O mavrično pisanih in dolgočasno obarvanih pticah //Davorin Tome 1: Med najbolj atrak tivne pri pticah šteje mo lesketajoče, mavrično prelivajoče (iridcscentne) struk turne barve, ki v resnici sploh niso barve v pomenu besede, kot ga običaj no uporabljamo. Pisana očesa v pavjem repu (Pavo msiatus) nimajo pig menta. večino lepote jim ilaje enostavno lomljenje žarkov na finih strukturah perja. Nobene kemije torej, čista fizika! foto: Davorin Tome 2, 3: Značilnost les ketajočih barv je. da imajo kovinski sijaj in da se spreminjajo glede na kot, pod katerim ptico opažu jemo. Zrcalce na peruti istega samca krchcljca (Anas irCiCtl)sc lahko sveti v zeleni ali modri barvi. foto: Davorin Tome 4: Ste že kdaj od blizu opazovati kakšnega izmed naših vrabcev, recimo poljskega (Passcr montanus)? Resda niso pisano barviti, a daleč od tega, da bi dejali, da so grdih ali dolgo časnih barv. Sodba je sicer precej subjektiv na. a ptica na posnetku je v podrobnostih precej bolj mojstrsko obarvana od marsikatere rajčice. foto: Davorin Tome Med vsemi divjimi živalmi nam verjetno prav ptice najpogosteje ogrejejo srce, raznežijo čustva in odvrnejo pozornost od razvad vsakdanjega življenja. Del te priljubljenosti je posledica pestrosti in skladnosti telesnih oblik ptic. Stavim, da jih radi pogledamo tudi iz čiste nevoščljivosti, še posebej, kadar brezskrbno in lahkotno preletavajo nebo. Največkrat pa nas pritegne obarvanost njihovih teles. V barvitosti telesa se z njimi kosajo le žuželke in koralne ribe. Prve so večinoma majhne, lahko tudi nadležne, ali vsaj težko opazne, druge spoznamo le, če potopimo glavo pod vodo. Barvitost ptic pa nas navdušuje pred domačim pragom, na poti v službo, skozi šolsko okno med uro matematike... Tako kot ptice ne pojejo zato, da bi ljudje uživali v njihovih napevih (če bi, bi gotovo pele leto in dan, ne pa samo kratko obdobje gnezdenja), se tudi niso odele z barvnim perjem, da bi pritegnile naše poglede. Spektakularne, pisane barve in včasih že prav kičaste barvne kombinacije (če je barvna kombinacija, ki je produkt boja za obstanek, sploh lahko kičasta) so nastale pri številnih pticah, ki morajo, če hočejo preživeti, zbujati čim več pozornosti med osebki iste vrste. Seveda, naravne razmere, v katerih živijo, morajo takšno objestnost dovoljevati. Hrane mora biti dovolj, naravnih sovražnikov malo, ipd. Nekoliko v šali bi dejal, da so se razvile tam, kjer imajo ptice na Zemlji svoj raj. Najbolj znan primer gizdalinstva brez primere je kovinsko modra barva pri samcu pava (Pavo eristatus). In kot da to še ni dovolj, je okiten še z bleščečim pahljačastim repom. Nekoliko manj znane, a nič manj načičkane so še številne druge ptice, rajčice (Paradisaeidae), tangare (Thraupidae), kičevci (Cotingidae) itd. Na splošno število pisanih ptic narašča od Zemljinih polov proti tropom, kjer jih kar mrgoli. Očitno so topli kraji, s stabilnimi življenjskimi razmerami, najpri- mernejši za tekmovanja v pisanosti perja. Res pa je, da so pri večini vrst pisani le samci - v pravem ptičjem raju bi verjetno bile nališpane tudi samice. Povsem drugačni so razlogi obarvanosti perja pri drugi veliki skupini ptic, ki pred šopirjenjem dajejo prednost skrivanju v okolju. Ptice i/, te skupine so nevpadljivih, pogosto v prispodobi rečemo tudi dolgočasnih barv. Kjer so razmere za preživetje slabe, na primer malo hrane, morajo ptice izkoristiti vse svoje znanje in čas, da je najdejo dovolj. Ob tem, ko so povsem osredotočene na iskanje hrane, pa ne morejo biti pozorne še na plenilce. V takem primeru je najboljše, če so obarvane čim bolj nevtralno, da se lahko neopaženo prehranjujejo tako rekoč pred očmi smrtnih sovražnikov. Pri njih namesto kričečih barv pre vladujejo rjave, sive in črne. Zmotno pa je mišljenje, da te ptice v naših očeh ne morejo imeti visoke estetske vredno sti. Nasprotno, pogosto je zaradi izjemne skladnosti odten kov pa čeprav umirjenih barv pogled na njih še bolj ča roben. Vrabci (Pflsscr spp.,) veljajo med pticami za bolj preprosto oblečene, a le dokler si jih ne ogledamo pobliže. Ta- 10 Svet ptic perje. Kot radi rečemo, so v beli navsezadnje zmešane vse barve. Te ptice nimajo pigmentov, niti posebnih struktur, tako da se celoten spekter sončne svetlobe, ki pade nanje, odbije nazaj. Posledica je, da jih vidimo bele. Številne izmed najbolj belih ptic, še posebej galebi (I.aridae) in čigre (Sternidae), pa nekaj barve le imajo, največkrat so to črno obarvane konice letalnih peres. Pomen črnine v perutih pa, kakor kaže, ni v nastopaštvu pred sovrstniki kot tudi ne v prikrivanju pred plenilci. Melanin, ki daje konicam barvo, z nekaterimi pomožnimi snovmi dodatno okrepi fine strukture, iz katerih so sestavljena peresa in jih s tem obvaruje pred prehitro obrabo. To pa je le eden izmed mnogih drugotnih pomenov »barve«, nakopičene v perju in koži ptic. O drugih pa morda kdaj drugič. • 5; V«in» mivritnih ptic živi v tropskih krajih. Kopičenje vseh mogočih in nemogočih barvnih odtenkov na enem telesu običajno razlagamo s spolnim izborom. Pri nas so meij no\i pisanivm ptice i/, skupine vpija lov, kamor sodi tudi čebelar (Mcrops apiasler). foto: Davorin Tome krat šele opazimo pravo mojstrstvo slikarja, ki je poskrbel za njihov zunanji videz. Če te t.i. nevpadljive ptice pogledamo bolj natančno, opazimo še eno zanimivost v obarvanosti, ki jo imenujemo nasprotna osenčenost. Po zgornji strani telesa so obarvane v temnih odtenkih, po trebušni strani pa v svetlih ali celo povsem belo. Naravna svetloba večji del dneva prihaja od zgoraj, zato je hrbtna stran ptic močno osvetljena, medtem ko je trebuh zaradi istega vzroka vedno v senci. Močni kontrast v osvetljenosti zgornje in spodnje strani telesa pa nasprotna osenčenost bistveno omili. Ptice so zaradi tega v okolju manj opazne, kol bi bile sicer. Pigmenti ali barvila so kemijske snovi, ki nekatere valovne dolžine svetlobe odbijajo, druge pa zadržijo. Glede na to, katero valovno dolžino odbijejo, jih vidimo kot različne barve. Pigmenti v perju in koži dajejo pticam barvo. Zaradi različnih melaninov so nevpadljive črne in rjave barve. Karotenoidi so skupina pigmentov, ki jih obarvajo bolj živahno, v rumene, rdeče, zelene in oranžne barve. Zadnja večja skupina barvil so poriirini - to so kratkotrajna barvila, ptice pa obarvajo v odtenke zelene, rjave in vijolične barve. Najbolj osupljivih, mavrično prelivajočih in le-sketajočih se barv pa ptice ne dobijo od pigmentov. Barve nastanejo zaradi fizikalnih zakonitosti odboja in lomljenja svetlobe na posebnih strukturah perja (zato te barve imenujemo strukturne barve). Običajno imajo kovinski sijaj, druga njihova značilnost je, da pred opazovalcem spremi njajo barvo. Da niso nastale na osnovi pigmentov, dokazuje pogled v protisvetlobi, ko povsem izgubijo svoj lesk. Nekaterim, predvsem tropskim vrstam ptic se v mavričnih barvah preliva celotno telo, tudi pri nas pa vrste z nekaj strukturnimi barvami niso redke - kovinsko zeleni, modri ali črni lesket perja srake (Pica pica), zrcalce na perutih rac (Anas spp.J in še bi se našlo. Kljub temu da govorim o barvah, pa ne morem povsem mimo velike skupine ptic, ki imajo bolj ali manj belo //letnik 11, številka 03/04, december 2005 13