■v K f- •T; K-/V i■ • • Četrto izdajo letošnjih "ISKER" izdajamo v času, ko se ves svet pripravlja na največji Cerkveni praznik - Veliko noč. Pred dva tisoč leti je Bog in človek razpel roke, da jih mi lahko sedaj sklepamo v molitvi; pred dvatisoč leti se je Nekdo izničil, ponižal, postal nemočen v svoji mogočnosti zato, da nam je pokazal, kaj pomeni zvestQba, kaj pomeni ljubezen... Težko razumemo njegovo dejanje, ki .brez vsake človeške logike. v J® Kdo more razumeti to, da človek, ki so mu odvzeli vse, nazadnje tudi telesno čast, reče: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!" Vemo, da tega ne bomo mogli nikdar doumeti, ker nas presega, a vemo tudi to, da je ta pot - Kristusova pot, tisti najbolj visoko postavljen cilj, ki ga je kdaj postavil človek, ki pa je bil Bog. Kot nam prihajajo ob Božiču pred oči jaslice, tako nam ob Veliki noči stopa pred oči križ - trpljenje in šele nato vstajenje, zmagoslavje, srečo dokončno poveličanega človeka in stvarstva. Kristjani bi radi imeli vstajenje brez križa, ker nismo dorasli Kristusovemu nauku in zgledu. Zato prevečkrat ostajamo praznih rok, osamljeni, brez prave sreče, brez Njega, ki je nekoč postal najprej nič, da je bil potem lahko vsem vse! "ISKRE" vam želijo, da bi poglobili v skrivnost Kristusovega trpljenja in vstajenja. Še bolj pa vam želimo, da bi le-to prenesli v življenje, v tisti naš "vsak dan". Veselo alelujo! Uredništvo •ALELUJA Trombe so naznanile silno vzhajanje, okronanega Son/ii. .Šepetajoča svetloba je vzdramila naravo, da je zatrepetala v rdečem trepetu. Zvezde so pripognile belino svojih žarkov pred poveličanim kraljem. ALELUJA ! Ves svet se klanja Gospodu, ves svet kleči in mu kliče v zahvalo: ALELUJA ! Blaženo je jagnje, ki je prelilo svojo kri, da bi z njo umilo krivdo sveta! Lupus PRED RAZPELOM "Razpet si pred marco, tujec, krvav in opljuvan, kakor bil bi slepar. Ne vem, kdo si, toda tvoja krivda seva iz tvojega telesa. Glej, zaničevan si in vsi se ti posmehujejo. Da nisi slepar!? Če bil bi Bog, bi stopil s križa in pomoril svoje nasprotnike...." In tedaj trudno, z muko obrne glavo, z muko proti meni; dvoje sinjih oči, toplih in ljubečih.... "0 Bog, kako sem te mogel žaliti!? Klečim tukaj pred tabo, jaz, revež in nevednež, ki sem si drznil zasramovati Tebe, Utelešeno Ljubezen! 0 Gospod, ne štej mi tega greha!" J -S- RAZGOVOR z igralcem stalnega slov. gledališča v Trstu g. Raztresenom Na dan, ko obhajamo obletnico Prešernove smrti, smo imeli čast, da je bil med nami igralec tržaškega gledališča, gospod Stane Raztresen. S svojim nastopom je naravnost navdušil vse prisotne, ki so si želeli, da sploh ne bi prenehal z recitacijami. Obenem smo lahko videli, kakšni laiki smo mi, ko posredujemo slovensko besedo drugim ljudem. Zaželeli smo si, da bi pobliže spoznali umetnika in zato smo ga zaprosili za razgovor. G. Raztresen se je našemu vabilu z veseljem odzval. ISKRE: Najprej bi vas prosili, da bi na kratko opisali svoje življenje ter svoje prvo srečanje z igralskim življenjem. Raztresen: Rojen sem bil v Tolminu. Ker pa je takrat začela prva svetovna vojna in je oče moral služiti cesarja se je mati z menoj in mojim bratom Mirkom preselila v rodno Ajdovščino. Tu smo preživeli vsa vojna leta, ki se jih tudi zelo spominjam. (0 svojem življenju in delu sem že pripovedoval na tržaškem radiju pod naslovom: Slovenske bridke in pikaste). Prvič sem stopil na oder s popevko mojega pokojnega strica Janeza Fajglja, ki je bil učitelj, pevovodja, violinist in sploh velik kulturnik. Pesem je bila ljudem tako všeč, da sem jo moral šestkrat zapeti. Končno me je moral ajdovski notar potegniti z odra s kljuko svoje palice in mi rekel: "No Stano, zdaj je bilo tega že zadosti! ' Do jutri zjutraj te pa res ne bomo poslušali." Takrat smo tudi "mulci" igrali povsod tam, kjer so nas odrasli rabili, sami pa smo igrali razne otroške igre, kot so: Mogočni prstan, V kraljestvu palčkov itd. Po letu 192A, ko je nastopil fašizem, sva z bratom odpotovala v Ljubljano. Brat se je zaradi tamkajšnje neugodne klime moral vrniti domov, sam pa-sem ostal v Ljubljani, ker je bil moj oče gledališki krojač in sem tako prišel v neposredni stik z gledališčem. Tedaj sem tudi že nastopal tam, kjer so potrebovali otroke. Poslušal sem in gledal vse predstave, tako, da sem padel naravnost na oder, kakor temu rečem. Pozneje sem obiskoval glasbeno matico in študiral na konservatoriju petje, medtem, ko sem študiral pri prof. Šestu dramsko igro. Prav on me je s svojim načinom, s svojimi predavanji, s sistemom recitiranja usmeril k takemu podajanju naše besede, kjer recitator vsebino vsrka v svoje srce in jo od tu posreduje poslušalcem, kot nekaj lastnega. Tega sistema se vedno držim, ker vidim ,da je pri poslušalcih uspešen. Postal sem član Ljubljanske Drame, kjer sem delal deset let, po osvoboditvi pa sem se vrnil v Trst, kjer sem se pridružil novo ustanovljenemu slovenskemu gledališču. Kljub velikim materialnim težavam in idejnim nasprodstvom s# strani fašistov, so nas ljudje vedno radi sprejemali in navdušeno poslušali. To je bilo pravzaprav največje plačilo za naše delo. Tako smo naenkrat dočakali trideset letnico obstoja slovenskega gledališča v Trstu. Sam hodim mnogo po raznih krajih, po raznih šolah, društvih in zavodih, zato, da mlade navdušim in jim pokažem, kako lepa je slovenska beseda in kako velike mojstre imamo. Pripovedujem jo, kakor, da bi bila moja, toda naša zakladnica ima toliko biserov, da jih en sam človek ne more obvladati. Zato je tu izbor teh 50 do 60 recitacij,pravzaprav boren proti temu, kar je v naši narodni zakladnici. ISKRE: Kateri je bil vaš vzornik in katera vloga se vam je najbolj vtisnila v spomin, tako da jo je tudi občinstvo hvaležno sprejelo? Raztresen: Vzornikov sem imel več. Moj vzor je bil takratni dramski ansambel v Ljubljanski Drami. To so bili veliki igralci: Ciril Debevc, Emil Kralj, Mira Drolčeva in drugi. Od vseh sem skušal vzeti, ali prisvojiti si najboljše. Moj učitelj je bil veliki igralec Mila Skrbinšek. Nekoč sem pri njih ponavljal neko snov. Skrbinškova hčerka Majda me je zamenjala z očetom, ker sem govoril točno tako, kot moj veliki učitelj. Tedaj sem zapustil njegovo zasebno šolo; vse življenje sva ostala velika prijatelja. Igral sem rad vse vloge od A do Ž. Ne morem prenašati in razumeti specializacije nekega igralca, ki bi bil samo ljubinec, samo intrigant, To je v igralskem življenju tako nesmiselno, kakor, da bi rekli, da zna slikar naslikati samo rožice, ali pa glasbenik zaigrati samo neko vajo tega ali onega mojstra. Ker je toliko različnih mojstrov, je treba vse podati na njihov način. Med slovenskimi mojstri mi je silno pri srcu Cankar. V njegovem Martinu Kačurju sem imel pred 18. leti ogromen uspeh, ker sem ga razumel. Predstava je naredila na gledalce silen vtis. Ko danes hodim v razne kraje recitirat, pridejo starejši ljudje in povedo, da so me prišli poslušat zato, ker ne morejo pozabiti predstave Martina Kačurja. ISKRE: V svojem dosedanjem igralskem življenju ste dobili veliko igralskih nagrad. Katera vam je bila najljubša? Raztresen: Nagrade so nekje tudi sreča. Denarne nagrade so bolj simbolične in ne pomenijo veliko. Veliko pa pomenijo priznanja in diplome, ki se ob raznih prilikah delijo. Tako imam Prvomajsko nagrado od Združenja gledaliških igralcev, posebno nagrado Severjevega in Prešernovega sklada. Največja nagrada pa mi je, če me gledalci zbrano in zavzeto poslušajo in , če sem jim prinesel nekaj novega v njihovo življenje. Pristen in topel aplavz mi je pravzaprav največje priznanje. ISKRE: Vse zanima vaše igralsko delo, ki si ga mi težko predstavljamo. Zanima nas, kako morete obvladati tako bogat repertoar in to vse na pamet, saj sami vemo, kako težko se je učiti pesmice na pamet. Raztresen: Ko preberem pesem, napravi name gotov vtis, napravi name posebno doživetje, ki si ga prilastim. Zato mehanično učenje ni muka, ker pesem nekako posvojim in postane moja lastna, podobno, kot postane virtuozu neka določena skladba osebna in jo zaigra z vsem bitjem. Pravi igralec ni tak, kot je uradnik, ki ob tuljenju sirene ali zvonenju zvonca zapre svoj predal in se potem poda v popolnoma drugačno življenje, ampak je pod stalnim plazom tega, kar predstavlja. Vedno me nekje skrbi naloga, ki jo moram opraviti. Tudi doma igralec ni prost, še v sanjah ga priganja ta poklic. ISKRE: Morda so nastopili v vaši karieri kritični trenutki, ko ste si zaželeli pustiti ta poklic. Prosim vas, da nam prikažete tudi tiste temne strani igralskega življenja, ki jih le vi poznate. Raztresen: Ljudje se delimo v dva svetova, kar je opazno v našem vsakdanjem življenju. Nekateri mislijo, da morajo vse stvari služiti le njemu: Od raznih političnih struj pa do gledališč. Taki ljudje storijo v gledališču veliko škode. Nihanje med prevladovanjem in odpravljanjem te škode je pravzaprav naše vsakdanje življenje. Ni me strah ljudi, ki so prepričani, da je svet njigov, ker je to samo utvara. Prav ti prehitro spoznajo, da je njih življenje klavrno in dokaj grenko. Nikoli ne morejo biti zadovoljni, ker • veliko potrebujejo. Jaz pa menim, da človek veliko potrebuje, a malo rabi. če ni šlo vse tako, kot bi moralo iti, sem skušal tudi razumeti. Če pa mi je bilo do tega, sem sam krepko vdaril, največkrat osnešil take pajace in to mi je prineslo zadoščenje. ISKRE: Radi bi vedeli, kako gledate vi, ki spadate v sam vrh naših igralcev, na mladino naše dobe, ki se najbrš precej razlikuje od vaše. In prosimo vas, da bi nam povedal, kaj bi najraje današnji mladini rekel! Raztresen: Veste, najprej moram povedati, da jaz po spominih ne razlikujem takratne, moje mladine z današrit. Le čas je drugače. Mi smo se morali v mladih letih boriti za vsakdanji kruh. Jaz vem, kaj pomeni biti resnično lačen , kaj pomeni biti resnično bos, neoblečen. Vendar so bili to drugi časi! Danes so mladini vse te skrbi odvzete. Mi nismo nosili teh čudnih, dolgih las, za katere mislim , da so goli narcizem. Nekateri mladi govorijo, da nosijo dolge lase zaradi protesta. A s tem samo na prikrit način dokazujejo neko samo-dopadenje, nek narcizem. Pravi protest mora biti v glavi in ne na glavi! Današnji mladi premalo premislijo, kaj vse oblečejo. Stremljenje, da bom nekaj posebnega na zunaj, ni nič! Pravi protest mladih in to vseh mladih v vseh dobah je bil samo v tem , če so skušali več znati, več vedeti in biti boljši od starejših! ISKRE: Gospod umetnik, prisrčna vam hvala za vaše bogate in izčrpne odgovore, iot ambasadorju slovenske besede vam želimo kar največ uspeha in zadovoljstva vsepovsod, kjer boste nastopali! Pripravila ekipa "ISKRE" Vstal si Gospod, da nam nasuješ blagoslovljene svobode. Skozi gluho noč mrkega trodnevja si z močjo svoje desnice prižgal Luč, ki sega v neskončnost. Dvignil si zastavo -zmagovalko smrti -in se z močjo Ljubezni dvignil nad mrtvi svet, da ga z glasom zlate trombe obudiš k novemu ŽIVLJENJU VEČNE BLAŽENOSTI LUPUS — -Ih s !s> % L' D r—i -J umirjenih SRC Lupus BOLEČINA 0, bolečina ti plemeniti pogled v veliko dušo! Ko se ti je, o božja Mati, ustavil pogled na mrtvem Sinu, se je spolnila prerokba; "TVojo dušo bo presunil meč bolečin..." Zrla si v mrtvega Sina, vsa. žalostna in zamišljena, prenašujoča z njim krpljenje... Vsi so se razbežali in te zapustili ob času groze, ko si morala gledati največji zločin človeštva,-umor Boga - Človeka!.. . . Pri tebi je ostal pod križem samo Janez, kateremu te je Sin izročil v varstvo. 0 trpljenje, kako si prekalilo plemenito dušo! Lokopolis KRATKO IN JEDRNATO V semenišču se je pojavil hud problem t. i. "Semeniškega špricanja" (mimogrede - to je nov izraz v terminologiji SVŠ). Ugotovilo se je tudi, da semeniščniki ne ljubijo matematike. Bralec naj naredi ustrezne zaključke sam! XXX Nek semeniščnik je zadnjič ugotovil, da je realnost silno kruta. Zgodilo se je namreč, da sta z nekim profesorjem (pri izpraševanju) mislila isto, govorila pa drugače. Tudi tukaj prosim bralca, naj naredi ustrezen zaključek sam. XXX Nekega prvošolčka so vprašali, kaj naj-raje dela v aktivnem-delovnem času in tako jim je povedal, da najraje spi... XXX Neki semeniščnik je zgrešil pravilo: Molčati je zlato, govoriti pa srebro. Bistvo njegove napake je v tem, da govori, ko ni vprašan, in molči, ko je vprašan. XXX Prvošolčki so res "tipi". Njihov razrednik sedaj sploh ne dvomi več, da ni limite pri njihovem - neznanju. XXX V četrtem razredu so ugotovili, da je dobro, če veliko govorijo in malo storijo. Seveda gre to na račun zrelosti, ki prihaja vedno hitreje z bližajočo se maturo! XXX Vprašaj navadno napišemo na konec stavka, enako je s klicajem in tu je takoj problem, kajti tretješolci ne vedo, zakaj • V jim profesor matematike piše vprašaje in klicaje v zvezek matematičnih šolskih nalog. XXX * 19- XXX Morda ste že slišali za pravilo: "Poslušati in potem nič znati!". Če ne veste njenega pravega pomena, vam svetujem, da greste v četrti letnik takrat, ko profesor verouka sprašuje -izraz vam bo postal jasen v vseh možnih niansah. XXX 'Silno zanimivo bi bilo zvedeti, kje dobiva v SVŠ nek*fant energijo, da tako trmasto vstraja pri učenju trobente. Pravijo, da se mu je do sedaj posrečilo dvakrat zadeti noto G. Sam pa vem, da se mu je več kot dvakrat posrečilo spraviti ob živce predstojnika. XXX Morda ste že slišali, da obstaja posebna panoga športa imenovana avtostop. V tej panogi se silno udejstvujejo seme-niščniki, a žal dosti krat tudi. dobra kondicija ne pomaga in tako so še vedno polni avtobusi, ki ob praznikih peljejo iz Vipave... XXX Zadnjič je nek- semeniščnik dejal: "Usodno je spoznanje, ko ugotoviš, da veš ravno toliko, da nič ne veš!". Stvar popolnoma drži tudi v tem primeru - fant je govoril to po konferenci. XXX Ugotovilo se je, da prihaja pomlad. Ne samo po tem, da že nosijo Vipavke mini krila, ampak tudi po|tem, da so semeniščniki pričeli s pikniki. XXX Zadnjič je profesor latinščine ves vzhičen vzkliknil (skoraj tako kot Cicero): "Imam tak občutek, kot bi stal pred Potočko Zijalko!". Bralcem pa moram takoj povedati, da je stal samo pred prvim razredom. Božja Stanga ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT Že štirje meseci so minili, odkar sem zadnjič poročal o športnem življenju v semenišču. Zadnjič sem se omejil na nogomet in košarko. Sedaj pa moram omeniti namizno-teniško prvenstvo, ki je bilo zelo razburljivo in dinamično. Zanimivo je bilo še predvsem zaradi tega, ker ga prejšnje leto nismo organizirali. Spraševali smo se, kdo bo novi prvak, potem,, ko je dvakrat zmagal Celar med posamezniki, še posebno zato, ker sta se Čuk R. in Kržišnik zelo razvila*. Zanimanje pa je vladalo tudi za ekipne nastope, kjer sp tretješolci potihem ali pa naglas upali na zmago. V takem vzdušju smo izvedli žrebanje, pri katerem so sodelovali predstavniki vseh štirih razredov. Najprej so se pomirile ekipe. Priglasilo se jih je osem in začetni del tekmovanja je slonel na izločanju. Stiri ekipe, ki so se uvrstile v t.i. polfinale, so odigrale medsebojna srečanja. Zmagovalca sta potem odločala o prvem in drugem mestu, poražena pa o tretjem oz. četrtem mestu. Najuspešnejša ekipa je bila četrta A, ki je v finalnem boju premagala tretjo A, četrta B pa je odpravila drugo A v boju za tretje mesto. Več^i preobrat je nastopil pri posameznikih. Tekmovanja se je udeležilo.osemindvajset igralcev in zopet smo se odločili za sistem izpadanja. V prvem kolu pre-sfenečenj ni bilo, nastopila pa so že ~r drugem in tretjem kolu, kjerVso za-povrstjo izpadali najboljši, med. njimi tudi Ruter in Kržišnik, ki sta veljala za favorita. V finale se je nepričakovano uvrstil Žagar, ki je izločil Kržišnika, česar si^ni nihče predstavljal. Vendar je v finalu klonil Celarju, ki je že t^tjič postal prvak semenišča. Tretje in četrto'mesto pa sta si delila Čuk R. in Strle. • ‘4i " \ v V' , . Med samim potekom tega prvenstva smo lahko videli, kako^ težko je organizirati tako dolgotraj.no_ prvenstvo vifako kratkih odmorih. Zato pa dvojice niso prišle na sVoj račun. Morda še bodo. ._ Kakor smo lani-na novo začeli s košarkarskim prvenstvom, smo leuos začeli z odbojko. Trenutno je v semenišču najbolj priljubljen šport, na kar kaže tudi številčna udeležba. V samem prvens'W so nastopile štiri ekipe*"zvsakega razreda ena. >'• -Z! Kakšnih posebnih presenečenj pri tem ni bilo. Na precej lahek način je zmagala ekipa četrtega razreda, ki je premagala ITI. C 2 : 1 ),. 11.(2 :l)„I* (2-?0). Druga jc ekipa drugega razreda z zmagama nad III. ('2 sl) in I.f2';0). Ekipi tretjega razreda je uspelo premagati le I.(2t0). Želel bi si večjega športnega dogodka v obliki dvoboja profesorji s dijakom, kar bi bil pravispektakel" . Lani smo že odigrali podobno telano, kjer smo zmago slavili mi. Zato bi se tudi letos želeli ponovno spoprijeti s profesorsko ekipo, ki si tako želi vrniti lanski poraz. P.S. 22a odbojkarsko žogo ne bo problema, saj smo našli Puzbaiuč Zogobrcman Po hudi bitki, je polkovnik pregledoval ranjence.Tam vidi vojaka ,ki je bil brez noge>, kako stoka.Stopi k njemu in mu reče: "Kakšen junak pa si, da stokaš?Poglej onega ,ki je brez glave pa je čisto tiho!" SEM ENIŠKA. K rs n i ca v VIPAVI John Flayer ISKRE : glasilo semeniščnikov v Vipavi LETO: VIII ŠTEVILKA: A- 11. april 1976 NASLOV UREDNIŠTVA: Vipava 14-9, 65271 Vipava UREJATA : Jurij Paljk in Andrej Vovk ODGOVORN.I UREDNIK: Pavel Sporn VINJETE : Lupus Hrabroslav MATRICE : Bojan Likar in Šuštar Franci •RAZMNOŽENO : v 115 izvodih TISK: Janez Celar, Marjan Ruter, Strle Dušan. & Co. ISKRE Inv.št. 19076 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto Vlil, =• (TJ C >00000H190763 S t [