Leopold Paljk V Najprej »štalica« — potem kravica ^H »Le vkup, le vkup, rejci domaČih kuncev! Jože, Tonče, Miha, Peter! ^BjSaj smo se zmenili, da napravimo danes hlovcek za domaČc kunce. Brez ^f primernih hlevčkov ne boste mogli uspešno gojiti kuncev. To nikakor ne pre, da bi jih še nadalje redili v hlevih za govejo živino in listp.jakifa. NaŠ Peier ima z rejo kuncev v hlevu kaj žalostnc izkušnje. Le vprasajte Hffa, naj vam pove, čc ni res!« ^¦T sRes je. Kar nič me ni volja še nadalje rediti kunce. Spomladi mi je ^BDsladkarjcv Gasper prodal za dva kovaca brejo samico, ki sem jo spustil T*" listnjak. kjcr si je v listju uredila gnezdo. Tmela je osem mladicev. A ze trotji dan sta zmanjkala dva: četrfi dan pa so bili samo še trije v gnezdu. Kaj menite, kdo jih je požrl?« >Podgana.< *Res je. Zato sein samico in astalc tri inladirc z gnezdom vrcd odncscl v zaboj ^er jih pokril. da jih hi mogla podgana odm-sti.t pove Petcr in m> nadaljnje: >Ko so mladiČi nokoliko odrasli. sem jih spustil, da so prosto tekali po hlevu. Pa kaj, ko mi je krava vse pohodila.c 61 >Zato pa praTim, Peter: Najprej ,šialica' — potem kravica. Najprej hlevček — potem šele kunci. V hlevček za kunce ne more podgana, se mauj pa krava ali vol. Samica si bo v njem lepo uredila gnezdo, skotila mladiče fer jili tudi odgojila, da jih boš vesel. In prav zato vam hoČem danes pokazaii, kakšen bodi hlevček za domače kunce. Za hlevček ni niti ireba šteti dosti denarcev. Mi ga bomo napravili prav poceni. Pri trgovcu dobimo že za nekaj diuarjev večji zaboj, ki ga na lahek način preuredimo za kunčnico. Kako velik naj bo hlevcek, zavisi od kuncje pasme, ki jo nameravamo gojiti. Vi tudi že vcstc, da niso vsi kunci enake barre, pa ludi ne cnako težki. Imamo namree prav velike in težke kunce. ki jim pravimo orjaki. Sem spadajo belgijski in beli orjak ter francoski in nemski ovnaČ. Daljc imamo srednje težke pasme, h katerim prištevamo med drugimi belega in modrega dunajčana, srebrece, havance ter angorce, in pritlikave pasme, kot je n. pr. hermelin. Na letošnjem ljubljanskem velesejmu so bili razstavljeni kunci vseh tn naštetih pasem. Za orjake je treba napraviti mnogo veČje hlevčke kot za pritlikave hermeline. Ker pa zahtevajo orjaki posebno nego in dosii lirauc, jih začetnikom ne priporočam. VeČje uspehe boste dosegli z rejo kuncev malih, oziroma srednje težkih pasem, n. pr. srebrecev, dunajčanov ali pa hermelinov, ki so najmanjša pasma izmed vseh kuncev. Zlasti hermclini so zelo prijetne in ljubcznive živalce. Tudi angorci niso za vas, ker zahtevajo še prav posebno nego. Vsak teden jih raoramo česati, če hočemo, da nam. dajo prvovrstno voluo. Za srednje težke pasme naj bo tlcvcek vsaj 80 cm dolg, 80 cm širok ter 60 cm visok, za pritlikavčke pa zadostuje 60 cm dolg, 40—50 cm širok ter 40—45 cm viaok hlevček. Vsekakor je boljša večja ko premajhna kunčnica. Čim vcč proslora imajo kunci, tem lepše se razvijajo.t »Ali gojimo lahko kunce tudi na prostem, brez hlevčkov?« vpraša radovedno Peter. »Seveda! Na prostem se še najbolje pofiutij o. Treba je samo prostor ograditi z žično mrežo, da živalcc ne pobegnejo. Ker pa izkopljejo kunci v zein-Ijo fudi rove, moramo poglobiti mrežo vsaj 30 cm. globoko v zemljo. Najboljše pa bo, da jim postavimo lescn hlevček na zavarovan kraj na prostem. Ako pa to ni uiogoče, postavimo kunČnico v hlev ali pa pod kakšno šupo. Na prostem stojeČe hlevČke je trcba namreč zavarovati pred dežjcm in snegom.« »Zdaj pa brž na delo! Zaboj že imamo. Najprej . mu odbijemo pokrov. Ob obeh straneh odprtine pri- Zičnomrežopoglobimo fr(jimo 5_8 cm Široki deski. Nanje pribijemo s šarnirji 30cm v zemljo okvir s pocinkano žično mrczo, pritrjeno na notranji strani. Okvir je lahko tolikšen kot odprtina. Lahko pa zamrcŽimo le polovico kletke, medtem ko drugo polovico zapremo z lesenimi vratci, ki jih pritrdimo s šarnipji na stransko lcscuo letev. (Na sliki vse to natančno vidite!) Namesto šarnirjev lahko vzamete koščke usnja, ki jih z žebljički pritrditc na lcs. V sredini vratec napravile 2—3 luknje za zrak. Lesena vratca naj imajo zla-sti hlevLki na prostem. KunCnice v hlevih ali pod šupo pa imajo lahko vso prednjo steno zamreženo.c »Zakaj pa to?« »Živalce se v slabera deževnem ali vetrovnem vremenu laliko skrijejo za leseno steno.« >Razumemo! HlevSek je zdaj natejen.« Kunt-ji hlevček — ves zamrežeu Kuačji hlevček — delno zamrežen *Še ne. V takšneni hleveku bi na dnu zasta-jala nesnaga in živalce bi v nesnažiiem hlevčku prej ali slej obolele. To preprecimo na ta način. da odbijemo še spodnjo stranico, ki nam. zdaj služi za dno; namcsto te pa pritrdimo dno iz 5—7cm Širokih letev, ki so prifrjene ( cm druga od druge, da se skozi odprtine nesnaga lahko odteka na tla. Hlevček postavirao nato na štiri Premično dno iz letev stebričke ali pa na priinerno stojalo. V takšnem hlevcku bodo živalce kaj dobro uspevale. V vsako kletko denemo le eno odraslo samico ali pa samca. Kdor redi več kuncev, si lahko uredi hlevček z več kletkami, in sicer drugo nad drugo, kot kaže slika. V tem primeru pa mora imeti vsaka kletka dvojno dno; eno iz letvic, drugo poševno dno pa mora biti prekrito s stresno lepenko ali pa s pločevino, da se nesnaga lahko odceja in ne onesnaži kuncev v spodnjih kletkah.< Kunčji hlevček s šestimi kletkami Jasli in koritce za mehko krmo »Zdaj vidite, otroci, kakšen mora biti hlevček za domače kunce. Hlevček opremimo nalo Še z jaslimi, kftmor polagarao sveže zelenje in seno, s ko-ritcem za raehko krmo ter s posodico za vodo, ki je lahko loncena ali iz cementa. Jasli zbijemo iz Iesenih letvic, kot kaže slika. Radoveden sem, kdo izmed vas bo prvi napravil taksno ktinčnico. Zelo rae bo veselilo, ako mi bo sporočil.«