNIE 6WERALE TRANSATLANtlQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
Hitri parniki s štirimi in dvema vijakoma.
france ......
rochambeau la savoie la lorraine
18.	marca
19.	marca 27. marca
3. aprila
sina FRANKA RESNI K, doma iz Spodnje L««ke. občina Kraš-nje. pošta Lukoviea, Kranjsko. Pred vojno je delal v Detroitu, Mich., v Fordovi tovarni /a av-' tomobile kot mizar, pozneje pa; je imel naslov: Frank Resnik. Hox 37."». Priston, Ont., Canada. Ce kdo izmed rojakov ve, kje je. naj ga opozori, da piše svoji materi v staro domovino, če je
pa .slučajno že med mrtvimi. POZOR, ROJAKI V CLEVE-naj kdo blagovoli obvestiti ma-	LANDU, OHIO!
ter: Marija Resnik, vas Spod-	6. marca sem prejel tcle-
nje Loke. pošta Lukovica. Slo-	iz Cleveland«. da je moj
venija. Jugoslavia, ali pa meni.|l,rat na mrtvaški postelji in me kot njegovemu bratrancu, za v*>bi. »'a pridem tja. Jaz sem ho-kar se že vnaprej zahvaljujem tel takoj brzojavno odgovoriti. ti»-v imenu njegove matere. Moj'da na brzojavu ni bilo naslova, naslov je: Tony Osredkar. P. O. -Meni je zadnjič pisal pred pet imi Box 100. Thomas, AV. Ya
(11-13—3)
Ko se IKm -erko samo ter »» la svojo molitev ■ ta Ko pretresi
Dr petinsedemdeseto poglavje. POVRATEK.
\\Lriištin Pena vrnil v dvorano, je našel svojo ■ vodno klečečo na kolenih. Čakal j«', da je kon-. Povsem gotovo sporočilo o sinrti Don Štefana l>on Avguština, da je pobožnemu dejanju svoje
I crke pripisoval povsem drugi motiv, kot jo je v resnici vodi!. Militi je. da pošilja vro» e molitve k nebu /a večni mir in pokoj onega. ■/,'. kojega nenadni konec so ravnokar izvedeli.
Vsaki dan. - ;e rekel, — bo kaplan skozi celo leto na moje povelje čita! sveto mašo za Don Štefana, kajti ta mož je govoril o • . ;i\i< noMi božji, ki -e je izpolnila v stepi. To so važne besede in način, kako bile izgovorjene, ne dopušča nikakega dvoma o njih i ••Miičnosti.
Bog bodi milostljiv njegovi duši. — je odvrnila Rosarila, ki v»tala. Naj bo usmiljen z njim. če je usmiljenja potreben.
Ifcog bodi milosiljiv njegovi duši, — je ponovil slovesno Dor. Avguštin. — Duša pb menitega Don Štefana de Arechiza ni bila na-\ adna duša. kajti izvedeti moraš, da je bil Don Stefan Don Antonio d" Mediana, v svojem življenju vojvoda Armada.
Mediana, m »vm-1 oče moj! je vzkliknila mlada deklica. — Kaj? Potem je pač njegov sin.*
O kom govoriš — je vprašal Don Avguštin. Vedel je nam-i»č, da ni bil Don Štefan nikdar poročen. — Kai hočeš reči s tem?
tla nimajo noben«
Od čistega zaslužka — to je od|vesti- delai° to eeli koPlei ° s**ga dohodka tekom leta 1919 t,ok> ki	da odrastejo ter
nanj osebnega odbitka po .^looo!postanejo vojaki . •ziroma *2000 in drugih odbitkov i To zadostuje, da se vsak po - smislu zakona — mora držav- »ten človek ustavi, premišljuje in jan in nastanjeni tujec plačati 4(<«t mu krvavi sree, če misli na mi •d st«» in nenastanjeni tujec (tojlijone in milijone nedolžnih o-e oni. ki je namenjen vrniti sejtrok. kako se jih minira /. žgano ' stari kraj) 8 od sto kakor do-• pijačo na domu in da mogoče ceh
pomagajo svojim očetom delati jo s kvasom, rozinami in koruzno tnoko v kleteh.
Naučil sem svoje dečke piti v salonu, kakorhitro so odrasli tei jih naučil razlikovati dobro pi-
lodninski davek za leto 1919
Dolžni davek treba plačati ob-•neni s prijavo dohodkov, to je tenar mora biti v rokah kolektor->a skupaj s formula rje m 1040 A !o 13. marca 1020.
Pri večjih svotah sme davko-jjfi-0 oJ slafe ne mešati (lrinU, »laeevalec plačati dolžni davek y|tcr 2ahtevati fensi drinke. Naučil
sem jih piti z menoj, v tolažbo
štirih obrokih; prvi f>hrok (vsaj
I etrtino davka i do 15. marca in <lrugi obrok (vsaj do polovice) do ii.">. junija 1020.
Kdor ne plača vsaj deloma i dolžnega davka do 15. marca, bo udi kaznovan.
moral gledati na to, da postane tovariš svojih dečkov, da jim da dober vzgled, nakar bodo ostali pri njem. Dati jim mora dobre nasvete in moji dečki so bili za-
___me velika tolažba.
j Moji dečki so vsi odrasli, a kar o- • ••	i ••Ime skrbi so milijoni in milijoni
atari pijanec se doji , ,,, ihnih otrok, ki se bo<lo naučili
za prohibicijske potomce.
Močni vojaki za bodočo vojno i ; predstavljajo veliko skrb staregaj j pijančka, ki se je oglasil v nekem j ! rtcwyorjskem listu v koloni, posve-i
Nič.sar. dragi oče kot le to. da je tvoja hčerka danes zelo,
11 H 1111 HMnHH I H
Pri teh besedah je objela Rosa rit a svojega očeta, naslonila svo jo glavo na prsi ter pričela ihteti. Njeno ihtenje pa ni imelo v sebi, t.ič bolestnega. Solze mlade deklice vo tekle kot pada rosa zjutraj \/ kelihov cvetk.
llaciendero je bil /lian v zadevah človeškega srca ter ni vedel, da Jcnskc včasih pretjiejo solze od veselja. Vsled tega tudi ni ?azu
me sreče, ki je navdajala hčerko	..	...... . .
......	,	, ceni sail. I pliv prolnbicije na bo-:
\ praskat jo je zopet, a ona se je zadovoljila > tem. da se je .»meh j , ______ .. , , ^ ,
ljaje in s solzami v o*-«-;) obrnila proti njemu ter rekla:
Jutri ti hočem vse povedati, oče moj.
Pošteni haeiendero je v resni.-i potreboval pojasnila cele ^kriv nosti. katere ni mogel razumeti.
Izpolniti moramo še eno dol/nost. — je konečno rekel. — namreč zadnjo željo, kateri je dal izraza Don Štefan pred odpoto vanjem, da te namreč vidi poročeno s senatorjem Tragadurosom Se dalje odlašati s to poroko bi pomenilo nasprotovati želji mrtve-
Ali vidi proti temu kako zapreko, Rosarita?
Mlada dekliea je vzdrhtela pri teh besedah, ki so jo spominjale na dano obljubo, katero je skušala izbrisati iz svojeira spomina. Prša so se ji pričela dvigati in zopet so pričele teči solze.
Dobro. — j«' «-kel haeiendero ij>r se j! smehljal. - To je t' ili od sreče, kaj ne?
Sreče.' — je »»dvrnila Rosarita trpko. — O ne, oče moj.
Don Avguštin je bil bolj kot kedaj preje na krivem potu. Sko-/■ celo svoje življenje je bolj pečal s tem. kako bo uganil vojne zvijače Indijatieev. p~f»ti katerim je moral dolgo časa braniti vvojo posest, kot pa * proučevanjem ženskih slie.
D in*, oče moj, — je vzkliknila Rosarita. — ta poroka bi bila
•	anes smrtna obsodb?« za tvoje ubogo dete.
Pri tei nenadni pojasnit vi. kalere ni nikakor pričakoval, je ob-sial Don Avguštin na mestu, čisto zmešan ter je bil komaj v stanu rbvlndali razburjenje ki se ga je lotilo.
-	Kj * — je živahno vzkliknil. — Ali nisi sama pred enim mesecem privolila v poroko? Ali nisi sama določila čas za to. ko smo
♦	i krat vedeli, da se IV.n Štefan ne bo več vrnil * On je mrtev in kaj J-n«"eS sedaj?
-	Res. je, jaz sem določila čas.
—	No?
-	A jaz takrat š1 ri«em vedela, da še živi.
—	Don Antonio de Mediana?
Ne. Don Fab>jan de Mediana. — je odvrnila Rosarita ?:ho.
Don Fabijan.' Kdo je ta Don Fabijan. o katerem govoriš?
—	Oni. katerega ' va ti in jaz imenovala Tiburcija Areljanos. l.o sem privolila v to poroko. — je nadaljevala. — sem mislila, da je Don Fabijan za večino izgubljen ter nisem vedela, da me še ved-ni> ljubi.... Sam lahko sodiš, kako veliko žrtev sem doprinesla svoji ljubezni do tebe. .. Vedela srTn____
Pri teh besedah se je približala uboga deklica svojemu očetu ter naslonila glavo :in njegova prsa.
—	Vedela pa sem. da ga še' vedno ljubim. — je tiho šepetala.
O kom pa govr riš?
—	O Tiburcijii Areljanosu, o grofu Fabijann Mediana, ki sta era in ista oseba.
{Dalj* jutri}___
p»ti premladi
Posebni zastopnik jugoslovanske vlade bo
oričakal potnike ob prihodu naiih par-nikov v Havru ter jih todno odprem i I..
kamor »o namenjeni.
leti in takrat je bil v Pennsvlva-niji. .laz imam enega brata Antona Koželj in popolbrata istega imena, toda za nobenega ne vem, da In bil kdaj v Clevelandu. pač
$100.00 NAGRADE!
Še lansko leto se je trudil neki X. N. iz Gilberta. Minn., da bi me'l>a imam tam <iva svaka Antona Parniki Francoske ene so tran.portirao p, banditsko izgnali izmena. Do-I"* -'"žeta Zupaneie, nobenega
ričnik je zašel na pregovor: lažtnaslova. Kdor mi more dati o tem 'ima kratke noge, in ker ni uspcl|kako pojasnilo, naj mi poroča na s svojo zahrbtnostjo. me ie dne 11asl°V: Jartz. .Vir. \V. 3rd St..
tekom vojne na tisoče čehoslovaških vo jakov brez vse neprilike.
Za šifkarte
cene vprašajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St
ali pa pri lokalnih agentih.
na pregovor:
me je dng'
n. y. c. j"-•>- februarja t. 1. prav po pasje napadel v nekem javnem lokalu. !<*cš. da sem jaz kriv, da je bila na-——< rej«'tia neka hišna preiskava.
-—-1- Na napadalen se je dalo opaziti.
Kje je JOIIN ZANKAM? Doma jejda se je nahajal izven normalne-iz Doha pri Domžalah. Zaposlenima stališča, zato sem /. njim zade-je v slamnikarskih tovarnah v, vo nakratko začasno zaključil. New Yorku ali v Chicagi, ali pa i Sedaj pa. ko potujem, čujem vsa-v kakem drugem mestu. Za nje-S kovrstne govorice, zato sem skle-
Leadvillc, Colo.

ga bi rad izvedel njegov prijatelj Franc Stajs v Logu, pošta Ra<lne pri Sevnici. Kranjsko,
nil razpisati nagrado, katero izplačani onemu, ki mi dokaže, da sem jaz imel v katerikoli zadevi Jugoslavia, ali pa naj se zgla-jkaj slika s kakim ovaduštvom. si pri: Albin Savinc, 1422 East) V Gilbcrtu, Minn., marca 1020. 51. Street. Cleveland, Ohio.	Matija Pogorele.
(11-13—3)	(11-12—3)
loče generacije dela take skrbi; -:aremu veseljaku, da je posvetil ;em stvarem celo povest. On pra-) ^ i. da je bil nekoč čas, ko je šel i lovek lahko v salon ter zlil v gr-| :■» toliko pijače kot je hotel in da j ira otroei niso videli. Sedaj pa je ; i isiljen piti doma in otroci stoje j krog njega ter ga vprašujejo: — Pa. zakaj pa rabiš toliko te medi-i •ine — ali pa: — Pa. daj maloj | meni.
Boljše pa je. da pustimo njemu' -<. mem u besedo :	,
—	\*elika odgovornost je za člo-i • »•ka. da vzgoji otroke "pravilno
.i v strahu pred Rogom, da leže-j ,i< vsiik večer spat ter izmolijo t po molitvico, kot je pisano v do-, •rili knjigah. To, kar hočem ve-1 uti. je. zakaj ta vlada ne ponia-i -a- starišem in očetom v njih ve-j i: k i h odgovornosti. mesto da jej t vira na poti in zakaj stavljaj žgano pijačo v hiše. kjer jo od-j •-•sli otrori lahko duhajo v>aki. ■•as ter jo hočejo tudi imeti, če jo rkrat zaduhajo.
—	Seveda, mlad človek se mora; rkrat naučiti piti. a lahko se na-
-iči premlad in to ovira rast.
Mogoče je malo piva dobro za >uliP?a otroka, da se ga nekoliko ♦nieheli, a jaz ne dajem svojim o-i rokom uikdar žgane pijače, dokler ne odrastejo ter vsled tega ega tudi ne maram za vlado, ki spravlja žgano pijačo na dom. la napravi pijance iz majhnih. o< dolžnih otrok.
Če je otrok prehlajen, je mogoče dobro malo žganja, in nič nii ne akodi, če izpije, kar ostane na dnu kozarca, kadar je oče končal, če se da noter malo sladkorja ii: vode. Povsem drugače pa je, če se vliva žganje po teb ubogih
Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHN VIDER. Doma je iz Gro-suplja na Dolenjskem. Pred 6. leti je bil v East Palestine, O. Prosim, ako kateri rojakov ve kje je, naj ini sporoči; ako pa sam čita te vrstice, naj se oglasi na spodaj navedeni naslov, on bo že znal. zakaj ga iščem. Obenem bi rad vedel, kje je JOHN LESKOVEC. Doma je iz Jeleč-nega vrha na Notranjskem, po-domače Postočan. Pred 7. leti je bil v Midway. Pa., potem sem čul. da se je nahajal v Harwick. Pa. Prosim rojake, ako kateri ve kaj o njem. naj mi sporoči na spodaj navedeni naslov, ako pa slučajno sam čita te vrstice, naj se mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Cuk liox 63. Power Point. Ohio. (11-12—3)
FARMA NAPRODAJ.
101 a ker rodovitne zemlje, njive, pašniki in travniki ter 15 akrov gozda. Hiša 11 sob, hlev, 4 težki konji, 7 goved, 16 prašičev. 40 kokotsi in vse poljedelsko orodje. Zdravo podnebje in dobra, pitna voda. 14 akrov je posejanih;
zimsko ržjo. Farma je 12 milj od Albany, glavnega mesta drža-! ve New York. Cena je $6850.00 i gotovini. Za nadaljna pojasnila j obrnite na lastnika: Joseph Jurkas. Coevmans Hollow. N. Y. (11.-13—3)
Iščem svojega prijatelja ANTONA ROŽANC, doma iz Vari j št 6 na Primorskem, podomače Znidarjev. Poročati mu imam več važnih stvari iz stare domovine od njegovih starišev. Pred 4. leti je bil v Primero. Colo., in zdaj ne veni, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi poroča, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — John Gerlica, liox 444. Primero, Colo.	(0-12—3)
OGLASI NAJ SE
ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra Marija Komp«*š, J4atc<~m» ši. :J."». .In •roslavia. — Nadalje naj si» oglasi tudi OI/IA SCOGNA; pri nas ima pismo od Spedike Piacenti* iz Rima,Italia.
CpravniŠtvo Glas Naroda.
Dr. MOT je usp^DO osdravil naduho, božjast, at&KsijG, vodeni oo cTce, jetra, ledioi In Želodčne bole-čin«> ma čudežen E^ein. Bolečine . ttrebuhu, v pnih, tekline, revmatfc očeh, nogah, ro f'_\kah ali križu; o-rem, kožne bole* ni, izpuščaje, ogrče. Možke aH
ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v naj. krajšem času in po najnižji cenL
Uradne ure: oh delavnlVlh od 9. dop d« 4, pop. Ob nedeljn*: !.. praznikih: od 9. dop
do 1Dr. JIN FUEY M0Y
308 Grant Street »insbur8h. pa.
Dr. Koler
955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa.
Bih* PmiTltuii SUtiaa
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Siieoia-list v rittsimnchu, ki ima 28-letrto prakso v zdravlje nju vseh moških bolezni.
Zastrupljanje kr vi zdravi s (jla-sovitem MC. ki sra je izumel dr. prof. Kr]i<-ti. r« imate mozolje ali menur-<ke po telesu v rrlu, izpadanje las. Mw'tn* v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo lezen »e naleze.
Vs« mo6ke bolezen! zdravim po o-krajSani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj te. temveč pridite in Jaz vam ca bom zopet povrnil.
Hydrocele all vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo leine v kritu in hrbtu in vtasih tudi pri puAčanJu vode. ozdravim ■ «oto-vostjo.
"Revmatizem. tricanje. bolePln« O tekline. srbečice, škrole In drure kotne bolezni, ki nastanejo vsled ne£i--te krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno letati.
Uradne ure: vsak dan od «. ur« zjutraj do 8. zvečer: v petkih od «. »Ja-t raj do 5. nn poldne: ob nedeljah od zjutraj do 2. popoMm.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S potrtim iu žalostnim srcem naznanjamo prežalostno novico, da nam je nemila smrt vzela s tega sveta v starem kraju na£o dobro in ljubljeno mater
KATARINO BORDON, roj. Ošaben, doma i/. Dolenje vasi pri Cerknici.
Po dve leti trajajoči bolezni so izdihnili svojo blago dušo dne 20. decembra 1!)1D ob 4. uri zjutraj, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče. Njih največja in zadnja želja je bila, videti še enkrat svoje drage otroke, ali žalibog niso jim izpolnile njih želje, ker smo bili tako daleč od njih. Naša 'Iraga mati so bili bolni, odkar so naš dragi oče umrli pred dvema letoma. Od takrat niso bili več zdravi.	*
Tem potom se vsem najlepše! zahvalimo, ki so jim stregli za ča-j .a njih bolezni ter jih tolažili in j ajšali njih trpljenje, kakor tudi vsem. ki so jih obiskali na mrtva-ikem odru in jih spremili na pokopališče. Najlepša hvala pa materini sestrieni Nežki Rutarjevi <a ves njen trud, ki je precula ce-e noči pri njih in jim stregla do zadnje ure. Hvala tudi Ivanki Martinčič za vso njeno skrb. Obenem se zahvaljujemo tudi eeli laši žlahti za ves trud, ki ste ga storili naši ranjki dobri materi.
Vi pa draga in nepozabljena na-^a mati in oče nam ostaneta v vednein spominu. Počivajta v mi-•u in večna luč naj vama sveti. Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Marija Chuk, hčer.
Park Hill, P. O. Box 11, .Johnstown, Pa. Anton Chuk, zet. Frane, Jožef in Janez Bordon, sinovi.
(11-12—3)___
LI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Že ve£ kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčna In revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene so take, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
Prof. Dr. H. G.BAER ŠPECIJALI8T
311 SMITHFIELD STREET
PITTSBURGH, PA.
Nasproti postnega urada.
NOVA IZNAJDBA
Ali ste že čuli o najnovejši iznajdbi? Ali ste že videli nove C. O. prožne pete ! Naša moderna iznajdba, pete z pravimi prožnimi žicami (springi) omogočijo še tako težki osebi, da hodi z lahkoto brez vsakega Mapora. C. O. prožne pete olajšajo hojo onim, ki imajo bolne aH utrujene noge.
C. O. prožne pete (glej sliko) so narejene močno in lično. Dobe se v vsaki velikosti in vseh barvah. Pritrdi se lahko na vsako obuvalo; ker je pridejano navodilo vsakemu paru.
Prožna postelja poživi telo; C. O. prožne pete pa zabranijo utrujenost. En korak na C, O. prožnih petah, je korak v pravo smer . Ne odlašajte! Naročite jih takoj! Omenite številko čevljev in barvo. Poskusi enkrat in ne boš več brez njih.
Cena $1.50
Iznajdba je patentirana in podjetje popolnoma v slovenskih rokah-	*	1 * «-
Rojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko podjetje!
C.O. SPRING HEEL CORPORATION 906 Metropolitan Avenue	Brooklyn, N.T.