Št7N°ll November/Novembre - December/Dicembre '96 letnik/anno VI NA DAN PRIJATELJEV METROPOLA BO V PORTOROŽU SVEČANA OTVORITEV NOVE GARAŽNE HIŠE Gradnja Metropolove garažne hiše je v glavnem končana. V soboto 7.decembra bodo investitorji podzemno garažo svečano odprli (v njej bo 409 parkirnih mest, pred samim Grand Hotelom Metropol pa bo nekaj travnatih parkirnih površin namenjenih pomembnejšim gostom.) Ta dan so si v Metropolu zamislili kot srečanje prijateljev Metropola, na katerega so povabili svoje stalne goste, poslovne partnerje, veljake lokalne skupnosti,... Na dan otvoritve bo garaža začela tudi služiti svojemu namenu: dotlej bodo najbrž že določili cene parkiranja, ki se bodo zgledovale po cenah v drugih garažnih hišah po Sloveniji. Na vrhu Metropolove garaže (v zadnjem nadstropju, ki bo ostalo vidno nad zemljo) bo 13 trgovskih oz. poslovnih lokalov, od katerih so jih že polovico prodali. Ob slavnostni otvoritvi bodo Metropolovi poslovni partnerji v atriju nove garažne hiše predstavili svoje izdelke. Metropolovci si ta dan zamišljajo kot dan odprtih vrat, ko si bodo novo portoroško pridobitev - trenutno zagotovo najobsežnejši poseg v tem prostoru - lahko ogledali vsi, ki jih to zanima. Še posebej so vabljeni krajani. Investicija je vredna 11 miljonov DEM. Ves projekt je vodila investicijska služba Metropol Hotelov pod vodstvom arhitekta Rada Bedeneta. Za izvajalski inžinering je bilo odgovorno ljubljansko podjetje Electa. Hoteli Metropol že vlagajo vse napore v to, da bi garažno hišo čimprej zasuli z izkopano zemljo. Objekt naj bi prst (skoraj) povsem prekrila. Pobočje bo hortikulturno uredilo koprsko komunalno podjetje, ki ga bo zasadilo z avtohtonim rastjem. Vodja investicije obljublja, da se bo pomladi osebno zavzel za zasaditev mladih oljčnih sadik nad garažo. Livia Sikur Zorman BI PORTOROŽ Z ODSTRANITVIJO (VSAJ ENEGA) SKLADIŠČA SOU SVOBODNEJE ZADIHAL? V prostorih Krajevne skupnosti Portorož je bila 14.novembra dobro obiskana javna obravnava s strojkovno razlago osnutka ureditvenega načrta za obalno območje Bernardin - skladišče soli, na kateri se je večina prisotnih (zopet) odločila, naj se bodoči Center oz. Dom vodnih športov zaradi ugodne lege uredi na prostoru, kjer že dolgo domuje jadralni klub Pirat in na tistem , ki ga Srednja pomorska šola uporablja kot svoj učni prostor. (Šola vztraja, da tovrstno "predavalnico" na morju obdrži, če naj bo njen pomorski izobraževalni program mednarodno priznan.) Ob Domu vodnih športov naj bi nastal tudi bazen olimpijskih dimenzij (z možnostjo nadkritja), katerga gradnjo podpirajo tudi Bernardinovi hoteli. Najradikalnejši predlog pa je zagotovo ta, naj se zruši vsaj večje skladišče soli ( Magazen Grande), ki je sicer tehnični spomenik, a po mnenju večine na obravnavi prisotnih za Portorož predstavlja predvsem ozko grlo. Z odstranitvijo te ogromne, a estetsko in funkcionalno nekoristne mase, bi kraj le pridobil.... Ureditveni načrt bo seveda sprejemal piranski občinski svet.fL.S.Z.) NASI OBRAZI "NEKAJ, S ČIMER SI POLNIM DUŠO..." KViW* > Tisl1' kl zahalale v Matično knjižnico Piran. zagctcvc poznate Najbrž pa je znana !uoi večini sedanjih Pirančanov n tudi tistim ki ste kdai v ctarem mestu živeli Ksenija Petarcc Kmetec živi namreč že od cvojega rojstva med temi starodavnimi zidovi m ozkimi ulicami, kjer se je vilo in se še cdvna nienc življenje Tu je obiskovala osnovno šolo. potem gimnaziio. danes pa ima v mestu - v Matični knjižnici - tudi svojo sluztc Ksenija je Pirancanka od "glave do peta', čeprav so se njeni starsi - kot ogromna večina sedanjih meščanov - preselili sem od drugod: oce iz Borsta pri Trstu, mama pa je i z vasi Rczar OD "POŽIRANJA" KNJIG DO SELEKTIVNEGA PREBIRANJA V knjižnici - kamor jo je uvedla in za knjižničarsko delo _ navdušila nekdanja ravnateljica, Marjana Lenassi - je za-£ /Tfll|[Hi poslena že dvanajsto 'eto Ljubeč odnos do knjig, do brania. ^ _/ шШКШлШ^ШЖ pa tudi nekonformizem so Kseniji privzgojili že v rosnih letih v njeni družini, kjer se je srečala z vsemi vrstami knjig - od leposlovja pa tja do enciklopedij.. Ko ;e bila mlajša, je knjige dobesedno "požirala' Ni bilo redko, da je brala pozno v noc. Zdaj več ne utegne toliko brati; pri knjigah pa je tudi izbirčnejša. Knjige so del njenega dela in tudi nekaj, s čemer si "polni dušo '. "RADA PRIPRAVLJAM RAZSTAVE" Morda je "kriv" ambient - knjižnična čitalnica, v kateri sediva, zunaj noč in zavijanje vetra - a ves najin pogovor se plete okoli knjig, branja, dela v knjižnici... Tako komaj uiamem, da je Ksenija tudi mama - na moje presenečenje že odraslega sina. Dela veliko. Pove mi, kako začudena je bila nekoč njena znanka, ko je ugotovila, koliko dela se skriva v knjižnici in kaj vse mora knjižničarka pravzaprav znati... Letos se je Ksenija odločila še za študij ob delu, da bi si pridobila visoko izobrazbo in da bi postala tudi na papirju "ta prava" bibliotekarka. Že njena prva mentorica, gospa Lenassijeva, jo je pritegnila k pripravljanju različnih razstav, ki so pomembna dodatna knjižnična dejavnost. Svojo prvo pomembnejšo samostojno razstavo, ki jo je naslovila "Naši so. pri nas pišejo", je pripravila leta '93 v Luciji. Predstavila je trideset avtorjev strokovnih in deset piscev literarnih del, ki živijo in ustvarjajo v naši občini. Prikazala je še serijske publikacije, ki so takrat izhajale (nekatere pa še izhajajo) na našem območju ter ustanove, ki jih izdajajo. A to je bil šele začetek! Razstava je bila namreč zametek domoznanske zbirke Matične knjižnice Piran. uPo mojem mnenju bi morala knjižnica - poleg splošno izobraževalnega gradiva - svojim uporabnikom nuditi še specifično gradivo lokalne tematike", pravi knjižničarka Ksenija Petaros Kmetec, ko govori o smislu obstoja in delovanja knjižnice, kakršna je piranska, "pričakovanja bralcev so od knjižnice do knjižnice drugačna. Pogojena so od geografske, zgodovinske, družbene vmeščenosti kraja, kjer živijo..." Redno, kar na knjižničnem panoju, pripravlja tudi manjše razstave. Zadnjo - o piranskem akvariju - je - skupaj s knjižničarjem in fotografom Morske biološke postaje, Vladom Bernetičem -pripravila oktobra letos. Druga večja razstava, pri kateri je sodelovala, je doživela najbrž največjo pozornost v javnosti. Gostovala je v Tartinijevi hiši in je nosila naslov "Razstava o drogi in ne samo to." Tudi ta je vzpodbudila poglobljeno in načrtno knjižnično zbiranje literature o problematiki uporabe in zlorabe drog. Zbirka je seveda rezultat novih interesov in potreb naše družbe. Soočiti se je bilo treba s tem. da so mamila med nami, da je Piran mesto, ki je po številu odvisnikov od heroina v Sloveniji na samem vrhu, da moramo to sprejeti kot del naše resničnosti in o mamilih zvedeti čim več! Po literaturi iz te zbirke veliko posegajo tudi mladostniki, ki najraje prebirajo resnične izpovedi tistih, ki so se sami že srečali z drogo. Zavračajo pa "pridiganje", zapovedi, moraliziranje... Ksenija ne pozabi izpostaviti, da je knjižnica na tesnem s prostorom, zato morajo marsikdaj z razstavami gostovati drugod. "SUPER" KNJIŽNICA V LUCIJI Ksenija bralcem pri izposoji knjig rada svetuje in z njimi pokramlja o njihovi vsebini. Obdeluje knjižno gradivo, pripravlja pravljične ure za malčke, uspešna pa je tudi pri vodenju literarnih večerov. Med pogovorom s Ksenijo so se mi o delovanju naše domače knjižnice in o delu njenih knjižničark odprla nova obzorja. Spoznala sem, da mi piranska knjižnica nudi mnogo več, kot sem pričakovala. Seveda sem radovedna, katero branje gre v zadnjih letih najbolj uv promet". To so knjige o psihologiji, osebnostni rasti, zdravem življenju, poslovno organizacijskih znanostih in komunikaciji, pa seveda o astrologiji in o mejnih, ezoteričnih vedenjih. Tudi v čitalniški večen o teh temah so bili izredno obiskani. Pa še o Ksenjini malodane (vsaj za zdaj) utopični zamisli o organiziranosti občinske knjižnične mreže: osrednja z vso super sodobno komunikacijsko opremo oskrbljena knjižnica, vpeta v vse mogoče komunikacijske mreže in tokove, bi bila nameščena v Luciji, seveda bi knjižnica v Piranu, morda v manjšem obsegu, ostala. V njej pa bi še posebej, kar je o mestu kdaj bilo (in še bo) napisanega. Livija Sikur Zorman Božiček in dedek Mraz prideta k ram na dom! Tnioščite \\isim otrokom !o najlepše iLir.lu za praznične dm' Wise izbrano darilce zanje pit homo im za Wis rn>ii v Hožnkov m iah) koš i led k a Mraza' Samčda in rezervacije i thin m umi sprejemamo na tel "J-0'Л" vsak dan od J J 00 do / 5 00 ure COMFORT d.o.o. PORTOROŽ PAPOH/TITI:. DOKLT.H XJI s KOŠ SI ZYRILXSO POLS! "зжшшд ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO t?- M I R E L A Salon obratuje v pritličju Grand Hotel Emona na Bemardinu Telefon: 475-6010 MM MAJDA MIKLAVEC tel. 70-929, Obala 1 14. Lucija, (Trgovsko poslovni center) MI MED SEBOJ ČESTITAMO, VOŠČIMO, POZDRAVLJAMO... Auguri dl buon compleanno а Valentina VEGLIACH che cornpie gli anni ti 21 novembre e a Vittorio LUSA che il compleanno lo festeggia il 26 novembre - dagli amici del ccro Particolari auguri di salute e serenita' a Maria FORNASARO che testeggia i suoi anni l'ultimo di novembre da parte della Comunita' degli Italiani di Pirano che augura inoltre un felice compleanno ai seguentt amici e collaboraton: Daniele BERTONI nI 19 novembre), Anco LACOVICH (il 21 novembre) ed a Tiziana MARCHIOTTI ol 22 novembre) Iskrene čestitke ob rojstvu njihove Melise vsej družini MISSON s Koprske ceste v Portorožu, še posebej njeni mamici Tjaši in novopečeni babici Zmagi - prijatelji. Članice balinarskega kluba Prijatelji - Seča se zahvaljujemo AMD Piran za finančno pomoč, ki smo jo prejele za izvedbo drugega ženskega balinarskega turnirja. Podpredsednica balinarskega kluba Olga Lipušček. Kolegici Tinci BIZAJL ob srečnem dogodku čestitajo - Aerobičarke! Nella famiglia LAZAR di Lucia, Vojkova 5, festeggiano a novembre il loro compleanno mamma Ines (il 24) e figlia Nežka (il 12) che compie due anni. Auguri dai famigliari. A Portorose, Šalita 5, festeggia il suo 87 compleanno Maria KREVATIN. Auguri dai nipoti e dalla famiglia Jovanovič-Krevatin. Gospe Fani BOGATAJ in gospodu Borisu GRMEK-u iz Lucije želimo čimprejšnjega okrevanja - Vlatka in vsi, ki ju imamo radi. V Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu imajo v tem obdobju samo eno slavljenko. 3. decembra svoj rojstni dan praznuje Silva PETRETIĆ. Iskreno ji čestitajo sodelavke in sodelavci. V družini SAJINČIČ na Regentovi ulici na Moštri nad Piranom zopet zibljejo. Ob rojstvu njihovega sinka vsem v družini iskreno čestitamo, posebej še mamici Lučki - sosedje. Bralke in bralci, ki želijo ob božično novoletnih praznikih voščiti svojim sorodnikom, prijateljem, znancem, naj svoja voščila do 16. decembra sporočijo v uredništvo (lahko po telefonu: 73 046, ali dostavijo pismeno). Objava voščil je brezplačna! portorožanova slavljenca meseca CESARINI IN IVANU SMREKAH ŠE VELIKO SREČNIH SKUPNIH LETI Navadno Cesanna Srnrekar sama sklepa poroke saj je zaprisežena maticarka Tokrat pa je jamenjala vlogo in bila - :e drugič v ovojem življenju - nevesta, ob njej pa je stal :emn ki je isti kot pred petdesetimi leti, ko mu je prvič tekla "da" 16 novembra sta se -tokrat v Piranu -v d r u g o vzela Ce-sarina in Ivan Sm-r e k a r Spoznala sta se in se prvič poročila v Bujah. kamor je bil nevestin oče. sicer po rodu Italijan doma iz Trsta in vojaška osebnost, premeščen, Vojak pa je bil tudi njen ženin Ivan1 Zlato poroko pa je slavnostno sklenil piranski župan Franko Fičur. priči zlatoporočencev pa sta bila kar njuna otroka: najstarejša Majda in najmlajši Robi. Posebno presenečenje za slavljenca je bil prihod hčere Irene, ki sicer živi v Veliki Britaniji. kjer je poročena. Iskrene čestitke Por-torožanoma Cesarini in Ivanu Smrekar ob njuni zlati obletnici! ... IN P0RT0R0ŽAN0V NOVEMBERSKI SLAVLJENEC Ivan Medoš je doma-iz za-s e I k a Medoši pri K o r t a h . seveda! Vse do svoje upokojitve je kot natakar delal v hotelu Palace (tam je bil zaposlen kar 26 let!) Vse dokler se ni preselil v Portorož, je iz Medošev v službo hodil peš! Zdaj živi z ženo v stanovanjskem bloku v Luciji, kamor se je pred nekaj leti preselil. 19. novembra je Ivan Medoš slavil svoj 80. rojstni dan. Ob tej lepi obletnici mu želijo vse najboljše žena Roža, hčeri Roža in Majda z družinami, še posebej pa njegove štiri vnukinje. SODOBEN MESTNI POTNIŠKI PREVOZ Med letošnjim poletjem se je Občina Piran odločila oddati koncesijo za izva|an|e mestnega potniškega prevoza koprskemu podietiu l&i za katerega je presodila, da je najugodnejši ponudnik. Koncesijska pogodba - prva tovrstnih v Sloveniji - je bila skleniena za dobo 12 let Po preteku enega leta - ki je poskusno oz. uvajalno - bodo izvajanje mestnega prometa analizirali in po potrebi uvedli spremembe. Podjetje I & I je s finančnimi vložki januarja bodo dobili te dva - izdelujejo v je s posameznikov in podjetja Intereuropa nastalo leta 1990. Odkupilo je nekdanje prevozno podjetje Slavnik in prevzelo njegovo dejavnost. Trenutno podjetje s svojimi storitvami potniških prevozov v celoti obvladuje obalno območje, Ilirsko Bistrico, deloma območje Sežane in Divače, povezave pa vzdržuje tudi z vso Slovenijo (Mariborom, Mursko Soboto), njegovi avtobusi vozijo še do Zagreba, preko Madžarske pa vzdržujejo linijo tudi z Beogradom. V piranski občini je I & I začel z mestnim prevažanjem potnikov s 1. septembrom. Odkar vozijo I & l-jevi avtobusi se je kvaliteta javnega potniškega prometa v naši občini občutno izboljšala. Po pogodbi mora podjetje v obdobju uvajalnega leta urediti 22 postajališč: postavili bodo lične nadstreške, table z voznimi redi... Prvo kritino si bomo kmalu lahko ogledali na Fizinah. Že zdaj pa vozi pet povsem novih, sodobnih buskov, ki ustrezajo vsem evropskim standardom (med drugim omogočajo vstopanje in izstopanje tudi potnikom na invalidskem vozičku). Avtubuske - Sloveniji po nemški licenci. I & I pa je prvo naše podjetje, ki jih vozi pri nas Cena enega je več kot 18 milijonov tolarjev »Za tiste. ki se še zmeraj lažje orientirate v nemških markah - 200 tisoč DEM. Celotna investicija v avtobuse je tudi za našo občino pomembna. saj znaša milijon 900 tisoč DEM i Prevoznik pa se medtem že poskuša prilagajati potnikom: tako je uvedel postajališče na Vojkovi ulici v Luciji, upšteval je pripombe šol. na pobudo Krajevne skupnosti Piran pa bo s 1. decembrom uvedel avtobusno povezavo do izolske bolnišnice pa vse do Markovca. Cena vozovnice je 120 SIT, vendar bo konce-sionar Občini predlagal, naj jo uskladi s ceno parkiranja. Avtobuski na relaciji od Pirana do Lucije vozijo ob delovmkih v presledkih manj kot desetih minut. Vozovnice bo v predprodaji mogoče kupiti v vseh turističnih agencijah. Podjetje I & I je nedavno pridobilo koncesijo tudi v koprski občini, kjer je seveda veliko več potencialnih * Novi izvajalec mestnega prevoza potnikov v naši občini - podjetje I & I - pravi, da je pri uvajanju svojih storitev že upošteval mnoge predloge in želje porabnikov. Seveda jih je - če bodo upravičene in v okvirih koncesijske pogodbe uresničljive - še pripravljen uslišati. Potnikom predlaga, da jih posredujejo svojim krajevnim skupnostim. potnikov kot v piransh ipn nas naj bi jih prepeljali letno največ 5(J0 Tisoč. v Kopru pa kar 1 2 milijona), ponudilo pa jo je tudi izolski Piranska občina nai bi bila po prvotnih dogovorih koncesionarju prispevala okoli 22 milijonov tolarjev, vendar se je prevoznik odpovedal pet odstotnemu letnemu dobičku m stroškom za opravljanje brezplačnega prevoza od Tartinijevega trga v Piranu do velikega parkirišča na Furnacah Seveda iz dejavnosti mestnega prometa m pričakovati velikih protitov. kar pa spoloh m cilj koncesije Javne službe so pomembne, ker delujejo dolgoročno in družbi omogočajo stabilnost Direktor I & I. Ivan Djurkov, zagotavlja, da bo podjetje uvajalo se nove izboljšave razen mesečnih abonmajev bo uvedlo še druge, npr tedenske, sodoben informacijski sistem, ki bo sproti beležil odhode oz. prihode avtobusov na posamezna postajališča in število potnikov, nameravajo uvesti magnetne kartice (vozovnice), postopoma - v obdobju petih let - pa naj bi s cest izginili stari zglobm avtobusi. ki jim popularno pravimo "harmonike' Livija Sikur Zorman VOŽNJE AVTOTAXIJEV NE SMEJO VEČ VSEBOVATI ELEMENTOV LINIJSKEGA CESTNEGA PROMETA Novembra je začel veljati občinski odlok, ki bo odslej v naši občini urejal opravljanje javnega prevoza oseb z avtotaxi vozili (Ur. objave v Primorskih novicah št. 36 z dne 5.11.1996). Odlok v 10. členu določa, da tarife za avtotaxi storitve ne smejo imeti elementov linijskega cestnega prometa, določa taxi postajališča (v Piranu na Tartinijevem trgu in pri Luški kapetaniji, v Portorožu pri pošti, v Luciji pa med banko in Degrojevim marketom, vendar se lahko po potrebi določa še nova), 26. člen določa, da mora imeti med vožnjo voznik ves čas vključen taksimeter, potnikom pa zaračuna vožnjo na podlagi taksimetra in veljavne tarife... Odlok torej z zgornjimi določbami ukinja linijski prevoz (predvsem med Piranom in Lucijo), ki so ga pred leti - ko je povsem odpovedal javni prevoz potnikov, ki ga je opravljal Slavnik - uvedli domači taksisti in na ta način zadovoljili potrebe potnikov po kvalitetnejših prevoznih storitvah. Seveda so "taksisti" zaradi tega ukrepa že pred sprejemom odloka protestirali (v svojo podporo so zbrali čez 600 podpisov svojih strank), vendar je bil odlok kljub temu sprejet... In kako bodo zdaj s kvaliteto javnega prevoza zadovoljni potniki? Bo novi koncesionar - I & I - ki je edini pooblaščen za izvajanje linijskega cestnega prometa v naši občini, uspel zadovoljiti vse potrebe po prevoznih storitvah? _ ARCHITECTA d.ao./sxl. TARTINIJEV TPG 1 5. 6633C PIRAN PZZA TARTINI : 5. 66330 PIRANC TEL C6Ć/75-594. 75-782. 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI PRODAJAMO: - Hišo v Portorožu 245 m2, 592 m2 zemljišča, pogled na morje - Hišo na Belem križu, - Nova vas - istrska hiša 50.000.-DEM - Stanovanje v Luciji 55 m2 menjamo za Piran ali prodamo - Poslovne prostore v Izoli (kava bar, menjalnica, pisarne-prodamo ali oddamo) KUPIMO: - trosobno stanovanje v Luciji - dvosobno stanovanje v pritličju v Luciji ali Izoli. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). SEMTERTJA PO PORTOROŽU KAKOVOST - POMEMBEN CILJ DROGA d.d. Portorož - ime. kateremu zaupajo potrošniki iirorn Slovenije. Tudi zunaj meja na če države m neznano in tuji poslovni partnerji ga izgovarjajo spoštljivo ter s simpatijo Zaupanje m spoštovanje seveda nista plod površnega odnosa do potrošnikov in poslovnega sveta nasploh, botruje jima kar lepo število pozitivnih dejavnikov, ki so Drogo postavili v sam vrh slovenske prehrambene industrije Po osamosvojitveni vojni v Sloveniji je Droga izgubila veliko tržišče - ozemlje nekdanje Jugoslavije S hitrimi, pravilnimi poslovnimi odločitvami, z veliko mero iznajdljivosti in s pomočjo odličnega poznavanja trga se je podjetje Droga tej situaciji uspešno prilagodilo Seveda pa v Drogi dobro vedo. da je počivanje na lovorikah zadnje, kar si sme privoščiti prodoren proizvajalec Za stalno prisotnost na trgu (brez le-te m poslovnih uspehov) je predpogoj stalna kakovost, vendar ne samo izdelkov samih: kakovost oziroma tako imenovano celovito obvladovanje kakovosti je eden od pomembnih ciljev družbe. To je sistem, ki s Poslovnikom o kakovosti zajema in ureja praktično vse dejavnosti Droge, vse službe in vsa delovna mesta, predpisuje odgovornosti, način dela in poslovanja, postopke, krogotok dokumentacije. informiranje, znanje zaposlenih in njihovo poznavanje delovnih postopkov, skratka, vsa dogajanja in početja, ki lahko vplivajo na rezultate. Ni torej zgolj naključje, da je bila Droga pokrovitelj 5. letne konference "Slovenskega združenja za kakovost", ki je ena od aktivnosti "Evropskega tedna kakovosti" (med 11. in 17. novembrom) in ki je bila v Portorožu. Droga naj bi v kratkem pridobila certifikat o kakovosti v skladu z mednarodnimi standardi ISO 9001, kar z drugimi besedami pomeni Drogin vstop v evropski svet kakovosti. Gre za izjemno pomemben dokument. Podeljuje ga pristojna mednarodna institucija in je ponavadi sad trdega dela, ki zajema večmesečne, celo večletne dejavnosti. Le-te so usmerjene v graditev sistema kakovosti (ki je, preprosto povedano, skupek mednarodno predpisanih načinov dela in ravnanja v podjetju), katerega vedno preveri in potrdi pooblaščena mednarodna komisija na osnovi tako imenovane certifikacijske presoje. Postopek za pridobitev certifikata v Drogi se bliža koncu in zagotovo bomo lahko že prav kmalu vsem zaposlenim čestitali za to pomembno, visoko priznanje. TIC NUDI OBISKOVALCEM PORTOROŽA INFORMACIJE TUDI POZIMI Turistični informativni center (TIC) občine Piran, ki v Portorožu od letošnjega junija deluje pod strokovnim vodstvom predsednice TD, Andreje Humar-Fatorič, po kar velikih naporih, da bi preživel prvo zagonsko leto, nudi svoje turistični informativne usluge tudi v posezonskih mesecih. Prepričevanju, da turistični kraj, kakršen si Portorož prizadeva, da bi bil, potrebuje nudenje informacij skozi vse leto in ne le v poletni sezoni, se je odzval le piranski župan Franko Fičur, ki je TIC-u zagotovil toliko sredstev, da v naslednjih mesecih ne bi njegova dejavnost povsem zamrla. Hotelske hiše in večji turistični podjetji Igralnica in Marina se prošnji TD, da bi za leto '96 prispevali vsak po 200 tisoč SIT - in tako rešili TIC, ki si šele utira novo pot kakovosti in strokovnosti, pred finančnim kolapsom - niso odzvali. Občinsko gospodarsko interesno združenje, ki naj bi imelo posluh za TIC. še ni formiran, sedanji Protour pa nekako "životari", člani le-tega pa se sklicujejo, da jim občina "dolguje" denar iz turistične takse še za njihov program in naj za TIC poskrbi občina. Občinska malha pa žal vseh njegovih potreb ne more zadovoljiti - tako ostaja "usoda" TlC-a še naprej (finančno) negotova. Turistično društvo del potrebnih sredstev zagotavlja samo: s posredovanjem telefonskih kartic, razglednic, turističnih publikacij, vodnikov, z organizacijo lokalnih vodenj idr. VOKALNA SKUPINA PORTOROŽ Z NOVIM ČLANOM? Seveda, če bi se šalili V resnici je priljubljeni portoroški zbor. kot že nekajkrat doslej, pri Božičku zapel predsedniku Republike Slovenije Miulanu Kučanu. To. da jim "prvi med Slovenci" rad prisluhne, je zagotovilo, da pevci niso od muh Kako tudi - za njimi je več kot 12 let skupnega prepevanja in bržkone je m kolikor toliko kakovostne slovenske narodne, ki bi jim ostala skrivnost. Njihov program obsega več kot sto pesmi, največ pogrebnih, ker jim je to osnovna dejavnost, prepevajo tudi borbene pesmi ter umetne in ljudske priredbe, najde pa se tudi kakšna italijanska ali istrska izvirna ljudska pesem. Andrej Žnidarčič CVETLIČARNA URŠKA OBALA 45 (VPODHOVU POV TERMAMI) PONUJAMO VAM: - MODERNE IN KLASIČNE ARANŽMAJE IZ SVEŽEGA, SUHEGA IN EKSOTIČNEGA CVUJA ZA VSE VRSTE PRILOŽNOSTI - DEKORACIJE DARIL - SOBNE RASTLINE - ARANŽIRANJE IZLOŽB OBIŠČITE NAS, PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Ti qr SEMTERTJA PO PORTOROŽU ZLATI BOBEN SE ODMEVA Oglaševalski festival Zlati boben 'je je v portoroškem Avditoriju dogajal že na začetku oktobra, vendar se odmevi njegovega bob-nanja slišijo še zdaj. Med drugim je bilo v medijih marsikaj pikrega napisanega m povedanega na račun Portoroža oziroma kvalitete m sposobnosti njegovega turističnega gospodarstva m managmenta, saj je letos na primer organizator moral za pripravo zaključnega slovesnega večera v lucijskem hangarju Marine najeti gostince Hotela Špik iz Gozda Martul/ka. Za mnenje o tem dogodku (in o njegovih morebitnih posledicah) smo med drugimi povprašali Jurija Apiha, ki ima - kot glavni "motor" - največ zaslug, da je Zlati boben postal "pojem" v evropskem prostoru (kar bi lahko bila velika priložnost tudi za Portorož. če bi to znal z obema rokama zagrabiti) V nadaljevanju objavl/amo zanimiv Apihov odgovor, ki bi lahko marsikatero "veliko portoroško glavo" streznil. Do kdaj bo Zlati boben o "Port ol Roses'* v svet še bobnal dober glas? Razveselil sem se vašega zanimala za dogodke okrog Zlatega bobna, saj mi utrjuje up, da se v Portorožu vendarle nekaj premika, in da se tudi širša javnost začenja zavedati pomena prireditve, ki jo z velikimi napori vzdržujemo v Portorožu. Seveda ne zanikam razumevanja in pomoči piranske občine, Avditorija, Proturja in polovice portoroških hotelov, tudi mnogi gostinci se zelo zavedajo, koliko je za Portorož, in ne samo zanj, Zlati boben vreden. Na drugi strani pa je prireditev, ki leto in dan aktivno raznaša dober glas o Port of Roses širom po Evropi in ki vsako leto pripelje v Portorož za tretjino več zelo zanimivih obiskovalcev, resno ogrožena. Najprej zato, ker je udeležencev festivala že enkrat več, kot je v Avditoriju sedežev, in ker jih bo. če ne bomo potegnili za zavoro in ustopiralin prireditev, prihodnje leto še za tretjino več. Osebno sem se zarekel, da se te igre ne bom šel več, če Portorožani ne boste držali obljube in najkasneje do avgusta zaprli oz. pokrili letni del Avditorija. Drugič zato, ker za dobrih tisoč obiskovalcev že letos v Portorožu ni bilo na voljo dovolj hotelskih postelj, še posebej tistih višje kategorije. Vzrok je seveda v tem, da smo imeli na razpolago le polovico portoroške hotelske ponudbe, ker druga polovica - iz meni povsem nerazumljivih razlogov - preprosto "ni šla zraven". Tretjič zato, ker v Portorožu še vedno ni spodobnega prostora za veliko gala prireditev, kakršno veliki kongresi in festivali preprosto zahtevajo. Hangar v marini je bil lansko leto dober štos, letos komaj še tolerirana improvizacija, naslednje leto bi bil škandal. Osebno verjamem, da je kongresni in festivalski turizem izjemna razvojna priložnost za Portorož in Piran. Kar nekaj, v glavnem ljubljanskih zagnancev, se nas močno angažira, da bi zbrali potrebna sredstva, ideje in energijo za zasnovo, izvedbo in promocijo prireditve, ki izjemno ugodno odmeva daleč naokoli in ki bi bila lahko začetek pomembne nove, v zelo zanimiv segment usmerjene ponudbe. Samoiniciativno in povsem brezplačno smo izdelali idejno zasnovo projekta za valorizacijo velikega promocijskega kapitala, ki si ga Portorož z Zlatim bobnom gradi v Evropi. Seveda vemo, da samo zaradi ene prireditve ne boste celega Portoroža na glavo postavljali. Pobuda, preizkušen vzorec in inicialna energija pa vendarle nekaj veljajo. Vaše konkretno vprašanje: organizator, oziroma natančneje rečeno gostitelj zaključnega večera - RTV Slovenija - je izbral gorenjske gostince zato, ker je bila cenovna ponudba portoroških tako nerazumno visoka, da smo jo razumeli kot zavrnitev in ker je bilo z njimi mogoče realizirati brezgotovinsko kompenzacijo, kar je bilo za pokrovitelja pogoj. S storitvami martuljskih kuharjev in natakarjev smo bili zadovoljni, tako kot leto dni prej s portoroškimi. Bilo pa je žalostno, da smo pili (dobro!) krško vino, kakor je bilo žalostno, da smo morali varnostnike, stranišča, opremo in celo zabavo pripeljati s seboj. Jure Apih BAZENI PREDVSEM KOT DODATNA PONUDBA V obdobju javne razgrnitve sprememb planskih dokumentov, ki naj bi začrtali pot prostorskega razvo|a naše občine (občinski svet jih sicer še ni sprejel), pa tudi med javno obravnavo osnutka Ureditvenega načrta obalnega obmoqa Bernardin - skladišče soli v Portorožu, je bilo kar nekajkrat izpostavljeno vprašaje kakšne so možnosti o skorajsn|i izgradnji bazena (ali bazenov) olimpijskih dimenzij. Pobudniki gradnje bazenov so se sklicevali tako na potrebe, ki so se po takih objektih pojavile v turizmu kot tudi v športu oz. v šolah. Strokovne službe občine Piran so zato za gradnjo bazenov predlagale dve lokaciji: - eno so predvidele v območju osrednje portoročke plaze (v upravljanju podjetja Okolje i. ki po že sprejetem zazidalnem načrtu za območje Vojkov dom • obala, omogoča gradnjo bazena. - drugo primerno mesto pa so predvidele v območju plaze hotelov Bernardin - na tistem delu. ki meji na prostor Jadralnega kluba Pirat, kjer naj bi zrasel tudi bodoči Center vodnih športov (po še ne sprejetem ureditvenem načrtu) V prvem primeru bi bilo veljavni zazidalni načrt (Vojkov dom -obala) - ki sedaj sicer predvideva bazen, vendar ne olimpijskih dimenzij - smiselno dopolniti Doslej načrtovani bazen na) bi postal olimpijski, nekoliko bi mu spremenili lego. potrebno pa bi bilo misliti tudi o možnosti nadkritja bazena. Nadstrešek nad bazenom bi zagotovo podaljšal njegovo obratovanje v čas. ko vremenske razmere niso najbolj ugodne za kopanje, raztegnilo pa bi se tudi obratovanje celotnega kopališča - v pred in posezonski čas. Za izgradnjo bazena na drugi predlagani lokaciji (pri JK Pirat) pa mora občinski svet najprej sprejeti prostorski dokument, ki ureja to področje (Bernardin - skladišče soli. ki je trenutno še v postopku sprejemanja). Načrtovalci so tu predlagali bazen olimpijskih mer! Kakorkoli se zdijo bazeni danes nujna potreba, moramo biti pri njihovi umestitvi v prostor kljub temu previdni. Marsikateri pobudnik za gradnjo bazena je to utemeljil z razlago, da je morje že preveč umazano, da bi se v njemu še želeli kopati. Vendar pa gradnja bazenov ni edina prava rešitev. Veliko večjo skrb je nujno nameniti morju. Le če bo čistejše, bomo k nam privabili potencialne goste. Bazeni pa lahko le dopolnjujejo našo ponudbo. Ob umazani morski mlakuži tudi bazeni ne bodo posebno vabljivi. Boris Kočevar ^ z Anko y TOREK IN PETEK OB 20h KS LUCIJA Vabljene! JE DIREKTOR CASINOJA PRIPRT NEUPRAVIČENO? Ob priporu njenega direktorja, ki je v lokalni javnosti in širše sprožil veliko pozornosti, ugibanj in začudenja, je portoroška igralnica Casino' izdala sporočilo javnosti, v katerem navaja, da je izvensodni senat pristojnega sodišča v Kopru obravnaval pritožbo odvetnikov na sklep preiskovalnega sodnika o priporu direktorja portoroške igralnice Ernesta Dobravca. Prvotni sklep preiskovalnega sodnika je omenjeni senat razveljavil in zadevo vrnil v prvotno obravnavo Ugotovil je tudi, da ni utemeljenega razloga za pripor Po mnenju Casinoja pa to le kaže na to, da so preiskovalni postopki zašli v slepo ulico ter da poskušajo preiskovalci pridobiti na času. To pa naj bi podkrepilo dejstvo, na katerega so v Portorožu že opozorili igralnica je bila v zadniih letih pod stalnim nadzorom raznih revizij, inšpekcij m preiskovalnih organov, ki pa doslej niso ugotovili večjih nepravilnosti Zato so "Casinojevci" še posebej presenečeni, da so Ernesta Dobravca priprli prav zdaj na osnovi kar nekaj let starih "ugotovitevki pa so bile pregledane v vsa| že treh preiskavah. Seveda poskuša igralnica narediti vse, da bi ublažila izgubo ugleda. S Karlom Kokotcem (sicer zaposlenim v Casinoju) je 21. novembra Casino' podpisal pogodbo, s katero ga je imenoval za prokurista. TURISTIČNA PATRULJA '96, ki jo tretje leto zapored organizira Turistično društvo Portorož, se tudi letos naposled le bliža končnim rezultatom. Javnosti jih bo društvo predstavilo sredi decembra: najzaslužnejšim bodo podelili "Zlato vrtnico", nekatere pa pograjali s "Turističnim osatom". (0 njih bomo pisali v naslednjem Portorožanu.) (Ob tem naj omenimo, da dobri zgledi očitno vlečejo, saj si je tudi Nova Gorica, ti.mesto vrtnic, privzela to portoroško grajo. Tako bo menda letos podeljevala "turistični osat", kot smo zasledili v Primorskih novicah. Za izvirno idejo se predsednici portoroškega Turističnega društva seveda ni nihče zahvalil...) Letos si je turistična patrulja zadala težjo nalogo, saj je ocenjevanje urejenosti okolja potekalo kar v dveh krogih. Ugotovitve spomladansko-poletnega ocenjevanja in drugega, ki se pravkar zaključuje, bodo dale končno razvrstitev. V drugem krogu so sodelovali tudi dijaki, ki si znanje o turizmu nabirajo na Srednji turistični šoli v Izoli (vodila jih je Iviana Rotter iz Pirana, ki je na izolski šoli organizatorka praktičnega pouka). Naj povemo, da so enako kot odrasli člani patrulje v prvem krogu, tudi naši mladi, bodoči turistični delavci z vso resnostjo in zavzetostjo sodelovali v akciji. Akcija je v sezonskih mesecih resda skorajda zamrla, saj je MOJA DEŽELA, LEPA, UREJENA IN ČISTA PORTOROŽ z LUCIJO si je letos v akciji Turistične zveze Slovenije "Moja dežela, lepa, urejena in čista" v kategoriji izrazito turistični kraji prislužil tretje mesto (lani prvo). Kaj je botrovalo temu "padcu", bodo razkrili tudi letošnji turistični osati, ki jih je po prvi oceni nekaj manj kot lani, so pa zato nekateri kar zelo "bodeči" in so padli v oči tudi obema republiškima ocenjevalnima komisijama, ki sta - ena v juniju in druga v avgustu - ocenjevali Portorož. Prvo mesto letos zasedajo Radenci, drugo pa Bled. Podelitev priznanj prvim trem uvrščenim bo letos 7. decembra v Slovenskih Konjicah; priznanje Portorožu z Lucijo za tretje mesto bo prevzela predsednica TD, Andreja Humar-Fatorič, katero bo spremljal še predstavnik občine Piran. na Prešernovem nabreiju v Piranu lcl пм.Г-Г |()| io: -\r i:: \ Л\ <><>(./ '-Г I ( M ) Rc-tiV.т.'1с:и Pv.4'1 \}A,v\ -<.»ii mi'(i rc4im:.v v k.lU'M r.nil r.-jt.-ij« » !!)!)< X jI t |i' SluVI pu l/ri' prij T.V. l!i'!:lh ..i.ip-vih ! 11< »П<1 S|i iT p.4 V.1in l/ b плчЈп.нмЈ!,^ kuhmu» рмшиЈм ribi*. мк< >\ u i». j.ibt rižutn tcirtufc\ liv,i(J4:i V > i f t * - k. ^h'cmIiU'U' n.i лшј < )«ilu!n.i odprta in butfiunii vin.v ' bjsk priporočajo VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabokouić Senad s.p. Marxoua 18, 6330 PIRAN tel: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru VOLILNI REFERENDUM 8. DECEMBRA 8.decembra je razpisan politični referendum o bodočem volilnem sistemu v naši državi. Na referendumu se bomo lahko odločali o tem kakšen volilni sistem bomo imeli v bodoče. Lahko se bomo odločili, da bomo svoje poslance v parlament volili po čistem proporcionalnem sistemu, po katerem naj bi bila Slovenija kot celota ena volilna enota in bi dejansko bili predstavniki v državnem zboru strankarski uradniki; odločali se bomo ali naj bi bil iz vsakega volilnega okraja v državni zbor izvoljen eden izmed kandidatov - pač tisti, ki bo dobil največ glasov, ne glede na morebitne strankarske preference (t.i. večinski sistem); lahko pa se bomo odločali o sistemu, ki je vmesna kombinacija obeh navedenih sistemov, recimo mu t.i. "mešani" sistem. Težava tega referenduma je, da se bomo volilci odločali o politično - strokovnih zadevah, ki celo visoko izobraženim družboslovcem delajo težave pri razumevanju in katerih bistvo se ne-da (ali noče 7) izraziti z enim vprašanjem. Zato je mogoče referendum o volilnem sistemu neprimeren in vsiljen: vseeno pa lahko rečemo, da vsaj v Piranu potrebujemo tak volilni sistem, da bomo tudi Pirančani imeli kakšnega prestavnika v državnem zboru. (V tem primeru bi bil mogoče večinski sistem res najbolj primeren.) Marko Zorman KRKIN PARADOKS Nekaj pred nedavnimi volitvami v državni zbor - natanrneio i,, h«. „.„. množica novinarjev, ki jo je tja zvabila tiskvnaS''S!J! T ^^ ' S,fUn,anu imo'"a Casar. Za Krkino strunjansko zdravilišče je bila konlerenca lij''I, ™ 1 'T9' P°d|e,|a °k0,je P,ran' 9 Robe" popo.no presenečenje. Pravzaprav so o n merah " " °dV"3,a " Pa - pojdimo od začetka! Ves ta cirkus, z medijskim rompompomom vred, ki ga je sprožilo komunalno podjetje Okolje s svo|im "simbolnim" prevzemom Krkine plaže, ima korenine nekaj let nazaj. Sega še v obdobje, ko je piranski izvršni svet vodil že razvpiti gospod Andrej Grahor, ki je ob iztekanju svojega mandata z nekaterimi podjetji (npr. Marino Portorož, Metropol Hoteli, Hoteli Morje, itd...) podpisal pogodbe, s katerimi je občinsko lastnino oddal v najem za dobo 99-ih let. Po Grahorjevih sugestijah in po vzoru drugih najemnih pogodb je tudi Krka Zdravilišče Strunjan predlagala svojo pogodbo o najemu plaže, s katero de facto upravlja že vrsto let. Vodstvo Krke Zdravilišče Strunjan je namreč pričakovalo, da bo uporabo obalnega prostora zakonsko uredila država; dotlej pa je vsaj začasno želelo urediti status svoje plaže in zaščititi svoje interese. Vendar je Grahorjev IS njihov predlog zavrnil, češ da Krka ni v enakem položaju kot ostala podjetja, s katerimi je takšno pogodbo že podpisal. Le-ta so se namreč medtem uspela v zemljiško knjigo vpisati kot uporabniki zemljišč. Tega v Krki niso naredili, saj plažnih površin niso nameravali lastniniti (kot že rečeno: čakali so, naj njihov status opredeli država). "To je lahko le dokaz, da v Krki * Direktor strunjanskega zdravilišča Krke, g. Miran Gaspari, je pričakoval, da bo za pridobitev koncesije nad uporabo plaže občina Piran (ali Okolje) objavila javni razpis. Po njegovem pa je po sklepu slovenske vlade, s katerim je podržavila večino kulturnih in naravnih spomenikov, tudi"sporna" Krkina plaža - kot del krajinskega parka - državna lastnina. Gre torej za boj za oslovo senco? nismo imeli lastninskih apetitov!" je mnenja direktor Zdravilišča Strunjan, g. Miran Gaspari. Po zavrnitvi podpisa pogodbe o oddaji plaže v najem strunjanskemu zdravilišču, je tedanji izvršni svet najemno pogodbo sklenil s piranskim javnim podjetjem Okolje. V pogodbi so sicer poskrbeli za zaščito Krkinih interesov (predvsem njihova vlaganja v plažo), vendar pa Krki pogodba ni bila nikoli uradno dostavljena! Po tem so se med Okoljem in Krko začeli prvi stiki, da bi se dogovorili o medsebojnih razmerjih (še ko je Okolju direktoval g. Kovšca), vendar je potem za * Da je bila plaža, s katero vrsto let gospodari Zdravilišče Strunian. vključena v osnutek ureditvenega načrta, pa po trditvah direktor/a zdravilišča, nikakor ne prejudicira kakršnega koli lastninjenja teh zemljišč. V Krki želijo plažo primerno urediti (letos je na njihovem kopališču poskusno že plapolala modra zastava, za katero upajo, da bo - kot znak kvalitete -plapolala še vnaprej), česar ne morejo, dokler ne bo razčiščeno, kdo bo z njo upravljal vnaprej. Naj še omenimo, da Krka stalnim prebivalcem Strunjana ne zaračunava vstopnine na njihovo plažo! Letošnje poletje so pobirali tudi parkirnino na površinah pod restavracijo Primorka. Pravijo, da so to vpeljali ne zaradi želje po zaslužku, temveč zato. da so v mirujoči promet vpeljali nekaj reda. daljše obdobje vse zastalo - vse dokler se novi direktor Okolja ni na svojem stolu dobro ustalil. Potem je Okolje - po besedah njegovega direktorja - hotelo pogodbo "spraviti v življenje". Krka bi po predlogu direktorja Okolja postala zakupnik strunjanskega kopališča, za kar pa bi letno plačala Okolju 1,4 milijona tolarjev. Seveda se Krka ni strinjala s takšno ceno, saj se ji zdi za kopališče, ki ga gospodarsko lahko izkorišča le okoli tri mesece letno (pa še to je zelo odvisno od vremenskih prilik), previsoka. Direktor zdravilišča Strunjan zavrača trditve, da najemnih razmerij z Okoljem ne bi bili sploh pripravljeni urediti, vendar ne pod pogoji, ki jih je enostransko postavilo Okolje. Pravzaprav je v tem sporu neverjeten paradoks. Komisija, ki jo je lani občinski svet imenoval za preučitev pogodb, s katerimi je Grahorjev IS dal v najem občinsko lastnino za lepo dobo 99 let. je * "Krka Zdravilišče Strunjan zaposluje okoli sto ljudi, ki vsi tu živijo in prispevajo v občinsko blagajno. Vsi naši načrti so dolgoročni. Žal pa je Okolje v medijih prikazal našo firmo kot arogantno," pravi direktor Zdravilišča Miran Gaspari. Sicer pa v Krki ne želijo razplamtevati spora; vnaprej želijo "umiriti žogico" in skupaj z ostalimi najti za vse najbolj sprejemljivo solucijo. kopališču, ugotovila, da so le te za občino ikodljive -torej sporne ito oceno je občinski -.vet tudi potrdili, vendar se v zve;i s tem ni mč * Nad objektom Vila Tartini - o kateri je pisal tudi prejšnji Portorožan - pa strunjansko Krkino zdravilišče nima neposredne mgerence Najemno pogodbo s slovensko vlado oz. njenim Protokolom je sklenila Tovarna zdravil m kozmetika Krka Novo mesto. Ker tudi vila potrebuje neka/ izboljšav m manjših adaptacij, so jo vključili v ureditveni načrt, ki je še v postopku sprejemanja. zgodilo. Krka. ki edina nima podpisane tovrstne sporne pogodbe, kot jih imajo druga podjetja - pa je nenadoma v slabšem položaju od njih. In tu je paradoks, ker v Krki torej nimajo spornepogodbe. so sporni1 Na teh izhodiščih se je torej pred volitvami na Krkini plaži "zgodila" tiskovna konferenca Okolja s simbolnim zavzetjem zemljišča Zabojnik "Okolja* na Krkinr plažf v Stamjanu - "simbolni" prevzem Kopališča? (delavci Okolja so postavili svoj zabojnik. Krkini varnostniki pa so jim preprečili še namestitev table z imenom njihovega podjetja). Direktor Zdravilišča Strunjan meni. da je bil dogodek povsem v funkciji predvolilnega boja. saj sta tako direktor Okolja kot tudi pravni zastopnik podjetja - ki je tudi kandidiral za poslanca v državni zbor - člana iste politične stranke. Krka pa - ob baje le simbolnem prevzemu plaže - ni samo simbolično reagirala, ampak je konkretno vložila tožbo proti Okolju zaradi motenja posesti. Župan se ves čas ni vmešaval; menda pa je napovedal sestanek, na katerem se bodo vpletene strani pogovarjale o "jabolku spora", za začetek decembra. Livija Sikur Zorman PORTOROŠKO LETALIŠČE Še nedavno je bil letalski promet tabu tema, na katero povprečni državljan pač ne more vplivati Res so zrakoplovi včasih služili predvsem državnikom, vojski, policaji, reševalcem in nu|nim potovanjem. Danes pa predstavlja kar 90 odstotkov vseh poletov z letališča Portorož letenje za zabavo posameznikov. To ne bi bilo nič narobe, če ne bi računov za to zabavo izstavljali nam občanom poglejmo nekaj podatkov in odgovorimo smelo pristati v Inrvjbrucku. ker m ustre:aiu na nekaj vprašanj: - Na letališču v Sečovljah opravijo letno kar okoli 25 tisoč letaliških operacij (vzletov in pristankov). Celo na brniškem letališču izvedejo letno komaj polovico te številke, zato pa prepeljejo kar 60-krat več potnikov na vsak polet. Letališče Portorož torej ne deluje kot potniški terminal, saj ne premore niti ene redne linije, čarterski poleti pa so prava redkost, zato je s tega stališča za občane in turistično gospodarstvo nepomembno. - Glavna dejavnost letališča, ki se nahaja ob gosto poseljenem območju, v bližini krajinskih parkov in rezervatov in nedaleč od turistične riviere, je namreč šolanje pilotov. Tako se je v polni meri uresničila strategija prejšnjega direktorja, da nudi letališče komurkoli šolanje za pilota. Gre za dejavnosti, ki se je v ekološko osveščenih okoljih nadvse izogibajo, saj šolanje na letalih in helikopterjih spremeni široko območje v hrupen poligon. Gre torej za pravo uvažanje hrupa, ko nam avstrijski dvomotorci ropotajo nad glavami, se lahko npr. spomnimo, da letalo s predsednikom Kučanom na krovu ni MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE avstrijskim določbam o hrupu Zato pa ::amo Tirolci s svojim turizmom zasluzijo nekajkrat več kot vsa Slovenija - Portoroško letališče pa podira rekorde tudi čez 400 operacij dnevno: kar pomeni, da je zadnjo sončno nedeljo okrog letališča ves dan istočasno krožilo kar 5 letal. Poleg šolskega letenja so izvajala še tuleče akrobatske polete, vleko jadralnih letal, panoramske polete. V dobi interneta pa se lotevajo celo takih anahromzmov kot so vleka reklamnih napisov tik nad portoroško plažo in pa metanie propagandnih letakov Kako se počutijo naši občani in turisti, ki bi želeli uživati svoj dopust v miru. ob letalskem in helikopterskem brnenju7 Letošnja turistična sezona je bila slabša od slabe lanske. Ekološke zahteve tujih gostov so vse višje. Na anketo (Delo, 18.8.96) o tem, kaj na dopustu ljudje najbolj cenijo, so bili odgovori naslednji: naravne lepote (57,9%) na drugem mestu mir (30,7%), šele na osmem mestu se je uvrstil odgovor veliko zabave (8,8%). Mi pa še kar vztrajamo, da je turistična ponudba, če en turist ali pa celo domači nadobudnež z letalom rohni nad glavami pettisoč kopalcev. Študija pa je obležala v predalu. Zavedajoč se problemov hrupa je občinski svet Občine Piran naročil pri Inštitutu Jožef Štefan študijo: Ocena vpliva na okolje letališča Portorož (o čemer je Portorožan pisal že lani - op. ured- ništva i Studio je ubcma prejela ;e inaia m jo tudi plačala Ud takrat pa le:i v predalu na občini Zupan je Kljub javnemu po/ivu - nuCe predstaviti ne svetnikom ne nadzornemu odboru letališča katerega clan je m ne javnosti Zakaf1 Letališče Portorož ima izgubo in ker je občinska last, je torej na plečih občanov. Poleg tega plačujemo se vse javne službe policijo, carino, varovanje Hkrati pa je letališče zlata jama za nekaj privatnih podjetij, ki delujejo na letališču in ponujajo šolanje na letalih in helikopterjih, akrobatsko letenje, tandem letalske skoke Zasebniki uro letenja računajo po približno 200 DEM. letališka taksa, ki gre javnemu podjetju, pa je še nedavno znašala le 13 DEM Čeprav so te zadeve znane že dlje. so zaščitniki takega prelivanja premočni, da bi se zadeve uredile. Še več - pojavljajo se že predlogi o povečanju prometa. PIRAN r PORTOROŽ CENTER LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA POREČ MAYGUT FIZIOTERAPIJA Zato citirana študija - katere zaključki so jasni - tudi ne ugleda luči sveta: - takoj je potrebno pripraviti oceno sedanje in prihodnje gospodarske utemeljenosti letališča. - dolgoročno bi bilo smiselno letališče Portorož ukiniti ali preseliti, - zaradi hrupa je potrebno prepovedati akrobatsko letenje, skupno število poletov na mesec pa je potrebno zmanjšati za 80 odstotkov. Študijo je občina naročila in jo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor financirala. Strokovni zaključki so namenjeni reševanju okoljevarstvenih in gospodarskih problemov letališča. Zakaj študija ostaja v predalu občinske uprave9 Žare Lipušček ODESON d.o.o. PRODAJA VODO INSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IVRAULICO LUCIJA - OBALA 116 TEL. 066/71-998 VSAK DAN - OGNI GI0RN0 8.00 - 12.00 16.30 -19.00 SOBOTA • SABATO 8.00 - 13.00 Kuhinja Zlatega polja: DOBER TEK Z AJDOVIMI ŽGANCI! Po posodobitvi postrojenja za mlevske izdelke pred dvemi leti je portoroško uspešno podjetje Droga svojemu rižu. ki ga že od začetka devetdesetih trži pod blagovno znamko Zlato polje, dodala še skupino mlevskih instant izdelkov: Polento, Griz, Be be pšenićm zdrob, Ajdove in koruzne žgance - vsi so seveda instant. Izdelke v novi, lični embalaži je želela Droga predstaviti na primeren, njim svojstven način in hkrati pritegniti k sodelovanju tudi kupce. Tako so lani v Drogi, skupaj s časopisom Nedeljski dnevnik, pripravili nagradno akcijo zbiranja pozabljenih receptov iz časov naših babic ter receptov ali novih zamisli za pripravo zdravega dnevnega obroka, v katerem bi uporabili Drogine instant mlevske izdelke. Odziv na akcijo, ki je trajala tri tedne, je bil dober, saj je prispelo več kot štiri tisoč receptov. Ko so jih prebirali, so ugotovili, da so nekateri zares domiselni in da je iz Droginih izdelkov mogoče pripraviti veliko zanimivih in dobrih jedi. In od tod zamisel o knjigi receptov, ki so jo nasloviliKuhinja Zlatega polja in so jo pripravili ob sodelovanju kulinaričnega mojstra Matjaža Pozderca, ki je na sejmskih prireditvah in predstavitvah pripravljal jedi iz zbirke Droginih instant mlevskih izdelkov. V knjigi Kuhinja Zlatega polja, ki je izšla v 3000 izvodih, boste našli 70 receptov za pripravo ajdovih jedi, instant polente ter jedi iz pšeničnega zdroba. Droga bo del naklade porabila za promocijo svojih izdelkov. Knjigo pa lahko zainteresirani bralci naročijo preko revije Zdravje. Prodaja teh Droginih prehrambenih izdelkov je solidna in počasi, a zanesljivo raste. Nenazadnje so ajdove jedi iz kašče slovenske tradicionalne kuhinje, konkurenca s tovrstnimi izdelki pa na slovenskem tržišču s prehrano ni velika. M.V. BERNARDINOVCI USPEŠNI NA 43. GOSTINSKO TURISTIČNEM ZBORU Strokovna ekipa Hotelov Bernardin, ki je sodelovala na 43. gostinsko turističnem zboru na Bledu (Bled '96), je bila resnično uspešna. "Bernardinovci" so se pomerili v devetih disciplinah in si priborili osem odličij: pet zlatih in tri srebrne. Poglejmo, kdo so bili šampioni: - v kuhanju in postrežbi menuja si je zlato kolajno z diplomo ekipnega zmagovalca izborila ekipa, v kateri so bili kuharica Boja Stolčič, kuhar Robert Posavec in mentor Širne Livič, kot natakarja sta se izkazala Milan Stojanovič in Siniša Biondič, njun mentor je bil Boris Brne; - v kuhanju menuja sta si zlato odličje "prikuhala" Boja Stolčič in Bober Posavec; - v postrežbi menuja sta bila najboljša - "zlata" - Milan Stojanovič in Siniša Biondič; - najboljše je jed pred gostom pripravil Željko Narančič, Josip Vuk pa je bil v tej spretnosti tik za njim, saj je prejel srebrno kolajno; - med receptorji je bila "zlata" Tatjana Bašič; - Rudi Levačič je za razstavo omizja dobil srebrno kolajno; - v mešanju pijač so tekmovali barmani in tu si je Anto Kopič "primešan srebrno odličje. Ekipo Bernardincev so vodili mentorji Marija Lazar, Širne Livič, Boris Brne, Ervin Krulc in Miran Stiplošek. 1 KREKOVA BANKA d.d. POSLOVNA ENOTA KOPER ŽELITE SVOJ DENAR NALOŽITI ZA KRAJŠI ALI DALJŠI C AS? VARNO IN DONOSNO? TO LAHKO STORITE Z NAKITOM 1. EMISIJE OBVEZNICE KREKOVE BANKE D.D. VRSTA OBVEZNIC Navadne obveznice na prinosnika, nominirane v DEM. vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prodajna cena obveznice je 500 DEM. OBRESTNA MERA Letna obrestna mera je fiksna in znaša Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno ob zapadlosti kupona. ROK ZAPADLOSTI Obveznice bodo prinosniku izplačane po preteku petih let od dneva izdaje, t.j. l.~\2001. Vse obveznosti iz naslova obveznic bodo izplačane v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan zapadlosti posameznih kuponov. JAMSTVO Za izplačilo obveznic jamči Krekova banka d.d. z vsem svojim premoženjem neomejeno. INFORMACIJE Vse informacije o izdajatelju vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo v PE Koper, Ul. Zore Perello 2, Koper, tel. 392 311. DROGE TAKO ALI DRUGAČE November je mesec preprečevanja odvisnosti. Vsako leto ob tem času posvečamo nekoliko več pozornosti tej problematiki. To jesen se je Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog odločila usmeriti pozornost na pozitivne dejavnosti, ki krepijo zdravje, Športu in taborništvu. Te dejavnosti pod geslom "preprečimo drogam ubijati mladost 96" so potekale septembra in oktobra, zato letos v portoroškem Avditoriju ni bilo javne prireditve. Vendar pa Avditorij ne more preživeti novembra, ne da bi 'zadihal" 5 to problematiko: zato nam je ponudil na ogled film TRAINSPOTTING Film o heroinu kot gospodarju življenja in svobode, prinašalcu užitka, trpljenja, prezira, smrti, vendar včasih tudi zorenja. Film o omadeževanih s heroinom. Tipični liki odvisnikov. Pošteni strahopetnež, ki vedno izgublja; narcisodni brezobzirni lepotec, ki bi prodal tudi najboljše prijatelje za "šut" heroina; neuravnovešeni, prenapeti kriminalec, ki čaka veliko priložnost, medtem pa par ljudi zaštiha s svojo priljubljeno igračo; mišičasti diler. ki mu ni mar niti za redne odjemalce, ker vedno pridejo novi; v ljubezen razočarani mladenič - ljubitelj zdravega življenja, ki se sam kaznuje s heroinom, da lažje preživi in kot je običajno, kdor je najbolj "smotan" se naleze se bolezni - AIDS-a - in na koncu, večni sanjač o svobodi brez heroina. Edini ženski lik je mati dojenčka, ki v kaosu umre zadušen. Vse. kar si v tistih trenutkih mati želi, je heroin, ki otopi bolečino in prinese užitek - boljši od vsakega orgazma in mrtvi dojenček je že pozabljen. Junaki, ki prezirajo vse kar je lastno navadnim ljudem, vendar kljub temu poskušajo preživeti abstinenčno krizo in začeti z novim navadnim življenjem. Film si je ogledala polna dvorana gledalcev. Približno 500 ljudi je lahko razmišljalo o tem ali je film oda heroinu, zasmehovanje odvisnikov ali svarilo tistim, ki so že notri pa se niso odločili prenehati. Morda se je le kaj premaknilo v številnih odvisnikih, ki so si film ogledali. Zanimivo je že dejstvo, da jih je film pritegnil. Morda tudi zato, ker je kratek komentar na plakatu obetal slavljenje heroina kot vira neizmernega užitka, močnejšega kot je življenje samo. Kakorkoli, sama sem doživljala film z mešanimi občutki. Pred očmi se mi je v vsej svoji bedi prepletal dviganje in padanje njegovih junakov, nihanje med svobodo - čistostjo in heroinom, med kriminalom in poštenjem, med zdravjem in boleznijo. Edini svetli obet, da je možno zlesti ven je glavni junak, ki si kljub številnim spodrsljajem še upa, da bo zlezel iz pekla, čeprav z denarjem od prodanega heroina. In to sploh ni več vprašanje morale in poštenja temveč golega preživetja. Ob vsem tem se mi zdi, da pri nas nismo še spoznali, kaj je heroin. (Z drugimi "manj hudobnimi" drogami se ne bom ukvarjala, čeprav alkohol in ecstasy delata svoje). Korak za korakom se vendar približujemo temu spoznanju. S presenečenjem sem poslušala uvod organizatorice predavanja o drogah za starše na eni izmed šol v naši občini, ker je izrazila upanje, da tega pri nas še ni v takem obsegu. (V občini Piran je od leta 1991 pri zdravniku poiskalo pomoč več kot 140 različnih oseb v starosti 16 in več let, povprečna starost je bila 23 let. To število sodi v sam slovenski vrh.) Manj presenetljivo je bilo, da je na predavanje prišlo 18 staršev od približno 80 povabljenih. Pred tremi leti jih je v Piranu prišlo 8. Verjetno vsak posameznik misli, da je to sosedov problem in se dogaja samo "slabim" staršem. Torej vabilo ni namenjeno njim, čeprav o drogah marsikdo ve samo to, da so škodljive in nič več. V teh razmerah nihče nima pravice pričakovati, da to v naši občini ni problem, ki ga ne bi zmogli obvladovati zdravstveni in socialni delavci sami. Zato se v meni počasi, vendar zanesljivo poraja strah, da bodo nekega dne starši kazali za nami s prstom, da nismo storili ničesar ali premalo. Tokrat bom prvič v javnosti povedala, čeprav lahko izzveni kot pomanjkanje profesionalnosti, da sem naveličana takega odnosa do problematike drog in, da si srčno želim delati kaj drugega, kar je pravzaprav moje osnovno delo. Tako ni samo z menoj temveč z mnogimi drugimi, ki se ukvarjamo s Preprečevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od drogin nas družba peha v v|ogo neuspešnih Don Kihotov, ker pogojev za učinkovito in uspešno delo enostavno nimamo. Zase si želim kaj boljšega, ravno tako tudi za vse Raše otroke. Srečno! Milica Maslo, prof. zdrav, vzgoje YAMÄ CESTNI, IZVENKRMNI MOTO AGREGATI, KOLESA BI AN CHI, OUA MOTUL / CASTROL, DAINESE, NOLAN LEASING, KREDITNO ODPLAČEVANJE bi ščite nas: LNC d.o.o. »rož, Obala 136, Lucija ЦО66 70-108, 72-100 SMO OBALNO DRUŠTVO OTROK S CEREBRALNO PARALIZO. TO JE BOLEZEN, KI NASTANE ZARADI POŠKODBE MOŽGANOV. KUČEMO DOBRE LJUDI Z ŽELJO, DA OMOGOČITE TUDI NAŠIM OTROKOM, KI SO DRUGAČNI, DA SE VESEUJO PRIHODA DEDKA MRAZA, NOVOLETNE JELKE IN DARIL... IN PRISPEVATE DENARNO POMOČ, IGRAČE, SLADKARIJE... TUDI NAŠI OTROCI BI SE RADI VESELJU NA SVOJ NAČIN. ŽIRO RAČUN ORUŠTVA: 51400-67840115 Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je ob božično-novoletnih praznikih pripravila tudi prodajo unikatnih, ročno izdelanih voščilnic in drugih darilnih izdelkov (poslikane rute, kravate...), ki so jih naredili v Sončkovih delavnicah; izkupiček od prodaje je seveda namenjen otrokom s cerebralno paralizo. Kdor bi želel na ta način pomagati (z nakupom vizitk in drugih izdelkov), naj pokliče na tel.: 23-093 (popoldan). PORTOROZANOVO SRCE Debeli Rtič je že 40 let letovišče in okrevališče za invalidne, bolne in socialno ogrožene otroke. Desetine tisočev otrok s cerebralno paralizo, hemofilijo, bronhialno astmo, kožnimi boleznimi, presnovnimi motnjami, epilepsijo. motnjami v psihofizičnem in psihičnem razvoju je v njem skozi desetletja našlo svoj košček zdravja in sreče. Danes je letovišče načel zob časa. Njegova usoda je nogotova in odvisna od vas. Nakup novoletnih voščilnic je Vaš prispevek k obnovi otroškega zdravilišča Debeli Rtič. Cena kompleta voščilnic (z motivi otrok) je 500 SIT oz. 170 SIT komad + stroški poštnine. Če jih želite naročiti, pokličite za informacije na Območno organizacijo Rdečega križa Piran, tel.: 73-685. KRATKE Vsak mesec znova se Galerija Casino' odene v drugačne barve od 29. novembra je svoj umetniški svet postavil na ogled slikar VLADIMIR PRELC. Vabi nas z lepoto pokrajine, podobami rumeno oranžnega ruja, oljčnih krošenj, kamnitih hiš, ljubeznijo do Istre in Krasa. V svojih delih ohranja realistično upodabljanje izbranih motivov; ohranja tradicijo številnih krajinarjev in marin-istov in hkrati čisto svojo, sodobno interpretacijo skoraj pravljične lepote okolja, ki jo avtor občuti in jo ima rad. 1. decembra - na prvo adventno nedeljo - bo na prvem programu nacionalne TV neposreden prenos maše iz portoroške cerkve. Visoka šola za hotelirstvo in turizem je od 22. novembra v portoroški Villi Marii (kjer ima sedež) odprla restavracijo, ki je bila dlje časa zaprta. Dekan šole, g. Marjan Tkalčič, pravi, da bo restavracija vzorčen primer kakovostne ponudbe. V njej bodo -poleg redno zaposlenih - na obvezni praksi delali tudi študenjtje 2. in 3. letnika. Cene - obljubljajo - ne bodo vrtoglave! => Ob dnevu odprtih vrat - 21. novembra - so v lucijski osnovni šoli odprli razstavo slikarja Jureta Cihlarja in računalniške, likovne in tehnične izdelke njihovih učencev. Obiskovalcem so tudi prikazali učne ure ob računalnikih. => Hoteli Bernardin so v Smaragdni dvorani GH Emona 27. novembra svečano podpisali pogodbo z verigo Inter Continental Hotels & Resorts. KO ZORIJO OLIVE Kdo v Istri ne pozna drevesa z grbmćastim deblom, suličasto srebrnkastimi listi in košćićastimi plodovi - od črne preko vijoličaste do svetlo zelene barve7 To je seveda oljka, ki jo zadn|e čase zopet opevaio v kulinariki kozmetiki in domačem zdravilstvu. Velja za zelo staro go|eno rastlino, ki izvira iz Sirije Na|bolj je razširjena na območju Sredozemskega moria (Španija. Italija. Grčija. Portugalska in ob obali Jadranskega morja). Zdravilni so listi m zreli plodovi, iz katerih kaj kmalu priteče olje močnega okusa in von|a. Strokovnjaki in zagovorniki zdrave prehrane jo zaradi velikega deleža t i. nenasičenih maščob priporočajo za preprečevanje poapnenja žil (ti. ARTERIOSKLEROZI), ki še vedno zavzema prvo mesto kot vzrok umrljivosti ljudi v razvitih deželah. Narodi, kot so npr Grki. te bolezni skoraj ne poznajo, ker uživajo olivno olje v vseh oblikah (kmetje so za malico pogosto jedli prav kruh namočen v olivno olje, kar je bil vsekakor energetsko bogat dnevni obrok). Pri oljki so zdravilni listi, plodovi in olje. Zdravilnost oljke: pomaga pri zaprtju, pri izločanju kamnov m žolča, pri povišanemu krvnemu tlaku, rahitisu pri otrocih vlažnih kožnih ekcemih. bolečinah v ušesih, žolčmh napadih, za boljšo prebavo, po infarktu, proti pljučni tuberkolozi. kašlju. hripavosti in pri vnetju grla idr. V kozmetiki je oljčno olje pogost dodatek v kremah, predvsem za suho in nadraženo kožo. v kulinariki pa daje jedem tipičen okus mediteranske kuhinje (ustreza vsem vrstam rib m zelenjavnih prilog). Nekaj praktičnih receptov za zdravljenje z oljčnim oljem, ki jih priporoča Bogomir Mihajlovič v svoji knjigi ZDRAVLJENJE S SADJEM IN ZELENJAVO: * Proti zaprtju Zjutraj pred jedjo jemljemo 1-2 žlički oljčnega olja: otroci 1 DSr IZ RAZISKAV NA LETOŠNJEM PIRANSKEM TABORU OSNOVNIH ŠOL ČLANIC UNESCA: V prejšnji številki Portorožana smo pisali o 3. mednarodnem Taboru, ki ga je osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana - kot članica Unescovega združenja - gostila teden dni (od 30. septembra do 6. oktobra letos). Udeleženci Unescovega Tabora so bili izredno delavni: raziskovali so življenje v vodi, stare domače obrti, relief domače pokrajine. Pri Portorožanu smo se odločili bralcem uod blizu" predstaviti, kako so se otroci na Taboru lotili proučevanja domačega reliefa - v našem primeru Piranskega polotoka. Stavimo, da marsičesa, kar boste prebrali in so udeleženci Tabora letos odkrili, niste vedeli! kot sto metrov. Reke. ki so se s kopnega izlivale v morje, so v njegovi bližini povzročale močno erozijo. Ko se je po koncu zadnje ledene dobe morska gladina dvignila, so bili spodnji predeli dolin večinoma potopljeni: Piranski in Koprski zaliv, potopljeni sta bili dolini Dragonje in Rižane. Iz vmesnih slemen so kasneje nastali polotoki. Mehanična moč valov je bila prav na teh slemenih - polotokih - izredno velika. Tu so se izoblikovale za našo obalo danes značilne strme stene - klifi in izrazite abrazijske terase. Piransko stolnico so na primer zgradili na slemenu, ki se s strmo steno spušča proti morju. Da bi jo zaščitili pred pomikanjem klifa v kopno, so zgradili oboke. Kljub temu ocenjujejo, da se je klif v 300 letih, odkar so zgradili oboke (arkadej v zahodnem kotu pomaknil v kopno za 6 do 7 metrov (približno dva centimetra letno). Popolnoma drugačne obalne reliefne oblike so se oblikovale v zalivih, kjer reke in potoki naplavljajo material, katerega na svoji poti do morja iztrgajo kopnemu. Tako so vrtine, narejene pri ß^3 Podvodni relief in reliefne oblike slovenske obale Pokrajina, v kateri živimo, je bila ena od raziskovalnih nalog Unescovega Tabora. Na letošnjem Taboru na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu so mladi udeleženci proučevali relief domače pokrajine in njegov geografski pomen. Učenci gostujočih šol so proučevali relief pokrajine, od koder so doma, domačini (učenci piranske osnovne šole) pa so se lotili reliefa svojega okolja, predvsem podvodnega sveta. 0 oblikovanosti podvodnega površja in obalnega sveta slovenske obale je bilo do nedavnega znanega presenetljivo malo. Prav zato so se z njim želeli podrobneje seznaniti prav na letošnjem Taboru. Manj znano je npr., da ima slovenska obala značilnosti riaške obale. Prevladujoča severovzhodna (SV) smer naše obale poteka prečno na dinarsko smer. V ledenih dobah je bil - zaradi obsežne poledenitve na območju tečajnika in v visokogorjih - velik del vode na Zemlji "ujet" v ledu. Gladina morja je bila zato, v primerjavi z današnjo, nižja za več VOLITVE 96 V PIRANSKI OBČINI Piranska občina je drugič zapored žrtev volilnega sistema Pred štirimi leti smo dobili poslanca v državnem zboru - Jaso Lukica Zlobca, ki niti ni bil Pirančan, za povrhu pa |e se kmalu odšel v boljšo (diplomatsko) službo v Bruselj. Letos so bili piranski volilci še enkrat kaznovani, ka|ti zopet niso dobili zares svojega" poslanca v državnem zboru. Roko na srce - treba |e priznati, da je piransko občino spet izkoristil nekdo, ki ima s Piranom toliko skupnega, kot ima Piran z njim: Zmago Jelinčič, ki ]e kandidiral v piranski občini in je - po ključu nacionalne liste - prišel v državni zbor. Upajmo, da bo g. Jelinčič kdaj pa kda| rekel kakšno tudi našim krajem v korist. Sicer pa lahko iz prikazane tabele razberete, da je Jranka LC"J dosegla veliko zmago na ravni vse občine. i:aj ro ji volile: dali "karaj 30 odstotkov svojih glasov Kljub temu se njihova kandidatka - kot že rečeno - m uspela uvrstiti v državni zbor Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je glede na prejšnje volitve nekaj izgubila podatki kažejo, da predvsem na račun upokojenske stranke - DESUS. ki postaja realna politična moč. Stranke slovenske pomladi so dosegle večino v tako imenovanem občinskem zaledju. V velikih naseljih (predvsem v Luciji. Portorožu. SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-U 1.DECEMBER AIDS si še ni premislil, življenje nam bo grenil tudi v naslednjem tisočletju. Strokovnjaki se na moč trudijo, da bi mu to preprečili, ker je to obenem edino zdravilo proti virusu HIV (povzročitelju AIDS-a). Ne okužiti se s HIV-om je glavni cilj vseh izobraževalnih programov, ki jih izvajamo tudi v piranskih osnovnih in srednjih šolah. Letos je prvodecembrsko geslo EN SVET ENO UPANJE. Osrednja preventivno.propagandna prireditev, ki jo organizira Zavod za zdravstveno varstvo Koper v sodelovanju s Srednjo šolo Srečka Kosovela iz Sežane ter z zdravstvenimi domovi od Pirana do Postojne je letos 29. novembra. Na njej sodelujejo tudi piranski srednješolci, ki so pripravili transparente za ulično prireditev, da bi skupaj izrazili podporo nekorumpiranim raziskovalcem, obolelim in okuženim, predvsem pa podprli zdravo obnašanje, da bi se izognili okužbi s HIV-om. V Sloveniji smo uspeli veliko pri izobraževanju mladih glede preprečevanja okužbe, zato je trend rasti obolevnosti v Sloveniji - v primerjavi s Španijo. Italjo. Švico in Avstrijo - najnižji in zaenkrat stagnira. V Sloveniji je bilo junija 1996 obolelih za AIDS-om 51 moških ter 7 žensk. 11 žensk pa je bilo okuženih s HIV-om. Med obolelimi so najštevilnejši tisti, ki so se okužili s homo/biseksualmmi odnosi (moški) in zatem s heteroseksualnimi odnosi (približno enako število moških in žensk). Med okuženimi nosilci virusa (HIV pozitivni) so med moškimi najštevilnejši homo/biseksualni posamezniki, zatem hemofiliki; med ženskami je več kot polovica okuženih s heteroseksu-alnim kontaktom. Med obolelimi in okuženimi so trije uživalci drog (z vbrizgavanjem v žilo). Navajamo preverjene, potrjene podatke. Pričakovati pa je, da je število okuženih bistveno večje. Nekateri še sami ne vedo. da so okuženi. To seveda predstavlja nevarnost, da se mladi (in ne samo oni) lahko iz nevednosti okužijo. Strokovnjaki se trudimo naučiti in vzgojiti mladino, da se obnaša zdravo in odgovorno, vendar moramo pri tem sodelovati vsi, tudi z vzgledi. Namenimo vsaj 1. decembra večjo pozornost ej problematiki z upanjem, da bo raziskovalcem le uspelo najti zmagovito orožje proti HIV-u. Medtem pa - PAZITE NASE, DA OHRANIMO PREDNOST PRED EVROPO. Milica Maslo 'Licui .Ličntj • uv»•(«;!;< ;*.. (i л :;;» Mim< мпк za--.e »j лтмдсллк:!) v пач otrini deiairko ndloca v l uuii .'Uitev ;j.i 'udi da -'n niale 'trank k't - o pa ! Lj C i kLCiHo Ki'lUj.'h Ii r-'far.u /папшс.! !0:.i!mfi pripadnice - baje najstarejše - renske ..-Dni na svetu), "delajo'' pa jo tako rekoč izključno moški. Pravijo, da poklic izgubi na veljavi, ko se femimzira (poženšči) - npr v šolstvu, sodstvu, vse bolj v medicini... Recimo, da je to res. Ampak - potem pa je nerazumljivo, zakaj je poklic politika že sedaj, ko je popolnoma v moških rokah, tako malo cenjen9 (POLITIKA KOT ŽIGOLO) 4; Kljub zgornji portorožanji lahko mirne vesti trdimo, da (večina) političnih strank, ki delujejo v naši občini, ne sodi v ideološki krog "trdega mačizma" Kar nekaj (tudi tiste najmočnejše) jih je za državni zbor kandidiralo ženske: LDS. ZLSD. SKD. DS in nekatere manjše. (Zanimivo pa je. da - za razliko od moških - nobena m kandidirala kot neodvisna!) No. kljub tako zavidljivemu številu kandidatk - iz naše občine ni bila izvoljena nobena! (JE BILO KAJ NAROBE S KANDIDATKAMI ALI Z VOLlL(KAMI)CI?) \ 4; Obe sosednji obalni občini sta v državni zbor izvolili svojega poslanca (v Izoli župana Maria Gasparinija. v Kopru prav tako svojega župana. Aurelia Jurija). Potem ko nas je po prejšnjih volitvah pustil na cedilu Jaša Zlobec, ki je bil izvoljen prav v Piranu, pa se je potem raje odločil za diplomatsko službico v Bruslju, se moramo zdaj potolažiti z Zmagom Jelinčičem, ki pa - v primerjavi z najmočnejšimi kandidati v naši občini - ni požel ravno veliko glasov (dobrih 70/o). No. a je zdaj v parlamentu in lahko samo držimo pesti, da mu - ob razno raznih kupčkanjih, ki se nam obetajo pri iskanju podpore mandatarju za sestavo nove vlade - kdo ne Unudi ^►■'iie JUfu 'MyLiif-wiiie luZLue v 4M-mj!'>tm Mf|.usu 4 tujim 1.111* i pa MjSj st'üiM zdaj LifiHj uLda ZiiKujuvit pohod !|j 0u Munt D ANNUNZIO JE BIL VAJENCEK) Dobro ubvescem plavijo da kandidatka Л : D v državni .tMjf ni bila izvoljena zato ker \u njene dijakinje m dijaki /gonjah protipropagando ш /'.eni -.vujun sorodnikom prijateliem in znancem zabičali naj fit glasujejo zanio Je ne marajo' oploh ne -celo nasprotno' Zelo so se namreč bali da bi bila izvoljena m bi v piranski gimnaziji ostali brez ravnateljice1 Pravzaprav - kdo ve koga bi jim potem postavili za vrat"' (RESILE BI JIH LAHKO SAMO NASLEDNJE VOLITVE) 41 Marsikomu se je letošnja volilna kampanja na lokalni ravni zdela medla, ner-azburijiva in dolgočasna. Le obraze nekaterih kandidatov je kakšna usmiljena roka polepšala z brki, očali, brado.... a večinoma vse neduhovito... Edini, ki se je izkazal, je bil veljak stranke LDS. predsednik K3 Sečovlje in občinski svetnik Ivan Dekleva. Izpeljal je namreč edino volilno afero, ko je alarmiral medije, češ da so nekatere stranke (Zeleni. SDS....) s svojimi plakati (in kandidati) prelepili njihovo "doktorico" (kandidatko LDS). Smo se pa vsi volilci čudili njegovi neverjetni spretnosti in iznajdljivosti: plakate svoje stranke je namestil tako rekoč povsod' Bili so na najbolj "nemogočih", težko dosegljivih in neverjetnih mestih (na najvišjih kandelabrih. zidovih, bregovih...). Zato mu agenti Portorožarij podeljujejo posebno priznanje: "Naj agit prop-ovec občine Piran". (ĆE BI BILI KOMUNISTI IMELI V SVOJIH VRSTAH TAKŠNEGA PROPAGANDISTA, BI NE BILI NIKOLI (PRO)PADLI!) ^li veste, zakaj se je toliko volilcev (beri volilk) odločilo za Marjana Podobnika9 Zato ker je edini med prvaki slovenskih strank, ki ne zgleda, kot da bi bil eden od članov družine Adams. (KAKO S POLITIKO ZDRAVITI ADAMSOV KOMPLEKS) v Zupan je zamenjal vodjo Urada za komunalni nadzor. Menda ni imel ustrezne izobrazbe. Še ne dolgo nazaj pa mu je - kot deficitarnemu kadru - dodelil komfortno stanovanje (ki mu ga potem, zaradi pritožb drugih kandidatk, ni podelil). (VSAK KRITERIJ IMA DVA OBRAZA). JE TO NEDOLŽNA IGRA "PRIJAZNIH" KUŽKOV? Na priloženih slikah sta samo dve izmed mnogih dejani, ki jih storijo naši štironožni prijatelji. Seveda pa tega njihovi lastniki niti ne opazijo. Kajti njihov kuža se je samo malo sprehodil - saj pes, ki živi v stanovanju, vendar potrebuje rekreacijo. Enako kot človek. Navsezadnje pa je njihov kuža še zelo priden: na sprehodu v naravo ves čas teka okoli nas. Kadar pa ga deset ali petnajst minut ni, se ves vesel in zadovoljen vrne k nam Seveda se ne vprašamo, kaj se je lahko medtem, ko je sam tekal naokoli, zgodilo. Lastniki svoje štirinožce med njihovo odsotnostjo puščajo kar same. Tako, pravijo, njihov kuža ni mučen - kot na primer sosedov, ki je pnklenjen na verigi... O nas lovcih pa pravijo, da smo tisti >Ш ' " "morilci", ki po-^•лк&Ац:. vv^l-^.,;; bijamo divjad in sem pa tja tudi kakega kužka ali muco. Nihče pa ne vidi našega dela pri gojenju divjadi, pri vsakodnevni borbi s pesticidi in drugimi škropivi, ki kosijo med divjadjo. Poleg vsega tega pa so še štirinožni prijatelji, ki uničujejo naše naravno bogastvo. Zato lastnikom psov im mačk v premislek: nikoli ne pozabite na to, kaj lahko vaši ljubljenčki naredijo v času - tudi kratkem - ko vam izginejo izpred oči. Pa še nekaj: ko se odločite, da boste imeli psa, vedite, da to ni igrača, ki jo zapustiš, ko se je naveličaš. Pes je član družine! Janez Pečar KEMIČNA CISTILNICA /Г et Jßr '* POZAM ENTERIJA UwiNjANskA 78 - 6J20 LucijA - (v ŠTC ob O.Š. LucijA) TEL: 70-970 ÜRNik - Orari'o SU - 12."JO iN 16h - 19h soboTA - saLato 9h - 12Л0 w W V RADI ŠIVATE?! OBIŠČITE NAS! - viodNi quMbi (VERSACE, CHANEL, ERHEB!, ..) - obRobNi TRAkovi - bcwduRE, čipkE ^^ - sukANtc GÜTER MANN A ' lERMOAplikACijE ZA STARE iN MUdE - šiviljski pRiboR iN NEŠTETO dRUCiih STVARÜ NUDIMO VAM boqATO izbiRO ŽENskih NoqAvic S^ev&si/e PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA BALINARKE KLUBA PRIJATELJI OSVOJILE NASLOV VICE PRVAKINJ DRŽAVE Tudi letos se nadaljuje uspesna bera medalj na državnih prvenstvih za Balinarski klub Prijatelji Seca Na prvem ženskem balinarskem travnem pueru r.u v igri Ovoju. < Novi Guric; ki je bilo 22 nuvemLra su Članice HuLa hi|jtel|i :jeca ga Marija MLINAR, Rozina ŠUŠMELJ >n Veronika FUKS p<,0 stvom vaditelja Alo|za ŠUSMELJ ULvuple лebrnu mt-Oaiju m naslov vice prvakinj države lekmuvaike lu pu celodnevnem in napurenem tekmovanju klonile čeie v 'malu m i/guNe proti eHpi fJuve iiofite / rezultatom 13 6 Tega uspeha -.o v *iubu Se luni-o bolj vedeli sa| so ga dosegle članice s trudom vztrajnostjo >n udrekanjern ter po komaj dveh letih igranja Fa uspeh e vzpodbuda /a naprej, da bi Ženski balinarski šport postal enakovreden moškemu balinanju Klub P'i|atelji je tudi edini balinarski klub v naši občini kjer uspešno Oeluje ženska ekipa. Uspešen pa je tudi mlaoi slan lega kluba Boris RADOSLAV ki je na državnem prvenstvu v Bistrici pri Kranju dosegel odličen rezultat in osvojil 4 mesto (Z.T.) VOLILNI PREGOVORI * Roka roko umije, obe pa volilcu vrieta pesek v oči * Kdor drugemu lamo koplje, je kandidat opozicijske stranke * Kdor visoko leta. se na vse nizko pokaka * Tudi iz majhnega kandidata velika packa zraste * Denar je volilnih rezultatov vladar. * Državljan obrača, koalicija obrne Sonja Požar, Lucija PANDUR PAN gospod je, PANAMA prekop - država. PANCER - tank. oklepnik. PANDA bambusov medvedek. PANDE KTA je določba pravna. PANDERO baskovski tam-tam. PANDORA umrljiva ženska. PANDUR v Piranu POLICAJ! Rudi Mraz РплсаЈги^е J+O/L MaAcič&itta ГЖ ■ n o. ß(yU&io4u, кјел ■ie gi Juge Allium H Macv Steve Busienn re:ijj Joel n hhan Cue m ' nedelja. 8:2 ob 18 00 in 20 30 kcmedi|j FENOMEN igl vloge Jt fin Irj volta *уга Sedgwick fure-J Whitaktf 'enia Jon lurlettaubi. ' petek 13 12 ob 18 00 m 20 30 komedija TRČENI PROFESOR (gl vloge Eddie Murphy Jada Pinken. Larry Miller re:iia Tom Shadyaa. ' nedelja. 15 12 ob 18 00 in 20 30 sodna drama ČAS ZA UBIJANJE dime to kill) igl vloge Samuel L Jackson Sandra Euilock. Matthew McConaughey re:ija Joel Schumacher) * sobota. 21.12. ob 16.00 in 18 00 risani film - Walt Disney PEPE IN PEPČEK * sobota. 21 12. ob 20.30 FILM ART FEST VEČER - drama o iskanju identitete SPOVEDNICA (Le contesional). igl. vloge: Lothaire Bluteau. Patric Goyette Kristin Scott, režija. Roger Lepagei * nedelja. 22.12. ob 18.00 in 20 30 drama SLIPPERS (gl. vloge Robert De Niro. Dustyn Hoffman. Brad Pitt. Kevin Bacon; režija Barr/ Levinson), * nedelja. 29. 12. ob 18.00 in 20.30 romantična drama MULCI (gl vloge Winona Ryder, Lukas Haas. režija: Stacy Cochran); Cena filmske vstopnice je ob 18.00 uri Ш SIT. ob 20.30 pa 600 SIT. Cena filmskega abonmaja za vse filme ob 18.00 uri je 2.000 SIT. za filme ob 20 30 pa 2.500 SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Številka/numero 11* november/novembre - december/dicembre 1996* letnik/anno VI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR. Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/coper-tina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Žare LIPUŠČEK, Valentina KLEMŠE, Andreja FABBRO, Alberto PUCER, Vlatka KOZLOVIČ, Mirana MALC, Zdravko TAŠKAR, Fulvia ZUDIČ, Robert TURK, Novinarji OŠ Lucija, Sonja POŽAR, Milica MASLO, Andreja HUMAR-FATORIČ, Majda VLAČIČ, Janez PEČAR, in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI. PORTOROŽANOVI MALI OGLASI Profesor glasbe In več kot 20 let aktivni glasbenik kva.rtetno m učinkovito poučuje Igranje klavirja, slnt1sa|zer]a in kitare pri vas aH pn meni doma. Tel 772-429 ЛиO Glasbeniki pozor! Orgle Hammond z leslljem oddam za potrebe Studijskega snemanja al, za koncerte. Tel.: 772-429. ЛиO Na vsa vprašanja dobite odgovor. Jasnovidka Vlalka, Tel. (066) 25-056 opoldne aH zvečer. ЛиО Ste nerazpoloženi, utrujeni, vas mučijo razne tegobe? Brezplačno vam opravim radiestezijsko kontrolo negativnih vplivov, po potrebi postavim zaščito in osebno diagnozo Bioterapevtka Vlatka. Tel. (066) 25-056, opoldne ali zvečer " ПиО Najamem primeren prostor za svoje delo na območju od Valete do Dragonje Tel (066) 25-0056, opoldne ali zvečer. АиО V Portorožu in okolici iščemo starejše ljudi, potrebne pomoči v zameno za stanovanje. Informacije na tel.: 746-738, po 15. uri. »иО V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA! • Zakai so prehodi za pešce? Ua lc :>j nnfi parkira vosilu - Zakaj so pločniki? t'j lc pu niif) tV.'i/u 'olkar/i - Zaka| imamo kose za smeti7 L J ic .gramu kuiarku - Zakaj smo postavili parkirne ure7 Od atiko nebaten na njih uOfu zetlevanja - Zakaj je Portorož pozimi tako prazen? Ker m poletje MISEL Bolje žirafa brez glave kot noj brez nog. Vladka K. splošna banka koper Spoštovani upokojenci, prejemniki italijanskih pokojnin Ste v dvomih, kako najlažje in najvarneje urediti prejemanje italijanske pokojnine7 Splošna banka Koper Vam svetuje, da si to uredite na devizno hranilno knjižico ali devizni tekoči račun pri naši banki. V kolikor ju še nimate. Vam v vseh naših poslovnih enotah to takoj uredijo. Bistvene prednosti prejemanja italijanskih pokojnin pri Splošni banki Koper so: * razpolaganje z deviznimi sredstvi je PROSTO, brez plačila provizije banki * sredstva se obrestujejo v devizah * celotno poslovanje lahko opravljate domu najbližji enoti Splošne banke Koper * različne oblike deviznega varčevanja * devizna varčevalna knjižica * devizni depoziti nad 3, nad 6 in nad 12 mesecev * sredstva na devizni vlogi so lahko osnova tudi za sodelovanje na drugih področjih bančnega poslovanja ZA ENOSTAVNO IN VARNO POT DO VAŠEGA DENARJA... splošna banka koper