KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE /A/B I gorenje RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Velenje, 6. februarja 1991 Leto XW Številka 5 NOVA LINIJA - V obratu Hladilniki Zamrzovalne In hladilne tehni-. 6 Gorenja Gospodinjski aparati sedaj že preizkušajo proizvodnja na novi liniji za preoblikovanje predlakirane pločevine. Najprej bodo na italijanski liniji OLMA izdelovali pokrove za zamrzovalne skrinje in vrata za hladilnike in zamrzovalne omare, pozneje pa 'udi obode zamrzovalnih in hladilnih aparatov. H. J. Vse več izdelkov v izvoz ^pclatki kažejo, da so tudi ~°renju Notranja oprema i "'•nulo leto 1990 usmerj, Predvsem v izvoz. ?e Posebej so v primerjavi z 0rP 1989 povečali izvozno prt °anjo ličnic in keramičnih ph ry. Tako so od 145.920 izdeh hčnic za izvoz, zlasti za proi 1 nemškemu kupcu, name , ar 133.423 ali 128 % več kot Poprej. Na ta način so skuš vn besedah Janeza špeg °dje proizvodnje kuhinj, zap '' Vrzel, ki je zaradi padca ki . moči nastala na domači 9u. Nekoliko pa je na visok < i ek izvozne proizvodnje v| aio tudi lani začeto sodeloval »vedsko firmo Ikeo, s katero orenje Notranja oprema p< L8®10 5-letno pogodbo za prc I25[ljP vrat. Gorenje Notranja oprema aj Se zapišem, da so lani v ter Poletju izdelali 56.212 različnil uhmjskih elementov, kar je mar 01 leto poprej, zmanjšanje p 9re na račun povečane proiz v°bnje ličnic. ^Primerjavi z letom 1989 pa so areniu Notranja oprema pc ra r1' tucl' izvozno proizvodnji aziičnih vrst keramičnih plošči-izvoz. Tako so jih oi 48.900 kvadratnih metrov zi nT ,r9 naredili 490.064 kvadrat n metrov ali 15 % več kot pred lanskim. "Zaradi padca domače kupne moči, smo se še bolj usmerili v izvoz. Poleg tega je naš namški kupec z združitvijo obeh Nemčij razširil svoj trg in ne nazadnje, mesečne pošiljke naših keramičnih ploščic v daljno Avstralijo so dokaz, da gre za stalnejša naročila,” je ob tem povedal vodja proizvodnje keramičnih ploščic Peter Letonja. "Proizvodnjo prilagajamo posameznim področjem in zahtevam kupcev, s katerimi se sestanemo najmanj dvakrat v letu. Tako je približno četrtina izvoženih ploščic večjega formata 30 c 30 cm, ker je pač po njih večje povpraševanje.” Zmanjšanje prodaje na domačem trgu je vplivalo tudi na proizvodnjo kopalnic in drobne sanitarne opreme. Lani so tako v Kopalnicah Gorenja Notranja oprema, kot je povedal vodja te proizvodnje Ladislav Bračič, izdelali 10.238 kopalniških izdelkov iz dolopola in oniksa ter 3610 komadov drobne sanitarne opreme. Domačemu kupcu pa so se približali tudi s svojo prodajalno v tovarni v Šoštanju, kjer ponujajo tudi keramične ploščice. Tako polovico narejenega prodajajo preko svoje mreže, ostalo pa preko Gorenja Commerce, pri čemer skušajo kar najbolj ustreči željam kupcev. To pa je tudi sicer vodilo vseh v Gorenju Notranja oprema. B G. Hišni sistemi za polno življenje Inteligentni dom je sinonim za vlogo, ki jo bodo imeli dokončno razvojno, standardiza-cijsko in funkcionalno zaokroženi in dovršeni hišni sistemi. O hišnih sistemih se v Evropi in svetu veliko govori in še več dela. Sočasno se namreč že uresničujejo trije razvojni koncepti inteligentnega doma: evropski, japonski in ameriški, ki se razlikujejo med seboj le po posameznih posebnostih, vsi pa težijo k istemu končnemu cilju - inteligentnemu domu. Hišni sistemi omogočajo z integracijo in avtomatizacijo tehničnih funkcij, predstavljajo jih gospodinjski aparati, poraba energije, informacijski in varnostni sistem, takšno bivalno in delovno okolje sodobnega človeka, ki bo zagotovilo veliko prostega časa za človekovo bogatejše in kvalitetnejše duhovno in telesno udejstvovanje ter življenje kot tudi racionalizacijo vseh vrst porabe. Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Raziskave in razvoj sta, kot je dejal Boro Jefabek, vodja projekta, pobudnika in nosilca razvojnega projekta hišnega sistema Slovenski dom, slovenske inačice inteligentnega doma. Vanj so namreč, kot uporabniki in izvajalci, vključena slovenska podjetja, njihove razvojne skupine in izobraževalne ter znanstvene institucije. S Slovenskim domom se udeleženci oziroma uresničevalci projekta vključujejo v evropski razvoj hišnih sistemov, za katere že opredeljujejo temeljne standarde. Na osnovi teh bodo lahko proizvajalci razvili svoje hišne sisteme kot tržne izdelke. V okviru razvojnih aktivnosti za Slovenski dom sta Gorenje Gospodinjski aparati in Iskra Terminali, po besedah Bora Jer-abka, že izdelala prototip osnovnega hišnega sistema in ga nameravata predstaviti na ko-elnskem sejmu Domotechnica '91, ki bo od 19. do 22. februarja 1991. Gorenje Raziskave in razvoj Ta prototip je funkcionalno zaokrožena celota, ki bi lahko bila v kratkem sposobna za trženje. Gre za povezavo pralnega stroja 1010, zamrzovalne omare 210 in električnega štedilnika 683 z inteligentno telekomunikacijsko upravljalno enoto Selecom 2/6 Iskre Terminali. Prototip osnovnega hišnega sistema nadzira in nastavlja delovanja in mirovanje funkcij aparatov in naprav v hiši, nadzoruje varnostne razmere v domu in opravlja avdio nadzor prostorov, obenem pa omogoča običajno telefoniranje. To predstavlja novo kakovostno raven avtomatizacije v domu z možnostjo upravljanja preko javnega telefonskega omrežja. Ker je Slovenski dom razvojni projekt, ki nastaja in se uresničuje po razvojnih fazah in sočasno z evropskih razvojem, bomo o njem še pisali. D. Z. 8. februar — slovenski kulturni praznik V počastitev slovenskega kulturnega praznika bomo v galeriji Gorenja in v razstavišču hotela Vesna v Topolšici v četrtek, 7. februarja, odprli razstavo Iz prodajne galerije kulturnega centra Ivan Napotnik. V galeriji Gorenja v poslovni stavbi Gorenja Servis bo otvoritev razstave ob 12.30, v hotelu Vesna pa ob 17. uri. Z nekaterimi avtorji, kot so Jože Ciuha, Božidar Jakac in Milan Konjovič, smo se v Gorenju že seznanili, ogledali pa si bomo lahko tudi dela Mersada Berberja, Rada Jeriča, Ludvika Pandurja, Vojka Pogačarja in Safeta Zeca. Razstavi, ki jo pripravlja sektor kulture Gorenja Družbeni stan- dard v sodelovanju z galerijo Kulturnega centra Ivan Napotnik, bosta na ogled do 14. marca Stanislava Pangeršič Veliko izdelali in prodali_______________________ V Gorenju Elektronika so lani izdelali in prodali skoraj 121 tisoč različnih barvnih televizorjev. Za tuje kupce so jih izdelali 13.800 ali nekaj več kot desetino. Poleg barvnih televizorjev z večjimi zasloni pa so iz dopolnilnega programa na domačem trgu prodali še 2.700 prenosnih barvnih televizorjev, 12.830 videorekorderjev, 9.500 radiorekorderjev, 2.400 glasbenih stolpov, 1.000 laserskih gramofonov in 15 tisoč videokaset. Podobne načrte imajo v Gorenju Elektronika tudi letos, saj načrtujejo proizvodnjo 130.000 barvnih televizorjev. D. R. V Gorenju Elektronika barvne televizorje izdelujejo tudi za tuje kupce. Februarja naj bi jih izvozili 4.900. Gibanje zaposlenih v januarju 1991 Naši upokojenci Podjetje, organizacijska enota o Prišli Odšli Število zaposlenih 31 1 1991 ti- B SH Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe 1 Č/P , „ M V Jv, /j, r> 1. I II. II. V v. Ivi. VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.306 10 4 3 < za 20 1 3 *.' 2 4.909 Štedilniki 894 2 1 1 7 6 I 1 882 Pralno-pomivalna tehnika 785 [ 8 5 2 i : , 679 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1 493 4 2 -l2 5 5 j Galvana 231 1 230 fZ . ■ Kompresorji 165 ! 165 Vzdrževanje 379 i l j ..-1 . 380 Strokovne službe 1 080 4 1 2 1 6 2 2 1.068 GORENJE NOTRANJA OPREMA 567 1 3 2 i 565 Pohištvo (kuhinje) 231 5 , n 291 Keramika 131 51 ■ 132 Dolopol (kopalnice) Embalažnica -j- 103 Strokovne službe 102 - GORENJE PROCESNA OPREMA GORENJEEKO 530 , 1 , ! , , 527 226 , i 225 GORENJE ELEKTRONIKA 506 7 , 3 3 1 , 512 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 628 8 , . 3 6 « 2 630 GORENJE COMMERCE 693 ‘316 3 ’ 1 ’ ■*, ; l 688 •312 GORENJE SERVIS 1.444 •365 ] 1 *, l 2 1 1.337 •363 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 44 5 40 GORENJE FINANCE 52 1 51 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 117 117 GORENJE KONCERN *![1°^VnC 58 t 6 i 1 4 53 GORENJE DRUŽBENI STANDARD • 140 1 141 Legenda: * - število zaposlenih v Velenju, ' Vlil. stopnja izobrazbe Za Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporeditve. Koliko nas je? V januarju je bilo v Gorenjevih podjetjih v Velenju, Topolšici in v Gorenju Mali gospodinjski aparati zaposlenih 9826 delavk in delavcev. To je kar 486 delavcev manj kot decembra lani. Letos sta začeli namreč poslovati dve novi podjetji Tovarna elektromehanskih komponent Rogatec in Tovarna programatorjev v Slovenski Bistrici, obe sta bili prej v okviru Gorenja Gospodinjski aparati. Torej gre zmanjšanje števila zaposlenih pripisati novi organiziranosti. Ne upoštevaje teh dveh novih podjetij pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 107 delavcev. Najbolj se je to število zmanjšalo v Gorenju Gospodinjski aparati, za 20, manj pa je zaposlenih tudi v Gorenju Servis, 7, Gorenju Commerce, 5, Gorenju Raziskave in razvoj in strokovnih službah Gorenja Koncern, 4, v Gorenju Procesna oprema, 3 in v Gorenju Eko, 1 delavec manj. Tudi v Gorenju Notranja oprema je bilo število delavcev v januarju za 2 manjše kot konec lanskega leta. V tem podjetju imajo poslej tudi nekoliko drugačno organiziranost, zato januarja ni več posebej podatkov za Embalažnico. V Gorenju Elektronika in Gorenju Mali gospodinjski aparati so levilo delavcev nekoliko povečali, prvi za 6 in drugi za 2 zaposlena, v Gorenju Družbeni standard so na novo zaposlili 1 delavca, v Gorenju Naravno zdravilišče pa je januarja bilo število zaposlenih nespremenjeno. Tudi minuli januar so se nekateri naši sodelavci in sodelavke upokojili. Mnogi med njimi so v Gorenju delali dvajset in več let. Tako se je v strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati upokojila kontrolorka prevzema Martina Verbovšek, ki se je v Gorenju zaposlila pred dvajsetimi leti. Upokojil pa se je tudi Avgust Kamenik, voznik tirnega vozila, ki je v Gorenju delal nekaj več kot 13 let. Po 14 letih dela v Gorenju se je upokojila Ljudmila Janežič, posluževalka naprav površinske zaščite v Galvani. V Pralno-pomivalni tehniki so se v januarju upokojili Olga Ša-ruga, sestavljalka na integriranem delovnem mestu in pregledovalec sklopov Anton Tratnik, prva je bila v Gorenju od 1969., drugi pa od 1967. leta ter se-stavljalec Vinko Breznik, ki je bil pri nas osem let. Po 22 letih dela v Gorenju sta se v Štedilnikih upokojili sestavljal-ka-težak Terezija Tratnik in se-stavljalka-skakač Alojzija Stropnik. Le tri leta manj pa je v Gorenju delala Irma Lever, operaterka na zajemalnih strojih v Štedilnikih. Njihova sodelavka Biljana Ajtnik, sestavljalka-težak se je upokojila po 9 letih dela v Gorenju. V Zamrzovalni in hladilni tehniki so se upokojili cikloperka Antonija Anžej, ki se je v Gorenju zaposlila 1962. leta, vpenjalec orodij Alojz Britovšek po 22 letih in Nada Suzič, sestavljalka, po 20 letih dela v Gorenju. V Gorenju Notranja oprema so pogoje za upokojitev izpolnili Cveto Polutnik, vodja vzdrževanja v Kuhinjah, ki je v Gorenju delal več kot 23 let, Marjana Ašenberger, razdeljevalka obrokov v Keramiki po 15 letih dela v Gorenju in Rajmond Stropnik, popravljalec modelov v Kopalnicah, po nekaj manj kot 15 letih dela v Gorenju. Podpisana kolektivna i pogodba ! ------------------------■ i V Gorenju Notranja oprema je , upravni odbor 18. januarje , 1991 sprejel predlog kolektiv- , ne pogodbe podjetja, ki sta jo ^ nato v ponedeljek, 28. januarje ( 1991, podpisala predsednik upravnega odbora Martin Me- ; rolt in predsednik organizacije ■ Svobodnih sindikatov Gorenje ; Notranja oprema Peter Sorčan ; Gorenje \ Notranja oprema ■< V kolektivno pogodbo so p ret ‘ podpisom vključili še nekateri ( dopolnitve, ki jih je predlagal sin' j dikat. Tako je dodana klavzula t < zagotavljanju socialnega miru j prepoved zaposlovanja tam, kje' se ugotavljajo viški, zahteva zi 1 minimalne pogoje za delovanji ' sindikata ter odškodnina, ki jo jf ^ podjetje dolžno plačati delavcer* j za nezakonite odločitve. Irena Otorepe1 1 V Gorenju Servis so se januarji c upokojili trije delavci. Po skora r 22 letih dela v Gorenju vodja sef _ visne enote II Smederevo Mortii1 Stankovič, po 17 letih Gorenj2 pa Peko Petkovič, ki je bil v 16 _ enoti skladiščnik II. Pred več k stratorka Liljana Galič, ki ji je U1 J januar zadnji delovni mesec. |, Po 25 letih dela v Gorenju se 'f c upokojila Terezija Jamnikar, J1 [ je delala v teleksu Gorenj2 ; Commerce, po 26 letih pa čisli j; ka Pavla Rajten. Upokojil se f c tudi predstavnik v beograjskei* r predstavništvu Gorenja Gor® p merce Dobrivoje Durič, ki je ^ š v Gorenju od 1971. leta. ® V Gorenju Elektronika se t z predčasno po 32 letih dela upc v kojila umerjevalka in popravljali n Marija Jamnikar, ki je v Gorenj’ It delala od leta 1968. P Po več kot 22 letih dela v Gorel5 j, ju pa se je v Gorenju Raziskav1 j< in razvoj upokojila Nada Kati* ” višja te h niča v oddelku obilikoV s ania.l 9 Hvala za pozornost Zahvaljujem se sodelavcem j j.E obratu Plastika, in sicer izmen1 ' ki jo vodi Miloš Grbič, za daril1 pf ob odhodu v pokoj. ti< Vodilnim se zahvaljujem za lep1 ^ besede ob odhodu iz Gorenja- ' Ivanka Grobem'1 6. 2. 1991 številka 2. stran - informator gorenje Da bi obiskala še veliko vrhov naših gora... po Več kot 18 letih dela v Go-renju in 28 letih skupne delov-ne dobe se je invalidsko upokojila Angela Zorman, referentka izvozne dokumentacije v sektorju izvoza Gorenja Gospodinjski aparati. i Prejšr| petek, 18. januarja 1991, : k0 s' ji sodelavci priredili slovo so ■ se na vratih njenega oddelka ' zvrs,ili tudi številni bivši sodelavci i ln vsakdo med njimi je našel be-, sede, polne pohval za njeno uspešno delo. In res si zasluži Pohvalo za strokovno delo v izvoznem oddelku za prekooceanske dežele. Svoj posel je od i aPr'la 1972 naprej obvladovala £ A do Ž, kot se je izrazil eden r °d njenih nekdanjih predpostavl-c !enih vodij, in bila tudi vzor mlaj-1 Sl[n' j m. °kolju odločila za odhod, prej i radd"■ Se sanja o delu, ki ga je imel kar 86 'e ogovorila Marija Jamn ran 'Z ^orenia Elektronika. Čeprav j i re a Prihajala s Tolstega vrha v Gc I eorJf ld Velenje, saj se ji zdi kot drui '■" 0sta' “O z veseljem odšla v pokoj i r Porah' doma' 2e zdaj ve, da bo ča 'isto l!3 zase' za drobna zadovoljstv •oi kori' kar ie doslej moralo zaradi vse !r Sgj^vne odsotnosti ostati ob stran '■ i sem lavcem. ki ostajajo, želi pred\ ni Sem Se veliko uspeha D. R. Srečanje na delovnem mestu Andrej Berložnik Ni jih mnogo med nami, ki bi brez neke bojazni ali neprijetnega občutka spregovoril za časopis, pa četudi je tako domač kot Informator. Ali bo moj sogovornik razumel, kaj sem hotel povedati in, če bo razumel, bo tudi tako zapisal in, če bo zapisal, ali bodo moji sodelavci napisano razumeli kot sem jaz mislil? Vendarle, tu se srečujemo kot delavci, delo je tisto, ki nas loči in združuje in o delu je tekla beseda tudi z Andrejem Berložnikom, vodjem oddelka lakirnice v Gorenju Notranja oprema. ”Saj, da me je nekdo, kdorkoli že, izbral za ta razgovor, je zame priznanje,” je dejal Andrej Berložnik, "vendar bi rajši, da bi bil na mojem mestu kdo drug. Andrej Berložnik namreč ni rad v središču. "Nikoli nisem imel nekih iluzij, kaj bi rad bil in kaj ne.” Njegova ambicija je dobro in kakovostno opravljeno delo, kajti "naša kuhinja mora biti dobra kuhinja.” V Gorenje je Andrej Berložnik prišel pred 6 leti po končani le-sarsko-tehnični šoli, za katero se je odločil iz neke posebne ljubezni do lesa. "Vedno me je privlačila njegova toplina in možnost, da iz njega narediš toliko zanimivih stvari.” Kot štipendist je svoje bodoče delovno okolje spoznaval že na počitniških praksah, zato prvi delovjii dnevi zanj niso bili čisto začetniški. Potem je končal pripravništvo", odslužil svoj dolg domovini in: "Verjeti nisem mogel, da so mi zaupali odgovorno delo mojstra v lakirnici. Že res, da sem končal šolo, kjer smo se marsikaj naučili, tudi o laku.” A eno je učiti se o tako nepredvidljivi stvari kot je lak, drugo pa skusiti njegove muhe pri pravem delu. "Imel sem srečo, da so bili ob meni pravi, lahko rečem, učitelji, ki so mi ogromno dali. Med njimi zlasti Herman Berzelak, ki je to delo opravljal dolga leta, pa je potem zaradi bolezni moral popustiti.” Kakšno je to delo? "Treba je organizirati delo, ko se pojavi problem, ga pogledati od vseh kotov in potem poiskati rešitev.” Lakirnica je namreč tesno povezana z ostalimi v proizvodnji kuhinj. Brez dobre osnove tudi v lakirnici ne morejo dobro opraviti svojega dela in obratno. Še tako dobra osnova ne more prikriti napak ali težav pri lakiranju. "Nova lakirnica pomeni evropski nivo lakiranja površin,” pravi Andrej Berložnik in da bi izkoristili vse njene možnosti, je treba še marsikaj spremeniti, prilagoditi. In če kaj jezi Andreja Berložnika, ga to, če pri najboljši volji in prizadevanju, stvari ne uspejo tako kot bi si on in njegovi sodelavci želeli. Prizadevajo pa si vsi, vseh 40, kolikor jih dela v tem oddelku, ki skorajda ne pozna prostih sobot. ”Ala jim vera,” pravi Andrej Berložnik, "malokdaj se pritožujejo, čeprav so v glavnem ženske z družinami. Razumejo pač, da brez dela ni nič in, da je to pomembno za obstoj podjetja in vseh nas. Božena Gorjan Izobraževalni center Izobraževanje Kdaj Komu je namenjeno Kje Vodenje projektov in in uporaba računalniškega paketa Super Project - Expert 4., 5., 6. 2.91 od 9 00 - 16.00 vodjem projektov, vodstvenim delavcem in strokovnjakom, ki delajo na projektih Gorenje Velenje Inovacije in marketing 20. 2. 1991 ob 9.00 uri delavcem v razvoju, prodaji, vodilnim strokovnjakom, pospeševalcem inovacij Občina Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana Presoja sistema kakovosti - obveza za prihodnost 27. 2. 1991 ob 9.00 uri direktorjem podjetij in vodjem služb kakovosti Občina Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana Znižanje stroškov izdelkov za dosego konkurenčne cene Vabljeni! 19. 2. 1991 ob 8.00 uri vodilnim in strokovnim delavcem Občina Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana a 6- 2. igg-) - številka 5 3. stran - informator gorenje J Prejeli smo... Merilo kulture in ljudska volja Razmišljanje ob 8. februarju je spomin na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je pred mnogimi leti v Zdravljici izpovedal neomajno vero v lepšo prihodnost slovenskega naroda. V pesmi izpoveduje željo po svobodi Slovenca in mejaša, ki ne bo sovražnik, temveč dober sosed: "Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last.” Izzivanje so tudi verzi Otona Župančiča sto let kasneje, v času narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem: "Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.” Davno je že tega. Preteklosti iz časov obeh pesnikov je dala zgodovina svoje mesto in pečat; nanjo smo lahko ponosni. Oba pesnika sta ga po svoje osvetlila in nam dala temelj za pojmovanje sožitja, humanosti in miru na Balkanu in v svetu. Zato naj letošnji kulturni praznik v luči večkstrankarske prihodnosti in sožitja nove Jugoslavije postane pečat drugačnosti do narodov pri nas in v sosednjih državah na poti v združeno Evropo. Seveda brez proglemov ne bo šlo. In ko smo na nedavnem plebiscitu glasovali "Za”, smo poleg odločitve sprejeli tudi vero v usodo, kot je rekel že Ivan Cankar: "Slovenec si bo pisal svojo usodo sam.” Naj zaključim z mislijo vsem delavcem Gorenja: pripravljenost, ko je treba človeku ali podjetju priskočiti na pomoč, nenazadnje tudi z nakupom obveznic za pomoč podjetjem, je bila v Gorenju stalno prisotna. Nikoli ni bilo vprašanje, kako prispevati za najnujnejše v najtežjih trenutkih človeške stiske. Pozdraviti pa je treba tudi vse druge aktivnosti, kot planinsko sekcijo, rekreativne dejavnosti, kulturno udejstvovanje, ko v svojem prostem času znate v razvedrilnih oblikah najti lastno zadovoljstvo. Podobne akcije naj bodo motivacija za prihodnje mirno sožitje vseh narodovo, živečih v Sloveniii' Milan Žuraj upokojenec Gorenja Procesna oprema Urnik rekreacije v najetih športnih objektih za delavce in delavke Gorenja, njihove družinske člane, štipendi-1991P Upokoience Gorenia za obdobje od 1. 10. 1990 do 30. 5. Ponedeljek 17.00 - 20.00 Kegljišče TEŠ Šoštanj 17.00 - 18.00 Rdeča dvorana - balkon 18.00 - 19.00 Telovadnica O Š. Pesje 19.00 - 20.30 Tel. O Š. Veljko Vlahovič kegljanje aerobika za ženske aerobika za ženske kožarka Torek 17.00 - 18.00 Telovadnica O.S. Polzela 17.00 — 20.00 Restav. "A" Družb, standard 18.00 - 19.00 Telovadnica O.Š. Braslovče 19.00 - 21.00 Tel. O.Š. Bratov Mravljakov 19.00 - 20.00 Telovadnica Šmartno ob Paki aerobika za ženske šahovski popoldnevi aerobika za ženske odbojka aerobika za ženske Sreda 16.00 - 17.00 Tel. O.S. A. Aškerc Pesje 17.00- 18.00 Tel. O.Š. A.A. Pesje 17.00 - 18.00 Rdeča dvorana - balkon 18.00 - 20.00 Tel. O.Š. A.A. Pesje rekreacija (košarka, odbojka, nogomet, nam. tenis) aerobika za ženske aerobika za ženske rekreacija (košarka, odbojka, nogomet, namizni tenis) Četrtek 16.00 - 17.00 Rdeča dvorana - balkon 17.00 - 22.00 Rdeča dvorana - balkon 18.00 - 22.00 Rdeča dvorana - parter 18.00 - 21.00 Rdeča dvorana - balkon 18.00 - 19.00 Telovadnica O.Š. Polzela 19 00 - 20.00 Telovadnica Braslovče tenis - ženske tenis - A in B liga dvojic nogometna A in B liga namizni tenis aerobika za ženske aerobika za ženske Petek 18.00 - 20.00 Kegljišče - Kavarna REK 18 00 - 21.00 Telovadnica RŠC 19.30 - 20.30 Tel Šmartno ob Paki prosto kegljanje badminton aerobika za ženske Opombe: V času trajanja rekreacijskih tekmovanj, ki jih organizira oddelek za rekreativno dejavnost, rekreacija v nekatetih objektih odpade. Poleg naštetih najetih objektov imamo v prodaji vstopnice za bazen v Velenju Topolšici in Dobrni. pe, pričetek tekmovanja v Rdeči dvorani pa bo 7. februarja 1991. Ekipa šteje 2 člana in 2 rezervi, poimenske prijave pa je treba oddati do 7. februarja, do pričetka žrebanja, ki bo ob 11. uri v sektorju rekreacije. Pravico tekmovanja imajo vsi delavci, štipendisti in upokojenci Gorenja. H. J. Namiznoteniška liga Gorenja___________________ Sektor rekreacije Gorenja Družbeni standard je razpisal ekipno namiznoteniško ligo za leto 1991. Tekmovanje bo ob četrtkih ob 18. uri za ženske in ob 19. uri za moške eki- Med rekorderji Med delavci Gorenja in njihovimi upokojenci je kar lepo število zbiralcev znamk, starega denarja, značk in drugih predmetov. Eden med takšnimi zbiralci je tudi Ivan Uran, naš dolgoletni upokojenec. Znan ni le med velenjskimi zbiralci, temveč tudi med člani klubov zbiralcev iz Maribora, Ljubljane, Novega Sada in drugih mest. Sedaj že neki let uspešno vodi velenjski klub zbiral cev, poleg tega pa je tudi sam sv« jevrslni rekorder. Za sebe pravi, da ima največjo zbirki kemičnih svinčnikov. "Kar 2600 primerkov je v zbirki, po sebnost svinčnikov pa je ta, da s< vsi označeni z reklamnim napisok za kakšno podjetje ali zasebnika Samo takšne zbiram, najtežje pa i< dobiti prav svinčnike iz Velenja," 't povedal o svoji zbirki. Sicer pa ima W di veliko značk in drugih predmetov H. J Ivan Uran pred rekordno zbirko kemičnih svinčnikov in Gorenji z vih značk v, C Ponoči na Uršljo V soboto, 2. februarja zvečer, se je 18 planincev Gorenja skupaj z veliko drugimi povzpelo na Uršljo goro. Tega tradicionalnega zimskega nočnega vzpona, ki ga že več let organizira planinsko društvo Per-vatje, so se Gorenjčani udeležili drugič. Vsem, ki so prišli na vrh, se je poplačal ves trud, čeprav je bila pot letos zaradi veliko snega težja. Planinci Gorenja so vzpon začeli na Slemenu ' v koči na Uršlji pa so se veseli druš* p ni koroških planincev pridružili ob 23 Pl uri. Noč je v prijetnem razpoloženju T na vrh so prišli tudi pevci zbora Vres je iz Prevalj, minila vse hitro. Tako kop1 r; jih je pri vzponu spremljala luna. P oi je pot v dolino obsijalo zimsko sonce Že prihodnjo nedeljo, 17. februarje ' pa se bodo podali na prav tako tra* I cionalen nočni vzpon na Peco. ' D. P - Tekmovanje v namiznem tenisu Tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike in ekipe za leto 1990 je ob zelene mize privabilo 6 žensk in 26 moških. Rezultati: ženske A: Branka Friško-vec (Vzdrževanje), Milena Hudobrez-nik (PPT), Marja Pušnik (ZHTj: ekipno: ženske A: 1. Vzdrževanje, 2. Galvana; ženske B: Galvana A, Gal-vana B: ženske C: Galvana. Moški A: Zoran Gjašek, Boris Rupreht (oba Elektronika), Igor Mežnar (Procesna oprema); moški B: Milan Goršek (Družbeni standard), Marjan Krevh (Vzdrževanje), Martin Lah (ZHT); moški C: Marjan Zadravec (Finance), Gregor Rupnik (DSSS GA), Tone Leber (Upokojenci); moški C: Jane1 V Žlender (DSSS GA ). Ekipno: mošlf le B: Kadrovska (Rupnik, Goršek) J-, Vzdrževanje, ZHT; moški C: K* /e drovska (Mežner, Flis, Magdič), ZHT u moški D: DSSS GA (Moqilnick‘ Žlender). uf Absolutno prvenstvo Gorenja z1 z posameznike: Marjan Zadravec (f j" zmag), Zoran Gajšek (5 zmag), Gre 6 gor Rupnik, Milan Goršek (po 3 zm» t0< ge) itd. H j da -------------- ——____________* Pa Zahvala VI; , va Zahvaljujem se sodelavcem šte ^ dilnikov za izkazano pomoč, da' ovano cvetje in izrečeno sožalj1 |(T ob izgubi dragega očeta. d Rozalija Pobe1 _ Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Svinjska pečenka, mlinci, zeljna solata Hrenovke, krompirjeva omaka,jogurt Kisla repa, zabeljen fižol, krof Kuhana šunka, pražen krompir, hren z jajci Ocvrte ribe, zelena solata Goveji golaž, polenta, sadje Dietna Pečeni piščanci, mlinci, zelena solata Hrenovke, krompirjeva omaka, jogurt Praženec, krof Hrenovka, krompir v kosih, solata Ocvrte ribe, zelena solata Telečja obara, ajdovi žganci, sadje hoi nai tOf POl del za< vat •en deli hia okv 'n | hto ob; hirr INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja črp, gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Urednik črpj odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklad 7220 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje Oproščeh1 al prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti V< 16 lenje. | da; 6. 2. 1991 - številka ■ 4. stran — informator gorenje