baza slovenskih filmov
Slovenski film v vsako slovensko vas!
Žiga Brdnik
< <
w	O
CO	fe
O
O	* fe
>cj	o
S	W
Kdorkoli je pred letošnjim letom želel kaj več izvedeti o slovenskih filmih in njihovih ustvarjalcih, se je moral krepko potruditi in prečesati kar nekaj različnih spletnih baz podatkov, knjig in celo osebnih arhivov. Od 22. januarja je drugače. Dobili smo Bazo slovenskih filmov (BSF), ki večino teh podatkov združuje v eno in na enem mestu ponuja več kot 25.000 gesel, kontinuirano pa se dopolnjuje z novimi vnosi in gradivi. Spletna stran je sodobna, pregledna, vključuje infogra-fike za posamične sklope, v času karantene brezplačno vrti tudi filmske izbore, predvsem pa deluje hitro ter brez težav. Lukenj je sicer v spletnem katalogu slovenskega filma še kar nekaj, a preden bi se kdo zaradi tega razhudil, je dobro, da spozna zgodbo njegovega nastanka in ljudi, ki stojijo za njim.
Čeprav baza na prvi pogled - predvsem v zadnjih tednih, ko akcijo Vsi (filmi) doma! močno promovirajo številne institucije in mediji - daje vtis projekta javne kulturne ustanove, na primer Slovenskega filmskega centra, je delo filmskih entuziastov. Ti so v zadnjih petih letih vanjo vložili nešteto ur
prostovoljnega dela, šele od lanskega novembra pa ekipa od Slovenskega filmskega centra mesečno prejema sredstva za osnovno vzdrževanje strani, obratovanje in urednikovanje. Najbolj zaslužna, da je stran nastala, sta odgovorna urednika Lev Predan Kowarski in Jasna Pintarič, ki vanjo še vedno vlagata vsak po 120 ur neplačanega dela mesečno; ob njiju pa tudi osnovni soustanovitelj in prvi programer Luka Bac, ki je pri projektu sodeloval do leta 2017. Idejo za bazo je Predan
Kowarski dobil pozimi leta 2014, ko se je vrnil s študija na Poljskem. »Začel sem se podrobneje zanimati za zgodovino slovenskega filma. Našel sem nekaj knjig, nikjer pa aktualnih in ažurnih podatkov, ki bi bili združeni v uporabniku prijazno spletno izkušnjo,« je predstavil idejno klico za BSF.
Rudarjenje za podatki
Z Jasno Pintarič, ki se je projektu pridružila leta 2016, priznavata, da sta bila
ekran maj/junij 2020 27
baza slovenskih filmov
sprva nekoliko naivna glede obsežnosti tega dela. »Začeli smo pri pionirju Karolu Grossmannu in se osredotočili na opuse prvih slovenskih filmarjev: v Slovenskem filmskem arhivu sem si ogledala in popisala več kot 200 njihovih filmov. Potem pa je v ospredje vedno bolj stopala potreba, da predstavimo aktualno produkcijo, zato smo se vrgli v prijave in kataloge Festivala slovenskega filma ter se začeli povezovati s Slovenskim filmskim centrom (SFC). Ko je mesto direktorice prevzela Nataša Bučar in je prišla pobuda, da bi BSF zamenjal njihovo spletno bazo, smo jo v celoti ročno preverili, dopolnili in podatke vnesli v BSF,« se spominja.
Ne le SFC, tudi druge filmske institucije so imele že pred tem svoje
ekran maj/junij 2020 27
podatkovne baze, ki zajemajo njihovo specifično področje: SFC-jeva filme, ki jih je center sofinanciral in so se uvrstili na Festival slovenskega filma; baza Akademije za gledališče, radio, film in televizijo eKumba študentske filme in tiste, ki jih akademija premore v svoji knjižnici; Slovenski filmski arhiv in Slovenska kinoteka katalogizirata, kar imata sama fizično shranjeno; SCCA pa na Postaji Diva zbira video in novomedij-sko umetnost. »Nihče pa ne vzpostavlja celotne slike področja. Določeni avtorji in njihova dela so zato izpuščeni ali mar-ginalizirani. Nekateri ustvarjalci delamo celovečerce, videospote, serije, umetniške videe in smo se do zdaj pojavljali z delnimi podatki na več platformah. Ker se ti niso združevali, se tudi občinstvo
ni - in v tem vidim moč Baze slovenskih filmov,« je pojasnil Predan Kowarski.
»Problem vseh teh baz je, da izpostavljajo predvsem glavne filmske poklice, naš namen pa je, da se popišejo celotne špice, kar je ogromno delo. Opravljava ga po najboljših močeh, trenutno pa razmišljamo, kako olajšati in pospešiti postopek z uporabo avtomatizacije,« je nadaljevala Jasna Pintarič. Za isti film se lahko podatki nahajajo tudi v več bazah hkrati: pri SFC na primer za ustvarjalce, pri Filmskem arhivu pa za kopijo. »Najde se tudi veliko napačnih podatkov, zato skušava čim več poiskati v izvirnih špi-cah del ali podatke v njih vsaj preveriti. Včasih lahko tudi dva dni iščeš podatek o ustvarjalki ali soustvarjalcu nekega filma, pa se nikamor ne premakneš,« je
baza slovenskih filmovu
PODPIRAMO SLOVENSKE USTVARJALCE! #kulturajezakon -
4789	14300	1581	3183	1642
Slovenski filmski center -SFC
Slovenski filmski center spodbuja ustvarjalnost na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji z ustvarjanjem ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost. Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije, je pričel z delovanjem 19. januarja 2011 kot naslednik Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada. Ustanoviteljica agencije je Republika Slovenija.
Kontaktni podatki
Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije
naslov	Miklošičeva 38, Ljubljana, Slovenija
telefon	+386 1 23 43 200
e-pošta	info@film-center.si
spletna stran www.film-center.si
opisala proces, ki spominja na rudarjenje v temnih rovih in slepih ulicah svetovnega spleta. Velik izziv je na primer predstavljalo združevanje profilov filmskih delavk, ki so se med kariero poročile in spremenile priimek. Dosežek, na katerega sta v tem pogledu najbolj ponosna, je prvi sistematični popis nagrad, nominacij in festivalskih udeležb slovenskih avdiovizualnih del, ki predstavlja eno od »mini baz« znotraj BSF.
Trikrat več podatkov kot IMDb
Neuradni naziv »slovenski IMDb« urednikoma laska zaradi prepoznavnosti najbolj obiskane filmske spletne baze, sicer pa sta do njega precej zadržana. »Na neki način je to velik kompliment za naš projekt in tudi mi želimo postati
tako prepoznavni za slovenski film. Po drugi strani pa je to zelo komercialna stran, ki se financira s ponujanjem plačljivih storitev. To pa mi nismo in tudi ne želimo biti,« je pojasnil Predan Kowarski in dodal, da se tudi sicer izogibajo tehnološkim gigantom, ki ceno za svoje storitve zaračunajo z uporabo osebnih podatkov uporabnikov. BSF zato uporablja alternativne rešitve v sodelovanju z zavodom Arnes in tako varuje podatke svojih uporabnikov.
Odkar je IMDb v lasti Amazona, je favoriziranje ameriških visokoprora-čunskih studijskih filmov še posebej izstopajoče, česar pa urednika nikakor ne želita za BSF v slovenskem okviru. »V Sloveniji manjka platforma, ki združuje vse segmente avdiovizualnega
ustvarjanja - niti ne samo filma. Tudi tisti, ki so manj vidni v javnosti, ker nimajo toliko sredstev za promocijo ali ker imajo drugačen pristop, dobijo na platformi enakovredne možnosti, da so videni.« Z raznimi uredniškimi vsebinami jih tudi izpostavljata. Razlika ob ogledu obeh strani je očitna: medtem ko na IMDb kraljujejo produkcije Disneyja, Marvela in Netflixa, je na BSF ob boku za slovenske razmere vidnejših filmov promoviran kratek animirani film iz leta 2014, posvetilo Silvanu Furlanu in podatka, da je bila na tisti dan (23. april, op. a.) premiera filma Oseka in da se je rodil Marijan Brecelj. »Kdo?« boste mogoče vprašali - in prav to je poanta, ker boste lahko z enim klikom to takoj izvedeli. Zanimiv je tudi podatek, da ima Baza slovenskih filmov po grobi oceni njenega urednika trenutno približno trikrat več vnosov o slovenskem filmu kot ameriški spletni gigant.
Neomejeno možnosti, omejeno število ur
Jasna Pintarič za zgled raje jemlje BFI -spletno stran Britanskega filmskega inštituta. Ta poleg gesel o britanskem filmu vsebuje tudi učna gradiva, novinarske prispevke, filmske kritike in številne dodatne vsebine. In v tej smeri bi urednika rada razvila tudi BSF. Na stran sta že naložila 3000 različnih vrst gradiv: fotografske galerije, kataloge, intervjuje, letake, plakate, logotipe in napovednike, a je zaradi obsežnosti in omejenega števila sodelavcev še več vsebin na čakanju za vnos. Prav tako sta se že dogovorila z Ekranom, Kinotečnikom in časopisom Delo za objave arhiva filmskih kritik in drugih prispevkov o filmu, a bi to zahtevalo dodatno število marljivih rok. »Kdo bi si mislil, da lahko na stran preprosto naložiš pdf revije, prispevka ali kataloga, a s tem bi vse skupaj le parkirali nekam,
30 ekran mat/tunit 2020
baza slovenskih filmovu
PRVENEC / ŠTUDIJSKI PROJEKT
Posledice
celovečerni igrani film 95' drama, LGBT
2018 Slovenija, Avstrija
napovednik <2>
©
kjer tega nihče ne bi našel. Nekdo bi moral prebrskati vse gradivo, ga ločiti na posamične prispevke, v njem označiti vse filme in osebe ter področja, na katera se kaj nanaša, hkrati pa za vsakega avtorja ustvariti svoj profil, pod katerim bi se zbirala njegova dela na temo filma. To zahteva ogromno časa in arhivarske žilice, ki ni sama po sebi umevna,« je pojasnila Jasna Pintarič. Ogromno neraziskano področje, ki bi si po mnenju urednikov prav tako zaslužilo posebno pozornost, je filmska glasba, v katero se je BSF sploh prvi sistematično zakopal, a zanj prav tako zmanjkuje časa. Da dela s takšno bazo nikoli ne zmanjka, priča že to, da je Predan Kowarski med našim pogovorom na stran nalagal dokumentarni film o Iti Rini Deklica s frnikulami (1998), ki so ga v sodelovanju s Slovensko kinoteko zavrteli v spomin Silvanu Furlanu.
Z roko v roki s kinom
Spletno predvajanje slovenskih filmov je še ena pomembna fronta, ki jo je odprl
BSF. V času karantene je v sodelovanju s slovenskimi filmskimi ustvarjalci in ustvarjalkami ter SFC zagnal akcijo Vsi (filmi) doma!, ki je tako med filmarji kot med gledalci in gledalkami naletela na odličen odziv. Do konca aprila so prvi poslali več kot 250 filmskih naslovov za časovno omejeno brezplačno predvajanje, drugi pa so si do 20. aprila 102 naložena filma ogledali več kot 60.000-krat Akcija bo trajala do sredine maja, zaradi velikega števila prispelih študentskih filmov pa se bo z njimi za BSF nadaljevalo poslanstvo spletnega prikazovalca. V zvezi s tem sta urednika detektirala dva pomembna manka slovenskega avdiovizualnega sektorja v virtualnem svetu: pomanjkanje platforme za spletni ogled slovenskih filmov in drugih avdiovizualnih del, ki po odhodu iz kin in galerij ter po predvajanju na nacionalki velikokrat izginejo oziroma pristanejo v težko dosegljivih arhivih; in zelo počasno digitalizacijo, »zaradi česar v okviru akcije tudi ni veliko vsebin iz
zgodovine slovenskega filma. Dokler ta ne bo bolj prisoten na spletu, se ga bo držala stigma, da je slab. Hkrati je to tudi priložnost, da slovenski film spravimo do vseh Slovencev, ne le Ljubljančanov, ki se z njim srečujejo na vsakem koraku. Slovenski film v vsako slovensko vas!«
Zato sta prepričana, da spletne platforme ne ogrožajo kinematografa kot osrednjega prostora za kakovosten ogled filmov. »Niso zares konkurenca kinu. Ker širijo zavedanje, znanje in zanimanje občinstva za film, jih vidiva kot spodbudo, da bo še več ljudi odšlo v kinematografe. Z akcijo Vsi (filmi) doma! smo ljudi ozavestili o slovenskem filmu, ki bi bil v tem obdobju sicer bolj ali manj v mrtvilu,« sta povedala. »Tudi kot filmski ustvarjalec absolutno zagovarjam, da je treba filme gledati v kinu, ker je to popolnoma drugačna izkušnja. Veliko platno in res dobro ozvočenje sta nezamenljiva, hkrati pa je to tudi družabni dogodek. Bolj ko ljudje v tem času gledajo filme na spletu, bolj bodo ohranili potrebo po tem tudi po koncu karantene. Upam, da si bodo tako kot v naravo znova večkrat zaželeli tudi v kulturne ustanove,« je sklenil Predan Kowarski.
Baza slovenskih filmov v številkah
25549 gesel je baza vsebovala konec aprila 2020. Od tega 4789 naslovov avdiovizualnih del, 14301 oseb, 1583 organizacij in 1642 nagrad.
60.500 gledalcev si je od 16. marca do 20. aprila ogledalo 102 slovenska filma v okviru akcije Vsi (filmi) doma!, spletna stran bsf.si pa je v tem času zabeležila 130.000 klikov.
BSF je nastal brez finančne podpore. Od novembra lani za svoje obratovanje od Slovenskega filmskega centra mesečno prejema 1500 evrov. Kljub temu ekipa še vedno opravlja povprečno 300 neplačanih ur dela na mesec.
30 ekran mat/tunit 2020